^'•'gistcrcti j’y Australia Post -ublication No. VAR 0663 ... Pa so ramena in pleča kot skale, tilnik — naloži mu breme nasilnik — nosil ga bo in ne bo se krivil; pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed; pa so možje kot da se niso rodili iz matere, morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko . . . /Oton Župančič/ Mo)a dežela thoughts LETO-VEAR 38 APRIL ,8 9 L y Naslovna slika: Na ANZAC DAV je tudi pred tem spomenikom padlim /Ulverstone, Tas./spo m inska slovesnost. Postavil pa ga je 1953/54 z nekaj slovenskimi fanti /nobeden v gradbeni stroki/ arhitekt C. Mejač. + + + OD časa do časa se oglasi na upravo MISLI — po pošti, telefonu, ali tudi osebno — naročnik, ki je nedavno plačal naročnino in priložil za sklad. Računal je za zadnje leto, pa bil kaj presenečen, ko je pri svojem imenu med darovalci Bernardovega tiskovnega sklada videl drugo številko kot pa bi morala biti po njegovih računih. Pove svoje pomisleke, jaz pogledam v knjigo naročnikov in hitro vidim, kje tiči zajec. Pozabil je na svoj dolg, eno leto ni plačal naročnine — upravnik mu je zato dar v Sklad ali del daru zapisal za zaostalo naročnino. Nekaterim je hitro jasno, da se da pozabiti in da je leto hitro okrog, za druge je treba dokazovanja in razlage, pa jih še težko prepričaš. Imel sem primer, ko je bilo dolga za sedem let, pa sta mož in žena šele med razgovorom z mano spoznala, da sta se glede naročnine zanašala drug na drugega, plačal pa nobeden . . . Da. leto hitro mine, da ne rečem kar leta! Seveda bi bilo lažje, če bi na pošiljke uprava odgovarjala s potrdili prejema. To pa žal zaradi visokih stroškov poštnine ni mogoče. Vedno sem vesel, če pridemo na čisto, zato sem na vprašanja glede naročnine rade volje na razpolago. — Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL, PART 1. je že dospel iz ZDA in je spet naprodaj. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. — Izdal Slovenian Research Center of America — Cena 12. dolaijev. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A L. C eferin (ed.) - Cena 11. dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLKSONGS -A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio - kaseto vred 6. dolarjev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. - Komac - Škrlj - Cena 12,— dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr. Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10,- dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj 12,— dolarjev. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. del. — Obsežno delo dr. .1. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40,- dolarjev. (Posamezne knjige: 7.-, 9.- in zadnja 28,- dolarjev.) STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, I. del Odlična študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13. - dolaijev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2. dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2.— dolarja, V ROGU LEŽIMO POBITI - Opisuje I 'omač Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2,- dolarja. NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. - Cena 10. dolarjev. VOJNA IN REVOLUCIJA — Roman Franka IJilkviča na 708 straneh je izšel v Argentini - Cena broširani knjigi je 15,— dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je zapisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini Cena 13. dolarjev. CERRO SHAI1IUEQUE Pisatelj je naš argentinski planinec Vojko ^ Arko in to ni njegova prva knj’iga o gorah. - Cena 10,- dolarjev. misli_ ............................................................................. mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers In Australia Izdajajo slovenski frančiškani v Avstra liji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A'BECKETT ST. KEW, VIC. 3101 Tel.: (03) 861 7787 Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, KEW, VIC. 3101 + Naročnina za leto 1989 (Subscription) $ 8.- , izven Avstralije (Overseas) S 15.- ; letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava in priprava st ran) (Typing and lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, K ew, Vic..3 101 + Tisk (Printing): Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 Tel. (03) 387 848? bpzjQ § misli 1 v j ' ;in 38 -.^človeške *■ 'i\"• 'S •»’» -- 4 APRIL 1989 VSEBINA: Molimo za domovino — Nadškof dr. A. Šuštar — stran 65 Odrešenjsko veselje — Po članku V. Križan — stran 66 Pesem o kmetu — Iz"Am. dom." — L. P. — stran 67 Imam tri sinove — pesem — Tone Kuntner — stran 68 "Mladina" piše o politični emigraciji— SmR/S.Slov./— stran 69 Vrata — Iz "Preproste stvari" — Emilijan Cevc - stran 70 Približanje pesniku F. Balantiču — Arh. J. Vombergar — stran 73 Zaman, Sen o vrnitvi — pesmi — France Balantič — stran 74 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 75 Izpod Triglava — stran 78 Sveto pismo v našem slovstvu — - O Škofjeloškem pasijonu piše P. Tone — stran 80 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 82 Sledi v pesku — Walter Texeira — stran 83 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 84 Naše nabirke — stran 84 Materinščina — del doma — Branko Rozman — stran 86 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne — P. BaziHj — stran 87 Z vseh vetrov — stran 90 Kotiček naših mladih — stran 92 Križem avstralske Slovenije — stran 93 Smeh je zdrav celo ob sodobni ^ ljudski modrosti... — stran 96 Molimo za domovino Ob priliki romanja ljubljanske nadškofije na Sveto goro pri Gorici k praznovanju 450-letnice božje poti, je ljubljanski nadškof in metropolit v imenu slovenskih škofov izrekel naslednji poziv k molitvi za domovino, za mir, za medsebojno spoštovanje in razumevanje med ljudmi. Prav je, da se vernikom v rodni domovini pridružimo tudi verniki Slovenije v svetu. Ta nadpastirjeva prošnja za molitev je obenem nov dokaz, kako resni so časi in kako usodne so razmere, v katerih je danes naš preizkuša ni narod. V TEJ TEŽKI in odločilni uri za naš slovenski narod in vso našo ožjo in širšo domovino, s posebnim zaupanjem prosimo Marijine pomoti in njenega varstva. V duhu povezan s Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu se v imenu slovenskih Škofov obračam na vse verne ljudi in vse, ki jim je mar usoda našega naroda in vseh drugih narodov in narodnosti v Jugoslaviji, da se se bolj združimo v molitvi za domovino in za vse ljudi brez izjeme, ki živijo na naši zemlji. V veri, da je Bog gospodar človeške zgodovine in da je Jezus Kristus pot, resnica in življenje za vse ljudi, vas Škofje vabimo in prosimo, vas spodbujamo in vam priporočamo, da še več in še bolj goreče osebno in zaupno, zasebno in javno molimo za mir, za medsebojno spoštovanje in razumevanje, za svobodo in enakopravnost, za pravičnost, dobroto in ljubezen. V iskrenem prizadevanju moramo storiti vse, da se ublažijo huda nasprotja, da premagamo medsebojna sovraštva in v dobrohotnosti pomagamo drug drugemu. Ko gospodarski in politični položaj in nevarnost vedno hujših napetosti, medsebojnega obtoževanja, nasilja in različnega obračunavanja ter strah pred prihodnostjo postajajo iz dneva v dan hujši, se moramo verni kristjani zavedati svoje posebne odgovornosti. Pokažimo jo v zaupanju v Boga, v molitvi, v poudarjanju etičnih vrednot, pa tudi v zaupanju v lastne moči, v poštenost in pravičnost pametnih ljudi. Iskreno podpiramo vse tiste, ki se v tem duhu zavzemajo za človeka, ne glede na versko prepričanje, narodno pripadnost in socialni položaj, posebno pa za tistega, ki kakor koli trpi in se mu godi krivica. Strpnost, odkrit dialog in skupno iskanje poti v poštenosti in resnem delu je edina možnost za izhod iz težkega položaja. In mi, bratje in sestre, zaupamo v božjo pomoČ, po Marijini priprošnji, ki je božja in naša Mati. Dr. ALOJZIJ ŠUŠTAR, ljubljanski nadškof in metropolit r nima skupnega z veseljem, ob katerem človek marsikaj pozabi. Nič nima skupnega z veseljem, v katerem človek išče sebe. Velikonočno veselje je čisto nekaj drugega. Upa si pogledati v oči vsemu: bolečini, trpljenju, razočaranju, dvomu, celo obupu. Upa si pogledati povsod: v Odrešenjsko veselje Po članku VANJE KRIŽAN KAR priznajmo: nič kaj dobro se nismo počutili, ko nas je Cerkev v dobi pred veliko nočjo, v postnem času kar naprej spodbujala k spravi, spokornosti, spreobrnjenju, h kesanju. Željo, da bi postali "popolni, kakor je naš nebeški Oče popoln", najraje uspavamo. Želeli bi ostati, kakršni pač smo. in celo Boga silimo, naj nas sprejme take. Ta krilatica postaja ponekod že kar nekakšen molitveni obrazec. Predvsem pa smo naveličani besed, kot so sprava, mir. edinost, spreobrnjenje in kesanje. Toda to ni vselej samo naša krivda, kajti tako pogosto nam odmevajo v ušesih, da postajamo ob njih skoraj neprizadeti. Še 'več. Včasih imamo občutek, da so se te vrednote naravnost zarotile proti nam. Roga se nam sprava: naj smo še tako razumevajoči s sodelavko, ona nas enostavno prezira. Roga se nam mir: že preden ga skušamo zgraditi v svojih srcih, nam ga iz skritih zased obstreljujejo najrazličnejši sovražniki. Roga se nam edinost: v njej se učimo povezanosti najprej v lastni družini, zunanji dejavniki pa bi jo najraje raztrgali na kosce. Roga se nam spreobrnjenje: mar naj se vedno le trkamo na prsi, ko nemočni opazujemo tok dogajanj, ki neustavljivo teče v nasprotno smer? Še dosti teže kakor postni čas smo doživljali odre-šenjsko veselje na velikonočno jutro. Vse prevečkrat se nam srce krči v bolečini in razočaranjih. "Kako naj sedemo k velikonočnemu žegnu, ko je ostal sedež našega 'izgubljenega sina' prazen? " toži razočarana mati. Vse prevečkrat do vratu tičimo v skrbeh in dvomih. "Vedno teže shajamo," skrbijo starši številnih družin. "Nič ne kaže, da bo bolje," ugotavljajo tudi optimisti. Ni jih bilo malo po svetu, ki so dočakali velikonočno jutro v bolniški postelji, ali pa osamljeni v praznem domu. Premnoge je to jutro našlo v zaporih, druge za bodečo žico taborišča. Kako potem sploh še kdo more govoriti o velikonočnem veselju? T oda velikonočno veselje je vse drugačno. To ni veselje, ki ga doživljamo ob veselih plateh življenja, niti ni vezano samo na velikonočne praznike, ki nam jih sleherno leto nudi Cerkev. Nič obupane družine, v osamele domove, v ločene zakone, v bolniške postelje in invalidske vozičke, celo v ječe in taborišča. Zanj potrebujemo zavest, da se ne prične in konča z velikonočnimi prazniki, ker mora biti del našega krščanskega življenja. Zanj je potrebno veliko