II. številka. ,V Trstu, v sredo 5. februvarja 1890 rx Tečaj XV. „E D I N O 8 T" izhaja 'IvHknit im leden, vsako sredo m soboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. H. - ; izven Avst. 9.— gl. za polu leta , H.—: „ „ 4.50 , /a Žotrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Popftmic'np fctevilKa ho dobivajo t pro-dajaliiioRh tobaku v Trstu po I. nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naroebe brez priložene naročnine ae ttpr»vniišva ne ozira. EDINOST Vaj rioiiiHi *h pošiljajo uroiiniAtvii r ulici Carintiii št. *2.ri Vnako pismo morit biti frankovano, ker nefrankovana >>*? nn npre-jeiuajo. Hokopini h« ne vračajo. Oglasi in oznanila rarune po H nov vršaca v petitu; ta. naslove * debelimi ćrkanii ne plačuje prontor, kolikor bi jf« obneglo Tiavuiluili vrHtie. Poslana, javne zahvale, oemrtnice itd H rui'une po pogodbi. Naročnino, reklamacije in iinurat<< pni-jfMiia upravništvo v ulici farintin Dilpite reklamaciju ho pro.to pofctninw. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V tlinoit J. ii V Trsili 4. februvarja t. I. Blagi čitatelj veruj nam, da smo so še le po dolgem premišljanju in nekako težkim srcem odločili, napisati ta-le elauelc. Stvar, o katerej hočemo nekoliko besedij pregovoriti, je namreč po našem menenju do cola dognana; nazore svoje o tej zadevi emu opetovano tako jasno in tako odločno izrazili, da se nam je videla vsaka dvoiuba izključena. O kakej stvari zopet in zopet govoriti, je tudi zato sitno, ker He takim potem uiedništvo samo sebe »pravi v nevarnost, da bi moralo čuti skoro da opravičeno očitanje: pri teui listu morajo pač biti dolgočasni ljudje, vedno ja-šejo jednoga in istega konja. Na drugo stran uvažovali smo pa preveliko važnost te zadeve, ki je, no le za naš list, ampak za vsako slovensko javno glasilo vitalnega pomena, Glede tega vprašanja je treba vaakako decidirane izjave; treba je, da javnost naša ve, kako sodimo, kake so nam tendencije, katera načela so nam vodilna pri delovanju našem. Kakor rečeno: po našem prepričanju smo že zadostno označili svoje stališče; videlo eo nam jo neverjetno, da bi mogel kdo dvomiti o namerah naših. In vendar ni bilo tako, motili smo se. O tem nam pričajo razna, od odlične — duhovensko — stranij došla nam vprašanja. Dobrohotna, ljubeznjiva so vsa ta pisanja in vendar doni iz njih na liho, za politično glasbo občutno, nekak disakord, ki ti je silno neprijeten in nam priča, da se je vrinila v srca nekaterih gospodov neka nezaupnost. Izmed vrst ti doni na uho sila-važno vprašanje: „Kako mislite o verskih stvareh, ste-li res nasprotniki naše katoliško vere. Čujemo, da ae Vam je več duhovnikov-naročnikov odpovedalo, ker pi&ete načelom katoliške vere nasprotno. Kaj jo na tem ? Pojasnite nam !" Vprašanja došla so naiu, kakor smo rekli, od odlične stranij in že radi spoštovanja, katero gojimo do teh gospodov, smatramo za svojo dolžnost, podati s« PODLISTEK. Živenje na planetu Marsu. (Po lt|D. Milu u posnel L-n). (Konec). Mr. \Vijght je pripravljal drugo lečo v daljnogledu, katera je bila izdatno močnejša od prve ; s pomočjo te loče bi nam bilo moralo biti mogoče, pregledati tudi notranjost planeta ter pobližje opazovati oduošaje in običaje prebivalcev. Mej tem rekel je profesor Hamond: „Gotovo se spominjate reka učenega zvezdogleda Kepplera, ki je trdil, da jo astronomija, ko jo iznašla planot Mara, storila velik napredek. Kepler je slutil istino, bil je genij, čigar misli se sedaj izpolnujejo." Splošno govoreč, v fizikalnem obziru je planet Mars jako podoben našej zemlji; ■plošna podoba planeta, rastlinstvo, pleme njega prebivalcev nas morajo za trenotek napolniti z začudenjem. To pa traja prav kratek čas, kajti, ako nekoliko pomislimo, »previdimo sami, da no more biti drugači, kajti oba planeta sta narejena iz jednake snovi, oba Bta podvržena enakim upljivont i enkrat zahtevani odgovor, dasi vemo, da se nam bode — glede na našo, pred kratkem dano izjavo, da jo pravda ta za našo stran zaključena — lahko očitalu nedoslednost. Ali bodi si tudi to. Stvar je resna in zato bndomo radi pretrpeli nekoliko tacega očitanju. Evo Vam kratkega odgovora, P r o t i v n i k i katoliške vere in njenih naukov n o r m » bili nikdar i n ne bo m o. Trdno verujoče, da nas čuka onkraj groba večno življenje, sili nas že skrb za boljšo večnost v to, da saj o pokorni onej vodniei, katera nas jedina more dovesti do tega svetega cilja — in ta v o d n i c a nam je katoliška cerkev. lu kakor smo nepremakljivo udani veri našej, tako smo tudi dolžni spoštovati apostole, zagovorniku in širilelje njene — katoliške duhovnike. Naj nam lu kdo pride, zahtevajoč, da pišimo proti duhovskomu stanu v občo! Tega čemo tako radikalno poučiti, kje da je zidar izhod napravil, da se tnu izvestno nikdar no bode več zljubilo, bližati se nam. Ali ne samo z ozirotu na dušno »veličanje, ostati ćemo verni veri našej in hočemo spoštovati duhovenstvo naše, umpak tudi z ozirom na posvetni blagor, na posvetno koristi ljudstva našega. V e r a j o č u v a r i c a j a v n e m o r a I e — in to nam je dovelj. Javna morala je vsakemu narodu kardinalni pogoj, da se krepi, da procvita, da napreduje. Kjer propada javna morala, ginevujo duševno in fizične inoči naroda. Moralno krepak narod zato napreduje v gmotnem obziru, ker so inu fizične sile jačje in mu je duh bistrejši — ker je torej vsled teh dveh lastnosti podjetnejši. Moralen narod je tudi poli-tiško zdrel. Duh uiu je čilejši, da ložje prosoja stvarij in si potem vstvarja svoie lastne nazore — skrbeti mora seveda za prave domačo, versko in šolsko vzgojo mladine — in volja mu jo toliko čvrsta, da jo pripravljen, vsikdar pogumno braniti te tvoje nazore in da se zlepa ne umakne | in jednakim uzrokom; tudi njih učinki dosledno morajo biti jednaki. Uprav radi tega se je moralo prevideči, da na jed-nuin planetu, ki je mnogo manjši < d naše zemlje — meri samo četrtino Tsega površja naše zemlje, pri tem jo pa gledo na njega začetek mnogo starejši od naše zemlje — dosledno ni čuda, do so na njem zgubile svojo uioč fizikulične sile, stisnilo se morje, zravnalo gorovje in vsahnile reke. — Kmalu mi je bila podana prilika, zopet gledati skozi daljnogled iu opazil sem na planetnej površini veliko mesto. Mesto je bilo sezidano ob utoku jednega imenovanih vodotokov. Prav začudjeno sem zrl n& orjaško mesto. Prav veliko jo