nesebičnosti in zelo močna vera. Velikonočno veselje si upa pogledati celo smrti v oči, saj se opira na življenje onstran smrti. Posebna značilnost tega veselja je tudi ta, da ne zapusti tistega, ki so mu bili odpuščeni grehi. "Če je kje na svetu radost, je prav gotovo to radost človeka s čistim srcem," pravi Tomaž Kempčan v Hoji za Kristusom. Velikonočno veselje nam je bilo podarjeno z veliko nočjo, zato je to najčistejše veselje, ki obstaja na svetu. Jezus je lahko izrazil le nekoliko tega veselja, ko ga je primerjal z veseljem matere po rojstvu otroka. Je res odrešenjsko veselje, dar Svetega Duha in znamenje božje navzočnosti med nami, kot so zakramenti, zlasti Evharistija, pa božja beseda. Vse darove Duha, tako tudi odrešenjsko veselje, nosimo v krhkih posodah. Pokvarimo in izgubimo ga že s slabim razpoloženjem. Nanj vplivajo najpreprostejše vsakdanje stvari in dogodki. Toda jedro veselja ostane mir, katerega izvir je vstali Zveličar sam. Jezus nam ne zapušča in ne daje miru na splošno, ampak svoj mir. Velikonočno veselje je neuničljivo. Tudi to je znamenje, da je to veselje dar božji. "In vašega veselja vam nihče ne bo vzel" (Jn 16, 22). Celo v bolečini, tesnobi in trpljenju, ko smo daleč od tega, da bi lahko govorili o veselju, ostaja na dnu našega srca občutek miru. gotovosti, varnosti. Ta odrešenjsko veselje in velikonočni mir sta torej božja darova. Zato ne mislimo, da si ju moremo pri lastiti in vselej računati z njima. Smo ju prejeli v le tošnjem velikonočnem jutru? Vsekakor smo stopili vanj zato, da v njem srečamo svojega Gospoda in Od rešenika, kakor koli že. Če se je naša tiha želja uresni čila. potem skušajmo ta božja darova ohraniti v sebi Povezani s Kristusom bomo v svojem življenju čutili prenavljajoče delovanje velikonočne zmage, ki naj postane tudi naša zmaga, neskaljivi vir našega veselega upanja. Aleluja! PESEM O KMETU ONI dan sem naletel na razveseljivo in dobrodošlo novico. Sodobni pesnik Stanko Janežič je po omenjenem poročilu spesnil cel ciklus pesmi, v katerih opeva kmeta od vseh strani in z vseh vidikov pod naslovom Pesem o kmetu. Pridružuje se slovenskim poetom, ki so v svojih pesnitvah našli potrebo izrecno omeniti in proslaviti našega kmeta. Dr. France Prešeren obžaluje, da ni ostal na domu kmet: O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta, da b ’uka žeja me iz tvojga sveta speljala ne bila, goljfiva kača!... Zvesto srce in delovno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka, pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval - svet Marka. Simon Gregorčič proslavlja kmečko hišo takole: . .. In ne v dvoranah bogatinov, kjer blesk zakladov te slepi -kjer dom seljaških je trpinov, rešitve zor se nam žari. Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov -vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. Da srečno v vek si bivališče krepostnih žen, poštenih mož; daj Bog, ti slavnih mož rodišče, da zibel še slavnejših boš! Oton Župančič blagruje kmečkega človeka za darove zemlje: Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš -z oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vino mu vračaš za znoj, daješ sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil pred plugom in družno potil se z oračem... Alojz Gradnik opeva kmetov pogovor z Bogom: . .. Moj plug oral je Tvoja polja, Tvoj prst oral je moja lica, še zate je na mizi žlica. Prisedi, z mano povečerjaj, potem pa ves moj dolg izterjaj. In naj zgodi se Tvoja volja. Tem velikanom slovenske poezije, ki opevajo našega kmeta, je Janežič dodal celo zbirko pesmi, ki bo izšla v knjigi (če morda že ni) in s tem pomnožila hvalo, slavo in tugo kmečkega doma za vso dolgo zgodovino in za naš težki čas. Jaz njegovih pesmi nisem še brat; ko mi pridejo v roke, bom — če Bog da — še pisal o njih. Sedaj in tu mi dajejo povod in me spominjajo ob petdesetletnici nastanka neke pesnitve iz leta 1938. Takrat je veljala za Kmečko himno, izšla pa je iz vrst Kmečke zveze, ki je bila zacvetela v obdobju med obema vojnama v mogočno slovensko stanovsko gibanje. Žal so Zvezo in njeno himno prekmalu uničili svetovni dogodki . . . Menim, da je umestno in potrebno ob tej priliki objaviti tudi to umrlo Kmečko himno. Bi la je v skrajšani obliki in neznatno posodobljena obnovljena v emigraciji za petdeseto obletnico. Natis izvir- nika pa je zagledal'luč sveta že leta 1970 v moji knjigi Klasje iz viharja. Sedanji, tukaj natisnjeni tekst je priredil isti avtor, ki je bil napisal izvirno pesnitev leta 1938. Takole se glasi: Mi smo slovenske zemlje orači, orjemo polje, seme zlato sejemo v brazde, krepki kopači kopljemo v lepšo bodočnost zemljo. Naše je Sonce in zemlja slovenska, mi nje sinovi in hčere vsekdar. Zemljo, Boga gola sila peklenska ne odtrga, ne omaje življenja vihar. Mi smo rodov še mladih orači: orjemo duše, urimo dlan. Ljudskih svetinj zvesti vozači peljemo v svetli svobode jih dan — in pristan. Prvotne besede so bile tudi uglasbene. Napev je bil prvič pet na taboru Kmečke zveze v Celju, par mesecev pred izbruhom druge svetovne vojne leta 1939. Dvomljivo je, ali so note še ohranjene. Se pa dela na tem, da se po zanesljivem viru melodija spet postavi na note. Slovenskega kmeta niso ubili. Še