bilo, simetrično in elegantno sezidano. Njega stavbe bo bile veličastne, celo one, koje sem spoznal za tovarne. Neseni mogel teh tovarn ogledati si natančuejše, vendar sem zapazil, da se je tedaj v njih delalo. Neka okolnost je označevala vse, kar sem opazil na planetu, namreč : vidno pomanjkanje gonilnih sil, pregibalnih moči. Vsa dela bo se izvrševala brez upotrebo-vanja moči, Celo delalci, kateri so bili ud onegii, kar je za pravo spoznal. In zato je vera, oziroma udanost do vere eniinent o važnosti tudi v narodnem pogledu. No. atfdaj smo prišli do tiste delikatno točko naših nazorov, radi katere nam ju goriški goap. dokler pokazal stojo nemilost, iz Gorice širili so nam nauk, da vera izključuje narodnost, ker ta-lo poslednja je izrodok pagamtva; verni kristijan ne bodi nikoli vnet iu goreč narodnjak. Mi smo pa zopet neomahljivega prepričanja, da narodnost je družica vere, da so ti dvo vzajemno dopolnjujeti. Mi menimo, da je katoliškemu duhovniku ne le dovoljeno, ampak da je naravnost n j e g a d o 1 ž n o s t, biti zvest sin naroda svojega. Pospešujoč napredek naroda,idon-tifikuje so duhovnik z interesi ljudstva, pokaže se ljudstvu kot njega pravi, skrbeči dobrotnik; in ljudstvo hvaležno priznava skazane mu dobrote; mej ljudstvom in duhovnikom nastane ono preljubeznjivo razmerje, katero dušnemu pastirju neizrečeno olehča vršenje svetega njegovega poklica. Ljudstvo, ljubeče duhovnike, kaj rado vsprejemlje v materinščini došlo mu lepe nauke; srca ljudstva so duhovniku pri takih odnošajih odprta knjiga; v srca ta more duhovnik vcepljati čut moralnosti in vse drugo plemenito čuvstvovanje. Naša trdna vera je ta, da, kakor je Ilog človeka vstvaril, tako mu jo vstvaril jezik in vse druge znake, kateri sestavljajo narodnost. Zato pa si no moremo misliti, da bi vera izključevala narodnost. Itadi tu naše vero doživeli smo v prošlom letu marsikatero neprijetnost, ali mi ne odstopimo od nje - - pregloboko se je vkoreninila v srce naše. Z veseljem pa konstatujomo, da so se jeli nazori bistriti; uvorjeni suio, da nas marsikdo danes vse drugače sodi, nego še pred kratkem. V tem pogledu je „Mirov« članek „vera, narodnost in avstrijsko domoljubje- simptomatiČen. Prav za prav moramo biti hvaležni staroj „Soči", da je sprožila ta pretresovanja. List ta sedaj sam priznava, da na Goriškom stvarij ne očitno lo slabo zastopani, kajti njih število je bilo neznatno, gibali so se počasno in brez siljenja; vsa dela so oskrbovala neka skrivna mehanična sredstva. Delal-ceni navidezno ni tudi bilo nikake sile delati in mučiti se. Večina prebivalstva, kakor sem mogel presoditi, so jo ponajveč zabavala, kakor jej je bilo drago, na kopnem ali v zraku. Videl sem lepe vrtove in parke, kjer je bilo napravljenih raznih igrališč ; videl sem drevorede in prijazne utice, kjer se je ljudstvo kratkočasilo. Sploh, ako izvzamemo nam tuje stavbarstvo, posebnost obleke in nošo ljudstva in prečudne lastnost, da so se zibali po avojej volji po suhem in po zraku ter z roko vzdigali orjaške tovore, lehko bi si mislil ta kraj kot posebno krasno lego na našej zemlji, kamor se je napravil kak izlet. Ali ta okolnost in lastnost Marsovih prebivalcev vzbuja mi radovednost in napravlja nek ' nerešljiv problem. J Kakor znano, na vsa telesa naše ' zemlje vpljiva fizični zakon težnosti. Vbi predmeti silijo namreč proti zemlji, koja jih na se vleče. Oim večji jo obseg ka-cegu podnobnega telesa, tem večja mora smejo tako ostati iu da je želeti miru in sprave. Tudi ljubljanskemu „Slovencu* videlo se je potrebno, da označi svoje stališče. V ta namen obljavlja sedaj vrsto člankov kateri so tu v Trstu vzbudili nekako senzacijo. Sledijo naj tu le nekateri markantnoj ši stavki. Konstatujeuio pa izrečno, da „Slovenec" v občo no nasprotuje „Soči*, ampak le meni, da bi bila „Soča" morala jasneje govoriti. To konstatovati videlo se nam je potrebno, da se nam ne poreče, da trgamo posamične stavke iz celega spisa in potem spisu podtikujemo drugi pomen, kakor ga v resnici ima. V „Slovenčevih" člankih čitamo Hle-deče: »Naravnost izpovemo, da je tudi nas iznenadila taka izjava v slovenskem političnem listu". „Ali naj Slovenec v svoji hiši, na svoji zemlji biva, kakor v ledeni kolibi Samojed, ki se ne zaveda ni pravega Boga, ni svojega rodu, ali kakor Indijan v ameriškem gozdu V" „Soča" naj bi bila torej jasneje povedala svoje nazore o narodnih slavno-stih. Ko bi bili one besedo čuli iz ust višjega vladnega zastopnika ali kateregakoli ministra, rekli bi: No, temu smo vajeni. Ali da slovenski politik zapise take besede, to je neprevidno, ker vlada sama pazi na to, da slovenska lisica ne i z ž e n e iz lisičine nemškega ježa. Trda je ta primera, a v hitrici nam boljša ne pride na misel. Sapienti pauca*. I „A kdor nam odgovarja: vse ali pa nič, Hog ali hudič, tega ne moremo Bina-■ trati resnim in modrim politikom. Le oni bornirani birokratizem, kateremu je geslo: „Mir jo prva državljanska dolžuost", misli, da bode rešil državo in družbo, ako b policijo, vojaki, sodišči iu ječami skuša /utreti v nanje znake notranje bolezni in tako večkrat učini, da se bolezen prime tudi plemenitejših in nežnejših delov*. „Gospod pisatelj je govoril presplošno ' ter vrgel vsa družtva v jeden koš, in to biti tudi težnost; in ker jo planet Mars štirikrat manjši od nato zemljo, dosledno je tudi njega težnost štirikrat manjša. Na ! težnost vpljiva tudi masa in gostost do-tičnega telesa. Lahko so iz tega presodi možnost planetnih prebivalcev, da premikajo lahko in spretno prav težke tovore; vendar pa ni možno razumeti načina, s ' kojim to učinjajo, radi česar nam jo skle-' pati, da imajo prebivalci na Marsu v sebi čudežno mehanično moč, katero mi ne umetno, ter da isti mnogo bolji vedo vpo-1 rahljati naravine moči, nego mi. Mr. \Vright, ki jo zopet zašel svoj opazovalni prostor ter gledal na planet proti mestu, kjer imajo, kakor je sam videl, tudi prebivalci planeta svoj observatorij, s katerim je nekdaj v Cambridy-portu se razumel, podajajoč^mu razna znamenja. — Mr. "NVright je tedaj proti 1 uri popolunoČi naznanil, da so se nakopičili na plauetu kopi oblakov, ki so zakrili vso poluoblo. I Ako si s prostim očesom opazoval planet, videl si ga v svojem blesku, kakor navadno, uli za nas zgubil jo svojo važ- je rzbudilo glaaen, pa neprijeten odmev. Priznamo in z nami marsikdo, da je vlada nasproti nekaterim družtvom preveč popustljiva. So družtva v Avstriji, ki goje ideje absolutne narodnosti, ideje veleiz-dajske; družtva, ki pretiravajo narodnost in tako izzivljajo sodržavljane druge narodnosti". „Če pa pregledamo statistiko vseh slovenskih, od vlade dovoljenih družtev, moremo reči, da ne poznamo nobenega, ki bi kot tako gojilo absolutno narodnost ali celo veleizdajske ideje". „Res, da nimamo pri rokah pravil vseh slovenskih družtev, toda dobro nam je znan namen slovenskih družtev. Ali goji družba »v. Cirila in Metoda ideje absolutne narodnosti, ideje veleizdajske F Ali skromno „Slovensko pisateljsko podporno družtvo", „Matica", „Nar. Dom", družba sv. Mohorja, slovensko politično družtvo na južnem Štajerskem, naše čitalnice in bralna družtva ali „Sokol" ? Taka Bodba je trda in neprevidna, ker naši nasprotniki itak kujejo iz vsakega slučajnega izgreda zase političen kapital". „V nobenega družtva pravilih pa ne najdemo določbe, da bi posamezni druž-tveniki ne smeli in ne m o g 1 i biti dobri verni katoličani. So družtva, ki sicer ne« gativno izključujejo vero, kot: „Sokol", čitalnice in bralna družtva, to je, družtva, ki v pravilih naravnost ne poudarjajo večne sreče ali katoliške vere tukaj na zemlji in bivanja pri Bogu v nebesih, toda p o-z i t i v n o tega ne izključuje nobeno družtvo. In če nobeno slovensko družtvo kot tako pozitivno ne nasprotuje veri in ne goji veleizdajskih ali veri nasprotnih idej, potem pač ne vemo, čemu bi vlado klicali na pomoć". Glejte, glejte, to so uprav naši nazori, radi katerih je po nas mahal goriški gospod. In te nazore je napisal prti slovenski konservativni list. Nam je to v posebno zadoščenje. —t—. Delo. i. Homo nascitur nd lahorom, et avin ad volatura. Job. Naslov teh člankov obeta brez dvojbe mnogo več, nego nam bode mogoče povedati o predmetu, o katerem so se napisale že obširne knjige. Navesti hočemo le nekatere misli o delu. Iz dela prihaja vse človeštvo. Kakor je potrebpn počitek močem, da se okrepčajo, enako je delo sredstvo in pogoj, o katerima si človek pridobiva potrebnih stvari za živenje: ako je počitek predolg ter se pretvori v lenobo, potem isti škodi nost, kajti skozi goste oblake, ki so ga obdajali, ni bilo mogoče ga več opazovati. Ostali smo se nekoliko časa vkupe ter se pogovarjali o tem in onem in prišli smo do prepričanja, da imajo prebivalci na sosednem planetu gotovo deževen dan. Naša opazovanja so morala prenehati. .Taz Bem zapustil Mont Hamilton sto-prav drugo jutro in, kolikor je meni znano, vse iznajdbe ki so glede živenja na Marsu kake važnosti, povedane so v tem spisu. Vender pa ne dvojim, da bode v prihodnje Mr. \V'right in njegovi pomočniki pri astronomiskem opazovalisču na Mont Ila-miltonu se dalje raziskavah ne samo planet Mars, ampak tudi druga telesa v neskončnem ozračju ter uspehe svojih razis- kavanj tudi nam blagovoljno naznanili. * * * Do tukaj spis, ki ga jo objavil R. R. Milne in kojega je prinesel časopis „Pester Lloyd". Spis je vzbudil občno zanimanje in kmalu se je našel drugi pisatelj, ki je o istem planetu objavil drugi spis tudi v imenovanem listu. Spis je Btvaren in aluži prvemu v pojasnilo, radi česar, in ker tudi naše čitatelje zanima, prinesemo ga tudi mi v prihodnjih listih. človeku, kajti vodi ga v ubožnost in duševno smrt. Lenoba, v katerej takorekoč zaspijo vse duševne vodilne moči, je protivna nravnemu redu. Lenobo ljubijo le mehkužni bogataši in sploh oni, ki neso popolnoma omikani. Kdor neprenehoma ni delalen in priden, neljubi svoje domovine; taksen človek ne more posvariti svoje soproge, naj opusti razsipnost in mehkuŽnost, kajti ne more jej pokazati sadu svojih rok. Delo vzbuja v človeku ponos in krepost, kajti daje mu zavest, da je učinil svojo dolžnost, katera naj vodi in navdušuje vsa naša dejanja. Lenuha pa, čeprav je bogat, ne čisla niti najzadnji de-lalec. Srečen je, kdor more pridno delati do preddneva svoje smrti ! Narod delalen in priden jo tudi napreden, v tem ko lenobi in nedelalnosti udan narod kmalu propade. — Tudi javno dobrotvoriteljstvo je čestokrat. povod lenobi in od njo izvirajočim zlom; kajti, ako dobrodelnost ni v pravem soglasju s socialnimi razmerami ljudstva, vodi premnogo-krat v ubožtvo. Usmiljena dela, slabo odmerjena, Širijo večkrat korupcijo in demo-ralizovanje. Ako ljudstvo z lehkostjo dobi blagodarnih darov in podpore, mu delo postane pretežko in zoperno in ne smatra je več za dolžnost. Blagodarnost, osobito javna, naj bi podpirala le istinito abožne in nesrečne, kojih moči ne prenašajo dljo časa dela in truda. Prava, trdna vzgoja bi morala v ljudstvu vzbujati in krepiti ponos in vnemati je za pridnost in delo. Vsi imamo dolžnost delati in se truditi, da se pošteno preživimo ; ono takozvano delalčevo pravo, o katerem se dandanes tolik-) vpije in kriči, ni druzega, nego gola fraza, podobna pre-tnjam strganih sans-culots ob času francoske prekucije, da prevržejo tron in oskubijo bogataše. Vsi moramo tedaj delati, vsak v svojoj stroki; ne samo prosti delavec, ampak tudi mestjan in občinar. Ali z delom mora biti združeno tudi dobro gospodarstvo, tako namreč, da levica nemarno no raztroša, kar je desnica s trudom in tež-kočo nabrala. Na delu in gospodarstvu sloni trdna podlaga držav ; ako se ista simetrično in uiuno ne vrstita, trpi državljan in država. Navadno tudi delalec toži, da je premalo odškodovan za svoj trud. Zaslužka je malo — čuješ od vseh strani. Delalca pa ne teži toliko nizka plača, nego neumno razsipanje in potrošanje. Ne ve si namreč določiti prave mere, ne zna zaslužke dobro in koristno vporabljati. Zato so isti premajhni, zato mu ne zadostujejo za vsakdanje potrebe ! Koliko strajkov je bilo minolo poletje po vsej Evropi; koliko hrupa so vzdignili strajki po rudnikih na Češkem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem; uprav sedaj se kujajo rudokopi na Belgijskem in po Nemčiji; minolo poletje so uporne delalce na Angležkem komaj ukrotili; delalce v Lloy-dovi ladijetesal.iici v Trstu so komaj pomirili itd. Kaj so pač hoteli ti nemirneži ? Povišanje plače! Recimo, da so se vsi strajki končali ugodno delalcem ter ne jim povišale plače. Česa Hi je delalec s tem pridobil ? Ako si naklada Bam nepotrebnih troškov in lepotičij, ako si pri ustih privošči poboljška, nahaja se zopet na prejšnjem stališču in podpihovan po neumnih tribunih, še vedno kriči proti