živi. Krepko živi, da je v teh razmerah doma ustanovil novo Kmečko zvezo, neodvisno od uradnih ustanov. Tu je himna, dediščina prejšnje Kmečke zveze za na pot v bodočnost našega kmečkega stanu in naroda, kateremu je ta stan temelj in skala. L. P. IMAM TRI SINOVE Imam tri sinove, tri mlade junake, tri korenjake, tri poštenjake, tri zlate fante; zapisal sem svet jim, zapisal srce, nič niso vzeli, nič niso vzeli od starca betežnega; eden je v Kanadi, eden v Nemčiji, eden v Avstraliji. TONE KUNTNER »Mladina” piše o politični emigraciji DNE 27. januarja 1989 je ljubljanska mladinska re-vija“Mladina” objavila članek z naslovom “Naši zunanji sovražniki”, v katerem na kratko oriše jugoslovansko politično emigracijo. Članek je napisal Igor Mekina, ki v uvodu ugotavlja, da je jugoslovanska politična emigracija med vsemi vzhodnoevropskimi emigracijami najštevilnejša. O tej emigraciji pravijo domačemu režimu naklonjeni časniki in druga obveščevalna sredstva, da so “kontrarevolucionarni” in “anti-jugoslovansko” usmerjeni. Take splošne trditve pravi Mladina — pa seveda ne držijo. Res pa je, da se vse različne politične organizacije zavzemajo za drugačno ureditev Jugoslavije in položaja posameznih narodov v njej. Pisec najprej obdela hrvaško politično emigracijo in njene organizacije v tujini. Omenja Hrvatsko narodno vječe in Hrvatsko seljačko stranko kot najmočnejši hrvaški emigrantski organizaciji, ki se odrekata vsem nelegalnim metodam. Dalje omenja pisec srbsko politično emigracijo, o kateri pravi, da je osamljena in neenotna. Osrednja točka zbiranja Srbov naj bi bil predvsem princ Aleksej Karadžorževič. Nato sta na kratko opisani albanska in makedonska politična emigracija. Več prostora pa je posvečenega slovenski politični emigraciji, ki je praktično nastala šele po drugi svetovni vojni. Pisec pravi, da je najmočnejša politična sila slovenske emigracije Slovenska ljudska stranka, ki je naslednica nekoč najmočnejše politične stranke na Slovenskem. Njeno glasilo je Svobodna Slovenija, ki izhaja v Argentini. Poleg SLS obstaja še Slovenska demokratska stranka, ki je skupaj s SLS združena v Slovenskem narodnem odboru, katerega predsednik je Rudolf Smersu in predstavlja svojevrstno “vlado v izgnanstvu”. Poleg tega političnega predstavništva deluje v Argentini še povezovalna organizacija Zedinjena Slovenija, znotraj katere delujejo različne kulturne in druge organizacije. Večina slovenskih političnih emigrantov je da- nes v Argentini. Zavračajo komunizem in socialistično ureditev sedanje Slovenije in se zavzemajo za pluralistično družbeno ureditev, za katero si prizadevajo po politični poti in ne po poti terorističnih akcij. Nato pisec nadaljuje, daje očitno, da si večina emigrantskih organizacij želi predvsem drugačno ureditev Jugoslavije. Ta drugačna ureditev pa v večini primerov pomeni parlamentarno demokracijo znotraj posameznih nacionalnih držav. Slovenski narodni odbor je leta 1986 poslal poziv narodom Jugoslavije, v katerem je bilo zapisano naslednje: “Slovenski narodni odbor meni, da je mogoče urediti prihodnost narodov Jugoslavije edinole s sprejemom načela, da imajo vsi narodi Jugislavije pravico do samoodločbe glede svoje državne in družbene ureditve.” V čem se taki programski cilji bistveno razlikujejo od demokratičnih teženj, ki so bile v zadnjem času javno predstavljene predvsem v Sloveniji? Pisec članka odgovarja, da je jasno, da se prav v ničemer ne razlikujejo. Zato je nesmiselno preganjati kot “sovražnike” posameznike in organizacije, ki se že desetletja borijo za to, kar je sedaj program nove Slovenske demokratske zveze ali Socialno demokratske zveze. Obstoj politične emigracije zunaj jugoslovanskih meja obstaja kot nemo pričevanje nedemokratične družbene usmeritve znotraj Jugoslavije. Prepoved uvoza emigrantskega tiska samo podaljšuje agonijo te (domače) družbe in stanje državljanske vojne, ki se kar noče končati že od konca vojne naprej. Prvi korak - pravi pisec — k odpravi tega stanja je verjetno ta, da jugoslovanskemu občinstvu omogočimo vpogled v to, za kar se emigrantski krogi resnično zavzemajo. Pisec sklepa svoj članek s temle stavkom: Če torej zunaj naših meja obstajajo gibanja, ki se zavzemajo za samostojnost in državnost posameznih narodov, potem mora biti res, da je samostojnost in državnost posameznih narodov znotraj sedanje skupnosti ogrožena. SmR v “Svobodni Sloveniji” ZDA VNAJ so že razpadla vrata v gorski dolini, kjer so bivali očetje mojih očetov; vrata, pod katerimi so sklanjali svoja telesa kakor pod bremenom težkega življenja. Vrata, skozi katera so me ponesli h krstu, niso tista, ki me zdaj ločijo od groze velikega sveta. Nobenega zaupanja nimam v vrata, katerih pomoč moram plačati z denarjem. Neznan človek jih je naredil za neznanega človeka; nobene ljubezni ni bilo v njegovem delu. Moja duša pa bi bila rada prikovana na domača vrata - to trpljenje bi mi prineslo srečo in mir. Ne morem se iztrgati iz svoje zemlje. Vžgala se je vame kakor vžge ognjeni žig živini gospodarjev pečat v močne boke. In najrajši bi objel kmeta, ki živi v naročju te zemlje, ko mi je bil rekel: “Kadar koli prideš, so ti moja vrata odprta, kruh je na mizi in postelja postlana ...” Nekaj velikega mi je