krivici. Pra-šam vas, kara pridemo tem potem ? Ko je delalec doaegel stališče bogatina, branil bode svoje premoženje proti potepačem in lenuhom, kakor je brani sedanji bogataš. Umno gospodarstvo in varčnost sta nekak moralni pogoj našega bitja. Mej narodom treba razširiti in utrditi ti dve lepi lastnosti. V to pomagala bi najbolj umna in krepka vzgoja. Naj se narod no pita samo z viskodonečimi besedami o svobodi, liberalstvu, vzajemnosti itd. Vse te besede ga ne vzrede v zrel, priden in napreden narod. Živenje je boj — za obstanek. In uprav tu je pravemu človekoljubu podano hvaležno polje : utrditi narodu obstanek, podajati mu sredstva, da si istega zboljša, pri tem pa ga učiti tudi vzviše-nejšim, plemenitejšim čutom — ljubezni do vere, naroda in domovine. Samo tedaj postane istinito pošten, zmeren in delalen. S tem bi narodu najboljše pomogli, vsakakor pa več, nego oni kričači, ki vedno govorč o svobodi poli-tiško-državljanski, sami pa, ako jim posodiš jeden sam krajcar, ne zmenijo Be več za ta dolg in pozabijo ti ga vrniti. Enačili kričačev, Bogu hvala, mej našim slovenskim ljudstvom se ne nahaja, kajti delujoče rodoljube vodi v njih na-stujanju opravičena želja, koristiti narodu dušno in gmotno. Le žalibog, da se je dosedaj najbolj gledalo na duševno korist, a zanemarjala se gmotna stran. Naš narodič je deloma osvobodjen tujih duševnih spon ali zadolžen jo še vedno pri Zidovih, pri Nemcih in Lahih in še daleč je do njega gmotne samostojnosti. Pri tem glejmo Italijane. Združeno Italijo so pridobili ali zajedno so se i gmotno pokončali! Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor se je 3. t. m. zopet sešel. Znani staro-češki odličnjak, poslanec Matuš, odložil je svoj mandat. Poslanec Proskcvvetz interpeloval je radi novele k postavi o preskrbi vojaških vdov in sirot. Poslanec "VVrabetz je interpeloval radi premeščenja vojašnic iz mesta dunajskega. Poslanec Proskowetz stavi predlog glede prememhe postave o živinskih kugah z ozirom na upeljavo obligatoričnega cep-'jenja goveje živine. Posl. Vergani je utemeljeval svoj predlog glede neizplačanih dobitkov. Poslanec IIeyn opomni, da je bila o tej zadevi že predložena jedna peticija, v katerej se zahteva, da se ustanovi poseben evidenčni urad za neizplačane srečke. Predlaga torej, da se peticija izroči vladi. Predlog Verganijev izročili so odseku, kateri obstoji iz 24 članov. Poslanec Hren poroča o peticiji gostilničarja Kresnika iz Spodnje Štajerske, da se mu da odškodnina za po nedolžnem v težkej ječi prebito kazen. O tem Be je vnela daljša debata in se potem peticijo izročili vladi, da kolikor-moči nanjo ozir jemlje. Poslanec Foreger interpeloval je radi ustanovitve še jedne hranilnice vCelji. Aha, gospodo peče „Južno-štajerska hranilnica" ! Ali gospoda moja, vi ste vender sami krivi, da je tako prišlo ! Dokler ste imeli monopol v rokah, dokler se neso Slovenci zdramili, ste šikanizovali slovenskega prosilca za posojila. Štajerski denarni zavodi odrekali so posojila samo iz tega ničnega razloga, ker je bila morda prošnji priložena kaka slovenski pisana priloga. Ljudje naši neso imeli le materijalne škode od tacega brezobzirnega postopanja, ampak občutil je tudi veak narodnjak, da se takim načinom narodnost naša nesramno žali. Naravna posledica tega nemškega paševanja je bila, da so si štajerski rodoljubi začeli ustvarjati svoje lastne denarne zavode. In sedaj se jeze celjski tevtoni ! Naj se le jeze, kolikor hočejo ; ljudstvo naše sedaj pozna korist lastnih denarnih zavodov, teh se je oklenilo in teh se bode držalo ukljub vsem Foregger-jevim interpelacijam. Davkov sa je nabralo v letu 1889 za 17.613.307 gld. več, nego v letu 1888; in sicer na neposrednih davkih 1,928.735 gl. več; na posrednjih davkih 12 364.818 več; tobačnej zalogi 4,296.202 več in pri zalogi štempeljnov 1,191.823 gld. več. Do se te številke prav umejo, treba je pomisliti, da jo bil dohodek nekaterih davkov manjši, nego v letu 1888; na pr. pri zem- ljiškem davku za 339.962 gld. vsled odpisovanja davkov radi hude šuše. Govori se, da bode trajalo zasedanje državnoga zbora le kaka dva meseca. V tem zasedanji prišli bodo v obravnavo: proračun, kazenski zakonik in nekoliko manjših predlogov. Upajo, da bodo te-le stvari spravili pod streho, kajti pričakovati se sme, da debate ne bodo tako razburjene in da se bodo stvarneje in mirneje vršile, nego prejšnje čase, ko jo budgetna debata trajala cele tri tedne. Nekateri žele, da pride v posvetovanje tudi načrt postavo v ustmenem sumarnem postopanju. Levica izgubila je jeden mandat v okraju, doeedaj zastopanem po dru. To-raaszuku. Voljen jo rumunski kandidat Hormuzaki. Vlada je razpustila češko-mo-ravsko kmetsko družtvo v Olo-mucu. Družtvo je bilo mlado-češko in je že vpeljalo živo agitacijo za prihodnjo de-želnozborske volitve. Piše se še vedno obilo o češko-nemškej spravi. Do Redaj — žal! — nesmo našli uzroka, da bi premenili menenje svoje o tej zadevi. Na nemškej strani nepretrgana čestitanja, povsodi pojavi in vzklici zadovoljstva; na drugej — to je na slovanskej — strani grobna tišina in — kisli obrazi. Staro-češki listi se seveda trudijo v poti svojega obraza, da bi zakrili neugoden vtis, ki ga je napravila ta sprava pri vseh slovanskih narodih. Vse dejanje vršilo se je pri teh konferencah jako jednostavno: Čehi so dajali, Nemci pa jemali. Berolin-ski list „Nation" piše: Nemci se protivijo naravnej želji Čehov po ekspanziji. Ta ne straši Nemcev, da je prešlo vodstvo češkega uaroda v mladočeške roke, katerih husitizem jo vlado vzbudil iz dolgotrajne potrpežljivosti. Skrbi jih pa vprašanje, kako se bodo razvrstile stranke v državnem zboru, kajti bati se je, da čut do svobode in napredka ne bode tako jak, kakor želja po narodnej samoobrani. Zagrebški vladni listi so se že vrgli na večino zagrebškega mestnega zastopa, ter jej očitajo, da jo vodi pri nje delovanju politiška tedencija. Od novega župana zahtevajo da prime metlo v roko-in pometa mej mestnimi uradniki, kajti ti-le so sami politiški rovarji in agitatorji.. Človek res ne ve, bi-li svojim očem verjel, ko to čita. Hrvatska vlada sama se opira le na ramena uradništva; ob času volitvenih bojev se rekrutirajo bataljoni njo le iz vrst uradnikov; najvišji uradniki so nje agitatorji in — ovaduhi in sedaj so pa vladni listi še tako drzni, da jočejo, češ, da uradniku ne pristoji biti agitator; seveda velja to samo o onih uradnikih, ki služiju mestnemu zastopu zagrebškemu, ne pa hrvatskej vladi. Uradnikom pri tej poslednjej je vse dovoljeno. Vnanje države. K dinoju, katerega so priredili v Belemgradu na čast črnogorskega ministra Vukoviča, neso povabili ruskega poslanika Persianija, da bi se ne reklo, da ima pohod Vukoviča demonstrativen značaj. Potovanje črnogorskega dostojanstvenika v Carigrad velja uravnanju nekaterih diferenc radi pokrajine ob Bojani. Organ srbske liberalne stranke zahteva, da naj se opuste vse naredbe, katere merijo na vpeljavo varčnosti pri izdatkih za vojne namene. List opira zahtevo svojo na izzivajoče postopanje Bolgarske: Mej Srbsko inRumunsko vrše Be obravnave rodi Bklepa trgovinske konvencije. Za sedaj vrše se predpriprave. V Sredcu bo zaprli več častnikov, mej njimi tudi znanega majorja Panico. O vzroku ne vedo listi nič pozitivnega povedati. Menijo po, da so Panico zaprli radi nedostojnega ponašanja proti višjim oficirjem. Drugi govore zopet o zaroti proti-knezu. Vodja većine v rumunskej zbornici potoval bode neki v Berolin in na Dunaj; govori se, da ima zvrniti politiško misijo. R u m u n i k a vojska obstajala je do Bedaj iz štirih vojnih korov. Sedaj mislijo napraviti še peti kor. Dotični načrt poBtave pride kmalu pred zbornico. Vlada utemeljuje to postavo s tim, da je treba dobre in varne obrambe novim in velikim utrdbam, ki so jih dovršili v zadnjih letih. Sedaj je gotovo, da se bode nemški cesar udeležil ruskih manevrov, ki se bodo vršili prihodnjo poletje. Bi z mark je vendar dal iz roke portfelj za trgovino in obrt. Ministrom za te stroke imenovali so nadpredsednika renske provincije, barona Berlepscha. Oficijozni listi sicer trde, da se je ta naredba zvršila vsled visoko starosti in z oziroin na zdravstveno stanjo kneza Biz-marka, ali verojetno je tudi, da ima stvar svojo politiško stran. Na F r a n c o z k e m doga jajo se hudi poboji pri raznih volilnih shodih. Vlada je sklenila, proti ekscedentom strogo postopati. Iz Brazilije poročajo čudne stvari, Tiranstvo generala Fonseca postaja neznosno; tiranstvo to podpirano je po vojaštvu. Pozicija ministerstva je oslabela, kajti opira se le na par regirne.itov. Veliki del mornarice je vladi sovražen. Ljudstvo je sito teh razmer in vlada povsodi huda razburjenost. Če pride do ustanka, vlada propade gotovo. Stranka dom Pcdra jo pa preslaba, da bi mu pomogla zopet do prestola. Sedanjej bodo torej sledila druga republičanska vlada. Ako so vsi ti popisi resnični, potem se je bati mladej republiki še hudih, kritičnih dnevov. DOPISI. Iz Bazovice [Izv. dop.j Vsakdo se še debro spominja dne 17. novembra, ko je bila vsa okolica na volišču. Od vsih okrajev imate, dragi čitatelji „Edinosti", poročila o izidu volitve, le o petem okraju ne. Veliko navdušenje in velika ugitacija je bila v vaseh Opčine in Trebče za gosp. Pahorja. Akoravno je bil ta gospod vsem dobro poznana oseba, so se dali vendar na limanice ujeti naši narodnjaki, in glasovali so za g. Pahorja in njega somišljenike, katerih željo so onkraj luže, ter ne žele druzega, nego mogočno Avstrijo uničiti. Tacega moža so si izbrali volilci petega okraja za svojega poslanca, za svojega zagovornika, kateri ne pozna domačih potreb, ampak glasuje za italijanske brezverce, za italijansko kulturo. Takim brezvercem, kakoršen je bil Revere, naj bi se postavil spominek na velikem trgu. Temu ne moremo pritrditi ne kot katoličani, ne kot narodnjaki. Oni gospodje pa, kateri so se toliko ogrevali za Pahorja — da jih nikako prigovarjanje od njih namere ni moglo odvrniti — lahko sedaj vidijo, kam jih je dovela njih prevelika zaupljivost in lehkovernost. Volilci, zdaj imate „svojega gospoda", kajti, ako Vasjo kedo vprašal, katerega da boste volili, rekli ste vedno: „našega" gospoda Pahorja. Domislite se obljub, katere vam je delal gosp. Pahor P! Sami ste se izrazili, da gosp. Pahor jo pripravljen precej odstopiti, ako no bo delal v korist volilcev in korist naroda. No, volilci primite ga za besedo! Pokažite goap. Pahorju, da Vi sto še pravi •inovi domovine svojo iu da se po Vaših žilah še pretaka kri, ki ste jo podedovali po svojih prednikih! Pokažite, da imate še čut za vero, dom in cesarja! Pokažite g. Pahorju, da ste še vedno stražari na obalih Adrijo iu da ne dopustite, da bi se postavljali spomeniki na slovanskih tleh italijanskim brezvercem. Volilci V. okraja, združite se, pojasnite gospodu poalangu Pahorju, da ne deluje v zmislu Vaših želja in zato naj odstopi prostovoljno, kakor je obljubil storiti, ako bi nastala ta okolnost; če ni drugače, primorajte ga, da odloži svoj mandat. S tim boste pokazali svetu, da Be še zavedaste svoje narodnosti, da neste kukavice, ampak pravi zavedni možje, ki se ne dajo od vsake sapice omajati. Oni volilci, kateri ae neso dali oma-I miti, smejo biti sedaj ponosni. Kakor so ■ istega dne pogumno volili kandidata-doma-čina, kakor so niso takrat dali preslepiti, tako naj stoje trdm» tudi «edaj! Možje, Vaši nasprotniki lahko razvidijo, da so bili na napačni poti, ko so g. Pahorja volili. Združite se, ter resno zahtevajte, da odstopi poslanec, ki tako sramotno žali svoje vo-lilce in ves naš narod! Pokažite svetu, da se zvestoba Slovenca ne gane. S tim boste rešili čast sebi in vsem vašim somišljenikom ! Iv. Domače vesti. •j- Davorin Trstenjak. Narod slovenski je zadel hud udarec: 1 iz Starega Trga pri Slov. Gradci došla nam je pretužna vest, da je umrl starina štajerskih Slovencev, vzorni duhoven, goreči rodoljub in neutrudni pisatelj slovenski, župnik Davorin Trstenjak. Že kot gimnazijalec začel je delovati na slovstvenem polju in deloval je neutrudno in dosledno do konca svojih dni; umrl je tako rekoč s peresom v roci. Davorina Trstenjaka ni več! Izguba je velika. Pogrešali ga bo-demo vsi, kajti ljubili in cenili so ga vsi — gospodje in siromaki, duhovni in po-svetnjaki, izobraženci in prostaki. Bil je (duhoven po božjej volji. Bil je neumoren proprovednik miru in sprave v našem domačem taboru, a bil je tudi propovednik skrajne eneržije, ako je hotela zlobna ptujčeva roka neusmiljeno zrušiti dragoceni naš zaklad — narodnost 'našo. Bil je duhoven in rodoljub 1 Slava Trstenjakovemu spominu ! O Davorinu Trstenjaku priobčili bo-demo obširnejši podlistek. Odlikovanja. Predsedniku deželnega sodišča v Trstu g. A. Mozetiču je podelil