podaril s temi besedami! Tedaj nisem vedel storiti drugega, le roko sem mu stisnil in globoko sem mu pogledal v oči Dovolj je bilo, da sva se razumela. Dobra, skrbna vrata dobrih ljudi! Njih barva je kakor barva dreves in kljuka ima na koncu cvetni popek. Debele deske se vežejo v močno sožitje, ki navdaja človeka z občutkom varnosti in stalnosti. Sredi vrat, v dosegu človeškega očesa, je lina v obliki srca, ki pravi: “V hišo stopi s srcem, ne z nožem!” Prag je obrabljen od mnogih stopal; živi in mrtvi so stopali čezenj. Na desni strani vrat stoji dolga kamnita klop. V zelenkaste podboje je vklesana velika'letnica, ki priča, da so ta vrata videla že Napoleonove vojske in da se spominjajo celo rokovnjačev, ki so trkali nanja, ko so naši pradedi še jokali v zibelkah. Sredi noči so prišli in potrkali na vrata, brez besed in brez prošnje - samo oči so jim temno žarele iz zaraslih obrazov in dolgi pastirski plašči so jim kakor srednjeveškim romarjem padali čez ramena do tal.. . Vrata se še spominjajo njihovih težkih rok, ki so jemale in delilef čeprav so jih danes že potisnili v pravljico kakor nekaj, kar skoraj nikdar ni bilo res. Kadar se dotaknem teh močnih rožancev, začutim, kako pod skorjo davnih let utriplje srce preteklosti. Kajti izsekali so jih iz boka gore kakor kos živega, trdega mesa ter ga vzidali v stene človeškega bivališča. Še trepeta v njem pradavna moč in bojim se, da se bodo nekega dne podboji zganili kakor riba, ki nosi svet na svojem hrbtu, in tedaj bodo popokale vse stene in vse vezi. Gora še drhti v njih, v vsaki žili kamenja še utriplje njena kri. Zdaj se še vzpenjajo kot čvrst obok nad našim prihajanjem in odhajanjem, še se pokorijo meri naših dosegljajev, toda če se bo v njih prebudila lista divja sila, ki živi v telesu gore . . . Zdaj pa še mirno bedijo nad pragom našega doma. Tako lepo je videti mater na vratih, ko se ozira po poti in čez travnike, kje bi zagledala svoje otroke. Potem jih pokliče, vsakega otroka pokliče po imenu -tako dober in lep je njen glas. Še kokoši ga poznajo in berači, ti trudni božji gosti... In nekaj kraljevskega je v možu, ko z žilavo roko prime za veliko železno kljuko, gospodar svojega doma in svojih vrat. Tisti trenutek je dan zanj minil; moževe oči so mirne in trudne. Zakaj sem se prav zdajle spomnil na besede umrlega prijatelja glasbenika? Bilo je nekega večera, ko je sredi pogovora umolknil, se nekam zagledal in čez čas rekel - zdi se mi, da je imel tedaj zaprte oči: "Rad bi napisal simfonijo s prav preprostim naslovom, s prav preprosto vsebino, kakršno doživlja toliko ljudi, ki jih vsak dan srečujemo. ‘Prihod’ali ‘Vrnitev’, kakor pač hočeš . . . Toda obsegala bi vso tragiko življenja. Pomisli: človek se vrača! Bližajoči se zvoki rogov - njegovi koraki. Prepleta jih glas violine. Zvesto pričakovanje, združitev upanja in bojazni. To bi ne bila vrnitev izgubljenega sina, ki ve, da ga doma pričakuje oče, zlat prstan in svatbena miza, temveč vrnitev človeka, ki je hotel postati srečen, pa je odvrgel vse blagoslove mladosti kakor nadležno breme, še ključ domačih vrat je potopil v najgloblji tolmun - pa se ni zavedal, da si je z njim odtrgal kos lastnega srca. Ne, šele pozneje se je zavedel tega . . . Hotel je biti svoboden, zmagoslavno svoboden - ka- kor glas fanfare nad zamolklimi glasovi vsakdanjosti - in menil je, da je svoboda v tem, da se človek vsemu odreče, zadnji cunji, še škapulirju m vratu . . . Stopal je naprej in se ni menil za pot. .. Odkar je zapustil domača vrata, je odprl mnogo tujih. Včasih mu je bilo pri srcu, kot bi dekletu na okno potrkal in bi mu dekle odprlo, da je videl prijazen obraz in roko, ki je vse du poslednjega razdala, drugič pa mu je bilo srce bridko kakor encijanova korenina. Kajti hudo je, če nam drugi odpirajo vrata in jih zapirajo za na-mi. .. Ko je odhajal, se ni ozrl. Ko se je vračal, si je z dlanjo zaslanjal oči in zrl proti soncu, ki je lovilo v svojo svetlobo domačo vas. Duša mu je bila težka in vroča kakor kri... Da, najprej pričakovanje! Tu bi moral zaslutiti skrivno melodijo stvari. Čutiš, te note bi moral pisati s krvjo. S krvjo iz srca, ki je to doživelo. Vrnil bi se pod večer, ko drsi droben, žalosten dež izpod neba. Kot pijan bi se opotekal po cesti. Videl bi, da stari oreh še kot svoje dni zori pred hišo in da lastovke še gnezdijo nad vrati. Toda hiša je prazna. Ne oče ne mati ga ne pričakuje, le spomin ... In naslonil bi se na podboj ter se ga dotaknil s čelom . . . Tedaj bi apel šla vanj moč domače zemlje, vsa kri njegove mladosti bi se mu spet zbrala v srcu . . . Nikoli več ne bo zapustil praga rojstne hiše. .. To bi ne bila pesem premaganega, temveč pesem zmagovalca, ki je končno našel svobodo. Ne svobode svetlih trobent ne pijane zanesenosti, temveč svobodo žrtve, dela in pokoja . . . Ne, ti ne moreš razumeti, ti ne, toda jaz .. . ” Ko sem se mu ozrl v obraz, sem nenadoma spoznal, da bi bila to pesem njegovega življenja, njegovega hrepenenja. Nikoli je ni dokončal, razen morda ob prestopu praga poslednjih vrat... Veža je prepojena z duhom ognjišča. Križi svetih Treh kraljev na vratih so že vsi porumeneli. + G + M + B + Preprost blagoslov, ki posvečuje naše duri, zapisan z blagoslovljeno kredo na