presv. cesar vitežki križec Leopoldovega j reda ; predsednika trgovinskega in pomor skega sodišča, Josipa Zenkovič-a je ime noval dvornim sovetnikom. Za podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu nabral gosp. Urbančič v veselej družbi v gostilni na Veduti 74 nvČ. Za otroški vrt v Rojanu nabrali so prijatelji v gostilni g. Pertota v Rojanu for. 1.20. — Pri veselici družtva „Hajdrih" na Prošeku nabralo se je for. 11.40. -Iz pušice v krčmi „Pri druživu" v Bar-kovljah nabralo seje dne 31. m. m. gl. 5.22 Veliki ples delalskega podpornega družtva vršil se je posebno slovesno. Gledališka dvorana sicer ni bila tako natlačeno polna, kakor druga leta, a vendar smemo reči, da je bila udeležba jako mnogobrojna, kajti bilo je prisotnih kacih 1500—2000 ljudij. Deputacijo d oposlala so naslednja družtva: „Čitalnica", „Tržaški Sokol", „Tržaško podporno in bralno družtvo", „Austria", „Veteranci", „Fa-kini", in „Union.i operaia". Prišlo je tudi mnogo ljudij iz dežele. Gledališče bilo je jako ukusno odičeno. Od namestništva došel jo dvorni svetnik pl. Reya z natne-stniškim s^ vetn l o n baronom Conradom. Pri dohodu teh dveh dostojanstvenikov zasvi-rala je godba cesarsko pesem, katerej je ljudstvo glasnimi živio-klici pritrjevalo. Narodni ples „Kolo" ugajal je vsestranski in so ga morali ponavljati. Veselica se je posrečila popolno. Z veseljem moramo omeniti, da se je ponašal delalski naš stan prav vzgledno, tako, da ni najmanjša stva-rica motila lepe narodne slavnosti. Gospodje, ki so bili navzoči pri vseh dosedanjih plesih tega družtva, zatrdili so nam, da se od leta do leta pri teh plesih opažujo vidni napredek našega priprostega ljudstva. Uprav „delalako podporno družtvo" kaže narr, kako blagodejno lehko nplivajo družtva se svojimi veselicami na izobrazbo naroda. Hvala vsem gospodom, ki so se trudili za to veselico. Vodstvo tržaškega podpornega in bralnega družtva vabi vse čč. družabnike in družabnice, da se udeležijo v nedeljo dne 9. feruvarja t. 1. ob 4. uri pop. volilnega shoda, kateri se bode vršil v druž-tvenih prostorih (via della Caserma 13). Naznan ja tudi, da bode v nedeljo dno 23. februvarja t. 1. ob 3. uri popol. v druž-tvonih prostorih redni glavni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o splošnem stanja družtva. 2. Tajnik prečita zapisnik zadnjega glavnega zbora in zgodovino mi no lega leta. 3. Blagajnik predloži račun in drugo dodatke, denar, hranilno knjižico itd. 4, Prečitanje v ztnialu državnega zakona z dne 30. marca 1888. vnovič spremenjenih pravil. 5. Posamični predlogi odbora ali družabnikov, fi. Volitev novega vodstva in odbora. Ker je na dnevnem redu ra/.un navadnih točk tudi za obstoj družtva velevažna zadeva o spremembi družtvenih pravil v zmislu državnega zakona z dne 30. marca 1888. priporoča vodstvo vsem družt veni kom, da se zaradi lastne koristi toga zbora gotovo udeležijo. Veselica pevskega družtva „Hajdrih" na Prošeku. „Pojdite, zabavali so bomo izvrstno, bosto vidili" ! — Tega prigovarjanja prav za prav ni bilo treba, kajti že naša časnikarska dolžnost primorala nas je, da sino šli. In ni nam bilo žal, da smo šli. Na Prošeku je vse, kakor ustvarjeno za narodne veselice. Došlo je obilo gostov iz vse okolice in iz mesta. Reči smemo, da se le redko kje po deželi moro združiti toliko zavednega občinstva, kakor se ga je zbralo v nedeljo na Prošeku. Lepa dvorana v gostilni g. Lukše je bila napolnjena. po sedežih smo videli obilo kraso-tic. Program se je vršil v popolno zadovoljstvo občinstva, le glede osmospeva moramo priznati, da so je nekoliko ponesrečil. Igralka in igralci igre „gluh mora biti" so nas pa iznenadili. Več se od di-letantov ne more zahtevati. Dolžnost nam je, da javno pohvalimo gospo Gorju-povo in gospodo G o r j u p a, Slavi k a in Čoka. Pohvalno moramo omeniti deklamovalke, goHpodičine G o d i-n o v e, katera je dobrim ukusom dekla-movala Stritarjevo „Junak iu deto", dasi je še lo v zadnjem trenutku prevzela to nalogo. Po „besedi" pričel se jo živahen ples. V stranskih prostorih ho je pa razvilo življenje, pravo narodno življenje. Glasno in nepretrgano razlegala se jo slovenska penem. Starosta „Tržaškega Sokola" spomnil nas je na dolžnosti naše do družbe sv. Cirila in Metoda, kateremu opominu se jo občinstvo radovoljno odzvalo. G. M. Cotič častital je družtvu „Ilajdrih" na vrlem njega delovanju. Predsednik Gorjup se jo ognjenimi besedami zahvalil za to napitnico in posebej še navzočim tržaškim rodoljubom. Ganljiv je bil trenutek, ko je pelo vse občinstvo stojo in odkritimi glavami našo himno „Ilej Slovani" ! In potem so zaorili navdušeni živio-klici, ki so glasno odmevali v mrzlo, zimsko noč. Delal se je beli dan, ko huio se Tr« žačani poslovljali od vrlih Prosečanov; a nesli smo seboj zavest, da tam gori na Prošeku klije pravi narodni duh. Ples veteranov v gledišču „Armonia" minolo soboto je bil prav živahen. K veselici je prišel tudi deželni namestnik g. vitez Riualdini. Veselica pevskega družtva „Zarja" v Rojanu so je morala odnesti radi nepričakovanih ovir na drugo nedeljo dne 16. t. m. Da se občinstvu bolje ustreže, preskrbel se je oddelek vojaške godbe, da svira mej raznimi točkami. Katoliška cerkev in tržaški brezverci. Tržaško mesto šteje, kakor znano, brez okolice do 135.000 duš, večinoma katoličanov. Za vso to ogromno število obstoji pa v mostu samem samo pet župnijskih J cerkev in tri pomožne cerkve, in še te so tako razdeljene, da župnija sv. Antona novega obsega skoraj polovico vseh vernikov, ostale pa drugo polovico. Ista žu-, pnija širi ae tudi v okolico in obsega ne-j katere prav oddaljene krajo. Radi obšir-I nosti te fare, kakor tudi videč premajhno i število katoliških hiš božjih, zbral se je v Trstu poseben odbor z namenom, nabirati i blagovoljne darove, da se sezida še jedna ; cerkev. Potreba iste jo najbolj očividna v ltocolu, koji ju od župnijske cerkve naj-j b »Ij oddaljen in kjer jo nek radodarni gospod sam podaril prostor, da se na njem sezida imenovana cerkev. Odbor za nabi-| ranje blagovoljnih darov obrnil se jo tudi I na mestni zbor tržaški s prošnjo za pod-j poro. Veleslavni mestni zbor j o zadevo že dvakrat spravil na dnevni red, a do ' obravnave ni še prišlo, kajti mestnim ne-obrazcem iu krivonoscetn jo zadeva o prenosu ostankov brezverca Revere bolj . važna, nego vse katoliške cerkve in za-, deve. Liberalni