letošnji zadnji sveti večer. Otroška radost me prevzame, ko se ozrem na te nerodne črke. Duh kadila mi udari v nosnice. Nekaj dobrega biva med nami. Kdo ve, če ni bil starec, ki je ondan sedel na klopi pred hišo, poslednji izmed svetih Treh kraljev, ki še išče poti v svojo daljno deželo? Jokal je in povpraševal otroke: "Zakaj povsod zapirajo vrata pred menoj? ” pa mu otroci niso vedeli odgovoriti, le najmanj- KANAL OB SOČI še dekletce mu je dalo kos kruha, s katerega je prej polizalo vse maslo. Potem je začel starec praviti otrokom zgodbo o Mariji in Jožefu, ki sta v kraljevskem mestu Betlehemu zaman trkala na vrata bogatih sorodnikov. "Zapomnite si, otroci,” je rekel, “kjer je odprto srce, so tudi vrata vsakomur odprta ...” Počasi se prebuja v meni slutnja - samo slutnja, nič več, kajti preveč sem se že oddaljil od prvih studencev - da so vrata tesno povezana z našo usodo... Močna hišna vrata iz zdravega mecesnovega lesa, ki je pretrpel mnogo viharjev in dosti doživel sredi gora. Zdaj varuje uboge človeške otroke. “Vzemite me,’’ je rekel, “moja dolžnost je, da varujem!’’ Doslej je stražil nad visoko, previsno skalo pot, ki drži v planino, zdaj pa varuje pot do srca družine. V tihem zadovoljstvu nad redom stvari si prižigam pipo in mislim na portale starih katedral z njihovimi svetniki in apokaliptičnimi pošastmi, z resnimi in molčečimi podobami kraljev in vojvod in s strogim Odrešenikom i’ čelu nad durmi. Ne, ob vratih, med katerimi stojim, ni ne svetnikov ne kraljev, le posvečujoči spomin davnih prednikov počiva v njih, globoko spoštovanje in velika skrivnost življenja. In sonce jih preplavlja z isto žarečo strastjo, ki z njo použi-va bogastvo velikih cerkva in palač. Ločitev in družitev! Ko zaprem vrata za seboj, se me poloti občutek za-ključenosti, srcu nekako odleže in oči se odpočijejo. Spet najdem sam sebe v sebi primerni razmernosti prostora. Zapah na vratih zaropota, kakor bi spustil bronasto vedro v vodnjak. Tečaji so trudni in škriplje-jo - moral bom poiskati veliko kurje pero, kajti žejni so olja. O, pijanost srca, ki se nikoli ne boš odrekla želji, da bi bivala v hiši pod goro, kjer se stekata dve vodi in sije sonce ves dan na travnik in gozd. Takrat bom morda dojel zadnjo skrivnost domačih vrat - mo -j i h vrat — in če bom stopil na prag, bom videl v daljavi znamenje vrh klanca in koze, ki se pasejo ob cvetočih robidah. In riekega dne bi prijel za roko mlado ženo ter jo popeljat skozi vrata. Preprog bi ne pogrnil, toda ves prag bi nastlal z dišečim zelenim smrečjem. Potem bi vrata zaprl. . . Toda takoj drugo jutro bi jih odprl na stežaj in veliko srce bi izrezljal vanje. Vsem žalostnim in obupanim bi dejal: “Vrata sem odprl, pridite, darujem vam vso radost svojega srca...” Zakaj nekaj zelo lepega so odprta vrata in miza, ki na njej popotnega vedno pričakuje kruh in dobra beseda ... EMILIJAN CEVC Gornja fotografija iz leta 1953 predstavlja slovensko skupino v tržaškem begunskem taborišču San Sabba. Koga na njej prepoznate, saj ste šli mnogi skozi isto taborišče v svet. Najbolj viden je vsekakor Janez Škraba, zdaj v Melbournu. Desno od njega je na sliki Vahov Jože in za njim njegova žena Albina (Qld.) — Slika je že del zgodovine in čim starejša je, več je vredna. Ti zakladi se ne smejo izgubiti. Zato jih bodo MISLI rade objavljale, če bodo seveda naročniki sodelovali in jih uredništvu pošiljali. Zgornjo je dal Jože Vah. Približanje pesniku Balantiču Članek smo prejeli iz Argentine in je malenkostno za tisk popravljeno predavanje arhitekta JURETA VOM-BERGARJA. Tudi ta zaključni del naj nas približa našemu velikemu pesniku! Skušam se postaviti v Balantičev položaj, v njegov prostor in čas, čas dosedaj naj hujših razmer ter odločitev za naš narod. Skušam razumeti njegovo odločitev, da stopi med vaške stražarje on, k i je bil po nara- vi plah, občutljiv, skratka: nevojaški tip človeka, a vendar globokoveren kristjan in zaveden Slovenec. Naj sam pove, kako se je odločil! Zato citiram tu njegove lastne besede: "Pravi red more prinesti le krščanstvo s svojo zapovedjo ljubezni. Vsi drugi nauki nosijo v sebi kal zla, zato prej ali slej rode zlo." ''Prišel sem do prepričanja, da je borba proti komunizmu ne le dovoljena, ampak celo nujno potrebna." (Kritik v domovini, Mitja Mejak, tu namerno potvori smisel Balantičevih besed, češ da je trdil, da je dovoljeno pobijati komuniste, kar je bistveno popolnoma nekaj drugega.) In še: ''Dolgo sem iskal, sedaj pa sem prišel čisto na jasno, sedaj vem, kaj je prav." To so Balantičeve besede. In vendar ne poznamo nobene Balantičeve pesmi, niti enega samega verza propagandnega značaja. Ni opeval mesijanskih vizij in utopij, ne sovraštva do nasprotnikov, česar je polna poezija partizanskih pesnikov. Balantičeva zavest pravilnosti mišljenja in odločitve ni imela uspeha v politični in vojaški zmagi. Iz njegovih pesmi je celo slutiti bližajočo se tragedijo. A Balantič je izbral edino moško pot. Španski rek pravi: "Es de ho mb res defender las causas perdidas." — Res vredno moža je zavzemati se za zgubljeno pravdo, kadar je ta poštena, pravična in zakonita. Po vsem tem je odveč govoriti o spornih vojaških strategijah in spletkah, ali pa o tem, kaj je bilo sklenjeno v Teheranu