mestni zbor se cerkve menda uprav tako boji, kakor hudič sv. križa, radi česar se je skrbno ogiba. Tega pa ni storila nesramna lahon >ka čenča „II Mattino", kateri je začel mestne svetovalce prav dobro drezati in dražiti, naj ! so uprejo misli, ustanoviti v Rocolu katoliško cerkev, katera bi po „Mattinovem" nesramnem menenju bila — središče zloglasne slovanske propagande, kajti v njej bi slovanski duhovniki učili vernike jeze in sovraštva proti podedovani laški kulturi! Nesramni dopisnik v to lahonsko kloako tirja od veleč, skofijstva, naj bi enkrat za vselej prepovedalo slovenske pridige v cerkvi sv. Ju s ta, katero našo pobožno ljudstvo vsako nadeljo tako mnogobrojno obiskuje. Vpeljale naj bi se laške, da bi mogle hoditi k njim tudi babe na Reni, ki so neobrezanemu neotesancu v „Mattinu" k srcu prirasle. V oči ga bode slovenski blagoslov, ki se opravlja vsako nedeljo popoludne v cerkvi bv. Antona starega in k kateremu našo pobožno ljudstvo tudi obilno priteka poslušat lepo prepovedi tamošnjega župnika g. Martelanca. Cerkev jo vsako nedeljo polna slovenskih, okoličanskih vernikov. Izvestno bila bi pa prazna, ako bi se ta cerkvena slovesnost obhajala v laškem jeziku. Tudi slovenske pobožnosti v cerkvi sv. Antona novega bodejo Lahotia v oči. Slovenski jezik v cerkvah imenuje sramoto za olikano mesto, kakorsno je Trst! — Kdo so pri tej priliki ne spominja znane pravljice o volku in jagnjetu? Laži-liberalec v cerkvi ali strašilo vrabcem na vrtu, sta si enaka. Pa še takšni liberalci, kakoršni so, krivonosi Abrahamoviči pri Mattinu ! Ako se nova cerkev istinito sezida, slavnosti v njej no bodo moglo biti, nego s 1 o v o n-s k e, kajti, ako se hoče tudi v hiši božjej oznanjevati narodno sovražtvo ter želi la-honski magistrat iz nje narediti učilnico odpadništva in neznačajnosti, bolje je, da se ista no sezida. Boljše je, da naš na^od pod milim nobom prosi Boga za blagor duše in telesa, nego, da so ga v tu jej cerkvi v laškem, neumljivem jeziku pači in kvari ter so mu v srce vceplja sovražtvo do milega svojega jezika. Slavno škofij-! stvo v Trstu se bode brez dvojbe odločno uprlo, ako bi Lahoni res hoteli celo cerkev zlorabiti za svoje hudobne namene, j Cerkev bodi svetišče božje, kjer so vsem narodom dane onake pravice, no pa učilnica odpadništva in neznačajnosti ? Toliko breznačajnežu v „Mattinu". i Čuden restavrater. Pri plesu delavskega podpornega družtva v gledališču „Feniee" postopal je tamošnji restavrater — da ne zapišemo ostrejše besede — jako čudno. Odbor družtva čutil se je dolžnega, varovati korist doslega občinstva ter je dobrohotno opozoril gostilničarja, da ljudje žele piti vino iu pivo, ne pa ono drugo prozorno tekočino, ki je sicer v človeškem življenju prepotrebna, katere si pa Človek nikakor ne želi, da bi zanjo po gostilnah drage novce trošil. Mož se je vedel proti odbornikom jftko arogantno; zato pa je odbor ljudstvo opozoril, naj gre večerjat v druge gostilne blizu gledališča, ki so bile uprav radi veselice celo noč odprte. In prav je bilo tako! „Nemški šovinizem" — tako menda po pravici zovemo ono čudno namero nekatere nemške gospode v lteljaku, ki so so zavezali, da so ne bodo pozdravljali več s klobukom, ampak po vojaški. 30 gospodov je to sklenilo. Kdor se pregreši proti temu sklepu, plačati mora 5 novcev ▼ „9chuIpt'enig-kaao*. Pa mi za Cirila in Metoda ? — Iz Barkovalj nam pišejo: V četrtek 30. m. m. je bila volitev novega odbora obrtnijskega družtva v dotičnej krčmi. Po izvolitvi odbora spominjali so se nekateri vrli rodoljubi „družbe sv. Cirila in Metoda", oziroma otroškega vrta v Rojanu, — in nabrali precejšnjo svoto v isti namen. Pri tem zboru jo bilo navzočih tudi nekaj bratov, kateri so se že mnogo let z nami brezuspešno pravdali. Tega dne smo se mirno pogodili, — ter «i jednakomerno razdelili dotično premoženje. Da bi ta možati in kristijanski Čin bo lepše praznovali, darovali so svotico za otroški vrt v Rojanu. Upamo, da bode sedaj kraljeval mir med nami! Občinski uradi kot častna sodišča. Listi poročajo, da pripravlja ministerstvo pravosodja načrt postave, vsled katero bi občinski uradi sodili o manj važnih tožbah zaradi žaljenja časti. Razpisani sti dve službi zdravnikov — preglednikov mrtvecev v tržaškej občini. Plača 1000 gld., stanarina 200 in doklada za voznino 400 gld. Prošnje do 15. t. m. na magistrat. „Ljubljanski Zvon". Zvezek 2. prinaša sledečo vsebino: 1. A. Funtek: Pred nastopom. Ptizor iz umetnikovega življenja. 2. y. Lovec. 3. Fr. Gestrin: Iz arhiva. Povest. 4. Dr. Simon Subic : Nekaj svete starine na nebu in na zemlji. 5. Ivan Vrhovec: Narodopisno posebnosti. 6. Marica : Iz življenja mlade umetnice. Novela. 7. ClaiHus: Tako meni. 8. S. Rutar: Rezija iu Rezijaui. 9. A. Planinec: Endi-mijon. Povest. 10. Književna poročila. 11. Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. Len-dovškove opazke. 13. Listek. Dar sv. srcu Jezusovemu. I\atoliška obl ina t veleslavnflj prestolnici Wcimarški ni imela do sedaj svojo cerkve, ampak samo dvorano, kjer ju opravljala molitvo. Dvornim ta ni hita dosti vidika za vse pobožno oh ne-delskej slu), bi bo/jttj. Da-iravno nonmn imeli potrebnih sredstev, položili smo pomladi temeljni k umen novi cerkvi Jezusovega sren. Pri napravi temelju novi cerkvi urno iineli velike težave, kajti zemeljska plast biia je sestavljena iz pouka in nižje doli srno naleteli na vodo. To j- oviralo gradnjo in je povišalo stro-k" m 'J5.l> 0 mark. 1'kljub tem oviram urno z božjo pomočjo v poletju dozidali velik del eerkviee. Sedaj so nam pa pošla vsa denarna sredstva. Moči j občine smo upotrebili do skrajnosti. Uogatin in ubnier ilala sta po svojoj moči Celo dninarji poklonili no svoje darove; učenci svoje prihranjene vinarje. Več nain ni bilo moči storiti. Kako nuj nadalje zidamo?! Družili virov nemarno. Obračam so torej so enkrat do Viis, katoliški bratje, s prošnjo, dn podarite vsak po en kamen naše j cerkvi. Ne smem pričakovati pomoči od drugje, nego od Vaše krščanske dobro- J ilelnosti. Dajte torej kolikor Vam ljubezen voli ilari ; vsaki po nagonu svojega srca, no z nevoljo, kajti le dobrovoljne^ diritelja ljubi Bog "J Kor. !', '). <>u hod« pomnožil tudi sad Vaše dobrodelnosti, kateri podaja sejalcu somo in kruh za živež. Pomagajte itn m, ljubi kri*ti jani, dn dozidamo našo hišo božjo! gladka je zavest, da srno poklonili dar v stavo božjo ! .Sladka jo /uvest, da je satu Bog postni naš dolžnik. Bog je veren plačevalec, kateri plača tudi obresti, ne da bi ga bilo treba v to opominjati. Katoličani, pomagajte nam! Bolje je, dn daste nekoliko, nego nič. Z malimi darovi dozidali bodemo našo cerkvico. Vsak dar — ali po poštnem povzetju, ali v pismenih markah -t- mini bo dobro dušel. Bog te blagoslovi, ljubi čitatelj. We i m ar, Thiiriiigeii. * s K. Jimgnt, župnik. 15—14 Z novo izumljenim W I_,ekarna rnk6czy. zraven rotovža " " "V T jj ULIDJJ <\\ Juliu« pl. Trnk6czy. VHI., J'«"*'stitdte-st.r,iSse 3te-kanil kolen kopit- nih bolezni, otrp-iixi,Jt v boku, kril itd. otekanji n'ff itfhurjih na no r- (juh. isvi Janji t H -J (itnj i mu i iH.opi a v« . suPiči Itd.,h kratka ~"rl vseh manjih boleznin ln lilbuh. — Steklenica ■/. »bil-nim navr>dom vrad ' stane l« 1 trld., 6 stekl z rabiboni navudnin vrtid 4 samo gld. Krnrc rtnln mnnirn dnhmir* m'oVn. Zamotek z rahdnim navodom vred velja 1-. 50 kr . 5 7amntknv nii nw» * gl. kvarilo ! Naši IzdeUi so pristni, zanesljivi in zajamčeni, rt« Imajo inih Trnk6czy in varstveno znamko. Z«jper ponarejanje Utih se sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila samo »trava dobijo v lekarni TRNKOCZY-ja v Ljubljani zraven rotovža in vsak dan s pošto razpošiljajo f, —6 Proda se glasovir, eolnina prost, za ceno 70 goldinarjev. Natančneja pojasnila izvedo ko pri administraciji tega lista. velikem mestnem trgu, priporoča tnkuj popisana nnjbolša ln »vela z rim vila Ni ga dneva, da hi ne priji-h pi menih zahval o naših izborno 8kušenih domačih zdnvillli-l.ekarn Trnk6i'zy-jeve tvrd«« je pet., in sicer : Na l> ii n u j i Viktor pl. TrnkoCzy, V., Hm.dst iiirin«trn*tte iiH ( ud kemična tovarna}; dr. Oton pl. Trnkoczy. III, Eailei-kypl iz 1 in Grmiči (na Stajerskr m) Vendelin pl. n. občinstvo «e prosi, ako mu ju na •ii.o iloM, da tutsl v tako le napravi : v V Jul>ljji«ii i. Cvet proti trganju (Oioltt , je odločno naj h iljfte zdravilo zoper protiu, ter revmn-tizein, trg inje po udih bolečine v križi ter živ.-in, oteklino, ot-p-nde ude in kite itd., malo časa če se rabi, na mine popolnem tr-Sanje, 'tar dokazuje ob lno zahval. Zahteva nuj se samo >evet zoper Ir^uni^ po Ur. Maliću" z zraven stoječim znamenjem kr , tuoat 4 cld. 50 kr C ni na steklenici z »a ven stoječ-uii znamenja, ni pravi tfVet in ga precej vrnite. čudežnim žepnim mikroskopom Tidi se vsaka stvar oOO krat potekšana Potreben je torej zh vsakega trgovca učitelja, dijaka, da celo /a vsako hišno ^uspotlsrstvo ker se more /. njim preiskovati jedij in pijaee 1'ride-jaim mu j. tu d i lup«, katera vrlo ilohro služi kratkovidnim. Komad stane samo I gl. 25 kr. proti gotovini ali po pofttnem povlietju, I). KLEKNEK, I. Poatpnsse S t e v. 20. Podpisani naznanja hI. občinstvu, JJ je odprl v via dolle Poete fit. 8. MLEK&RIJ§ v kateri bode prodajalo vsak dan frišuo mleko iz St. Petra in Krasa po 12 novć. liter; kdor vzamo več od 20 litrov dobi liter po 11 nove. Trst meseca januvarja 1890. 7 -8 Franc Geržina. Slučaj!! Vsled zapoznele sezone mi jo bilo mogoče, nakupiti celo zalogo jedne veliko fabrike /a ogrtae« (Unihitngtlie.her-fabrik»; mogočo mi jo torej ponuditi vsaki dami jedon velik, debel ln gorak ogrtae za Čudežno nizko ceno 1 gld. 35 kr. a. v. Ti povsem moderni ogrtači morejo ki; dohiti v treh barvah (svitle srednje barve ali temne); obrobljeni so z finimi frnnžnmi, temno horduro in so dolgi «'ii m e tor in pol. široki pa tudi <«n meter in pol. To jo pae največji ogrtač. — Razpošilja razpošiljavni zavod. Exuorthnus ^ ^ D. KLEKNER Wien, L, PoHtgasse 20. Pošilja blago dolro spravljeuo in poštnine prosto I Teodor Slabanja st ebrur v Oorici, ulicu Morelli it. 17, priporoča ho vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovojfte oblike, kot: munstranc, kelihov itd. itd. po najnižji coni. Staro reči popravi, ter jili V 0{jnji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljtio odgovarja. 2d—6 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto \ TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od oO i oč. do Vham gu znenka vsak dan v t^duii razun praznikov, in lo o-i 9—12 ur« opoludne. Oh i ed Iiah pa od 10 — 1J ure ilop. Obr.hli na knjižico..........ti8, Plaćujt vsak dan o J (J— l1^. ure opoludne. Zne^ae do 101 udd. precej, ziienite ( re.-9 n v srebru — — — „ fe9 Zlata renta— — — — — — — — „110 5% avstrijska renta — — — —■ — B ](J2. Deln ice narodne banke — — — — 93-1 Kreditne delnice — — — — — — ,3.>4 London 10 lir sterlin--— — — ,118 Francoski napoleondori — — — — „ 9 C. kr. cekini — — — — — — __5 Nemško marko — — — — — _ _ 57 3») 35 75 A'5 39 .57 /5 Lastnik pol. drnžtvo „Edinost". Sadna drevesa. Hru ske, jabolka, marelce, breskve, ringlote in oešplje najboljših vrst po do 4i> kr. po debelosti drevesa. Jajc;t z ti letro 15 najboljih kokoisjih plemen, komad 15 kr. Josip Stiegler upravitelj veleposestva 3—2 v Št. Petru pri O o r i c i. i Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vaih kombinacijah Glavnloa in reaerva društva dne 31. deoembra 1883 Glavnica društvn gld. H,3(K).000 - Reservni fond oc. doDii^kov . 538.6*22 Posebna reserva dobitkov od /.avarovanja na Živlienie 15U.(XKJ' — Ite/.ervm fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov Itil.nOM* — 1'remnna reserva vseh oddelkov » 7.342.780*86 Hescrvn za škode • 601 — '24-3 V portfelju: Premije, ki He imajo potirjati ; v prihodnjih letih . . Skupni znesek v: h škod plačanih odi. lo38 do 1883 gld. 114.9I9.K47 00 Urad ravnateljstva: ' Via Valdirivo. H. 3 (v la^tnej hlSi 16,954.118 57 15 —H Nezaslišano začudenje vzbudil je The Patent „Darning „Weaweru aparat zakrparge (Stopf-apparat.) Vsak otrok £a lahko rabi. Na parižkej izložbi bilo je predanih 380.000 kom Ta naprava jo patontovana po vneli delih sveta od jedne iinieriSko družbe. — Krpa vse vrste blaga in tkanine, Brajce za lovce, nngovice, perilo itd., da »e vidi v«e kakor novo. V vsej Ameriki in na Angežkoiu, tako tudi 1111 Ihinaji je ni hiše, v katoerj so ne bi na.Mo izvrstne te, pre-koristne naprave. HazSirila se bode niej ves ci-vilizovani avet, zato pa naj se slavno obeinstvo požuri, da »i jo naroči, dokler jih je dosta v zulogi. Komad stane 2 gold. proti kani uli po poštnem povzetju za vno dežele monarhije. Uazpošiljavni zarod : Sehniidt,Wien,MargarethejQ. Izdajatelj in odgovorni urednik luli} Mlkota. riakt Dolenc v Trstu