in Jalti. .. Sicer pa: zgodovina druge svetovne vojne in vsega z njo v zvezi še ni dokončno napisana. Po več kot štiridesetih letih so v Sloveniji končno izdali celotno zbirko pesmi Franceta Balantiča. Doslej ni bil priznan — ne zato, ker bi pel izrecno protikomunistične ali domobranske pesmi, ampak samo zato, ker je padel na nasprotni strani sedanjih oblastnikov Slovenije. Urednik zdaj v domovini izdane zbirke pravi v uvodu: "Ne moremo Balantičeve lirike kratkomalo zamolčati ali preskočiti. Ta lirika predstavlja vrednoto v slovenskem pesniškem izročilu. Če bi poskušali tajiti to dejstvo, bi ravnali predvsem zoper lastno kulturno vrednost in načelo o spoštovanju slehernega resničnega umetniškega dejanja." In vendar so to počeli skozi dolgih štirideset let. Leta 1966 so zbirko celo že natisnili, pa potem uničili. To zadnjo izdajo Balantičevih pesmi spremlja kritika, ki sicer priznava vrednost njegove poezije, pa je istočasno opremljena z vsem arzenalom boljševiškega slovarja zmerjanj in sramotenj. Res, do kdaj bodo v Sloveniji izdajali knjige naših pisateljev, ali sploh pisali o njih, ne da bi jih obenem sramotili kot ljudi, ki so se uprli komunizmu, ker si predstavljajo družbeno ureditev na demokratski način, v skladu s krščanskimi načeli? Nobenega razumevanja ni, kaj šele prizanesljivosti in sočutja. Kritik Mitja Mejak si privošči celo to perverzno predelavo, da z lastnimi Balantičevimi besedami skuša utemeljiti nujnost m samoumevnost revolucije. Človeka zgrabi jeza, ko vse to bere. Vsi, ki so doslej v domovini pisali o Balantiču, se vedno in dosledno spotaknejo ob njegovi politični odločitvi — in to še danes, ko je vsem vidno, kam je pripeljal komunizem, stalinizem, realsocializem, samoupravni socializem ali kakor ga že pač imenujejo. Naj si dovolim ob tem odmik k primeri: Iz svojih otroških let se spominjam zgodbe o možu in ženi, ki sta se prepirala o tem, če se trava reže ali striže. Mož je trdil, da se reže, žena pa je bila za to, da se striže. Ko se tako med seboj prepirata, prideta do brvi, ki je vodila čez potok. Mož v jezi porine ženo v vodo in še enkrat zarenči: "Reže se, reže!" Žena pa, že skoraj utopljena, le še roko moli iz vode in striže s prsti v dokaz, da se trava striže. .. Saj mi boste oprostili, da kar ne morem drugače in tako ilustriram to zadrtost ljudi, ki jih slaba vest žene, da še danes opravičujejo ustanove in odločitve, ki so pripeljale do položaja, ki ga sicer danes tako močno kritizirajo. Ubogi Balantiči S svojo grozno smrtjo v ognju je plačal svojo zvestobo Bogu in slovenstvu, proti brezbožnemu in breznarodnemu komunizmu v stalinski varianti, edini poznani v tistem času revolucije na Slovenskem. Kaj bi pravil o večini takratnih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so bili na boljševiški strani, mnogi zavestno kot glavni tvorci in pospeševalci revolucije, drugi v sprenevedanju ali res nevede. Vsak naj opravi z lastno vestjo! Res, kakšna groza tistih dni! Prijatelje, vrstnike, kulturnike je ",prelom časov" razmetal in razporedil: Balantiča med vaške stražarje, Hribovška med domobrance, Remica med četnike, Brejca (alias Javorška) med partizane, Šmita v nemško vojsko . . . Vsi dobri literati, prijatelji, so si stopili v nasprotje z orožjem v rokah, kot borci revolucije in protirevolucije. Bog daj, da se to ne bi nikdar več zgodilo med Slo- venci! Da ne bi nihče več pisal o bratih Slovencih kot “hlapcih, ki cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo, da bi nas v uporu vse pobralo ..." Samo milijon nas je, Slovencev, dober milijon . . . Iskal sem za konec Balantičev verz, ki bi predlagal kak slovenski program za sedanjost ali prihodnost, pa ga nisem našel. Je morda v tem veličina Balantiča, prav v tem, da ga nihče ne more uporabiti za kakršen koli lastni, koristolovski namen, pa je vendarle vsem blizu? Blizu kot pesnik eksistenčne tesnobe in ogroženosti v silni stiski časa, pesnik vedno nove, vsem zapovedane duhovne poglobitve. Tako si drznem približati pesniku jaz — v bojazni, da so moje besede neprimerne, v zavesti, da so nedorasle njegovi veličini. Naj se nam približa on sam s svojo poezijo, mi pa odprimo srca veličini Balantičevega pesniškega genija! ZAMAN Klečim na skali, sklonjen nad prepad, čez gore zarje pljuskajo valovi, skoz mrak dehtijo brinovi sadovi kot žalost, da izgubil sem zaklad. "Odpri mi, kralj Matjaž, svoj mrtvi grad! Glej, mater zapustili so sinovi in dan nad zapuščenimi grobovi se kmalu nagnil v večni bo zapad. Daj, vstani in prikliči spet otroke, ki iščejo darov od tuje roke in bolni sanjajo o mladih dneh!" Gubijo klici se v odmeve blazne. Zaman mi pest razbija stene prazne, le noč v obraz mi meče žgoči smeh. FRANCE BALANTIČ Risba Bare Remec Iz izdaje Balantičevih pesmi 1956 v Argentini Na srce dal prsti bom kot zdravila, sprejel me vase bo pozdrav soseda, spoznala na planini me bo čreda in v duši bo zaplala nova sila. Okusil spet bom sok planinskih trav, — spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih cest je prah. Domači kraj, kako mi spet boš drag! Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom nad njimi tih zaspal. FRANCE BALANTIČ Ko boš, tujina, vso mi kri izpila, ko neizgovorjena bo beseda prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna želja domu me vrnila. NAŠI POKOJNI O pokojnem MILETU (Miku) KLEMENČIČU je že poročal p. Bazilij v marčni številki “Misli”, ker je u-mrl v Melbournu. Naj tu dodam dan pogreba, ki je bil v četrtek 2. marca. Ta dan je bila za dušo pokojnika opravljena pogrebna maša v cerkvi sv. Deklana, syd-neyski okraj Penshurst, pokopan pa je bil na pokopališču Woronora. Dne 7. marca je na South Coast umrl rojak ANTON SMODEJ. Rojen je bil 30. septembra 1919 v vasi Gabrje pri Celju. Bil je sin Antona Franca in Katarine r. Lah. V Avstralijo je prišel leta 1948. Poročen je bil z Ivanko Tehovnik. Poleg nje zapušča sina Tonija, ki živi v Muswellbrook-u, hčerko Mary por. Hartley, ki živi v Sydneyu, ter sina Petra, ki je poročen s Suzano r. McNally ter z družino živi v Albion Park Rail-u. V domovini zapušča pokojnik sestro Jo-hano. Po poklicu je bil avtoprevoznik. — Pogrebno mašo smo imeli v slovenski cerkvi v Figtree na petek 10. marca, grob pa je dobil na Kembla Grange pokopališču. V sredo 8. marca je v Brisbanu, Qld., umrla DORA DOLENC r. Cergolj. Rojena je bila 1. oktobra 1933, Slivje pri Kozini. Mož Bruno, po rodu iz Povirja, je umrl pred dvajsetimi leti v domovini. Poleg hčerke Sandre (23 let) zapušča v Sydneyu sestre Olgo Uljan, Milko Lozej in Marijo Mieda, v Trstu pa Angelo Pa-rabel. Pogreb je bil v petek 10. marca na Mt. Gravatt pokopališče v Brisbanu. V nedeljo dne 2. aprila je v Westmead bolnišnici umrla MARIJA DEVETAK r. Sulič. Rojena je bila v Prvačini 24. februarja 1909 kot hčerka Antona Su-. lič in Jožefe r. Krpan. Kot mlado dekle je odšla v Egipt, po vrnitvi pa se poročila z Antonom Devetakom. Nato se je vrnila v Egipt in se po brezuspešnem poskusu dobiti Ija tudi moža spet odšla domov v Prvačino. Mož Anton, po poklicu krojač, je umrl pred dobrim letom. V Avstralijo sta prišla s sinom Renatom z ladjo “Castel Bianco” v novembru 1950. Najprej so živeli v Villawood Hostelu, pozneje v Guildfordu in Bankstownu, končno pa kupili hišo v Merrylandsu. Rodila sta se jima še sin Robert in hčerka Debra, sin Renato pa se je poročil z Joan Slatery. — Pokojna Marija je bila vsa leta zvesta članica našega verskega središča, do začetkov bolezni pred nekaj leti pa je bila tudi članica našega mešanega zbora. Odlikovala se je po izredni ljubezni do božje Matere Marije, katere ime je nosila. Najraje je imela Marijine pesmi. Zahrbtna rakova bolezen ji je več let črpala telesne moči in je velikokrat iskala zdravja v bolnišnici, končno pa po hudem trpljenju podlegla. V času bolezni je redno prejemala sveto obhajilo, da je lažje prenašala bolečine. Pripravlje- o—i s k QAFAEL Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., St. Raphael Slovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W.,2160 Telefon: (02) 682 5478 na je odšla s tega sveta. Upati smemo, da jo Marija veselo sprejela po prihodu v nebesa. — Pogrebno mašo smo imeli v sredo 5. aprila v naši cerkvi, pokopana pa je bila v grob moža Antona na novem slovenskem delu pokopališča Rookwood. Na isto nedeljo 2. aprila se je steklo življenje MIHAELA TINDALE. Rojen je bil v Sydneyu kot sin Harolda in Joan r. McPhee 29. aprila 1951_. Leta 1975 se je v Merrylandsu poročil z Alenko Lajovic. Poleg nje zapušča tudi tri otroke: Jamesa, Benjamina in Aleksandro, kakor tudi mamo, več bratov in sestro, dočim mu je oče umrl že pred leti. — Pogrebna maša je bila opravljena v sredo 5. aprila v cerkvi sv. Jožefa v Enfieldu. Glavni mašnik je bil pokojnikov stric p. Paul Tindale OFM, z njim pa nas je maševalo še več duhovnikov. Zadnje počivališče na lem svetu je dobil pokojnik v rodbinskem grobu na pokopališču Rookwood. Sorodnikom vseh pokojnih naše iskreno sožalje. Zanje molimo, pa tudi za vse žalujoče prosimo, da bi jim Bog nadomestil izgubo dragih svojcev z drugimi darovi svoje božje ljubezni. R.l.P. KRSTI Amanda Hedl, Doonside, N. S. W. Oče Jože, mati Maijana r. Ribič. Botra je bila Tanya Gorjan. - Krščena Merrylands, 4. marca 1989. Ivan Kropič, Dapto, N. S. W. Oče Simon ml., mati Dominique r. Rolet. Botra sta bila Uwe von Appen in Sabina Davey. - Figtree, 18. marca 1989. Nicholas Mark in Mathew Robert Ilijaš (dvojčka), Ashfield, N. S. W. Oče Robert Mark, mati Kini rojena Chidley. Nikolaju sta bila botra Enrico Menelaou in Suzic Novak, Mateju pa Gino Brancalion in Yota Mclllwraith. - Merrylands, 11. marca 1989. Iz arhiva MISLI: Cvetna nedelja 1974 pri Svetem Rafaelu v Merrylandsu. Kdo so ti otroci in kje so danes po petnajstih letih? Še prihajajo v slovensko versko središče? Mark' Krivograd, Campsie, N. S. W. Oče Matjan, mati Marinka r. Greiner. Boter je bil Sandi Greiner. - Merrylands, 11. marca 1989. Natasha Kopše, Hornsby Heights, N. S. W. Oče Vlado, mati Ned-a r. Stojanovski. Botra sta bila Stojan in Andjelka Jovanovič. - Merrylands,19. marca 1989. Luke Kovačič, Prairiewood, N. S. W. Oče Joseph, mati Kristina r. Kocelj. Botra sta bila Steve Ventrella in Zdenka Jozelj. - St. Margaret Mary, Merrylands, 9. aprila 1989. POROKE Joseph Bartolo, Canley Heights, N. S. W. in Suellen Bombači, Berala, N. S. W. Priči poroke sta bila Mariano Rossetto in Gabriela Pearson. — Merrylands, med poročno mašo 12. februaija 1989. Peter Pavel Stanislav Arhar, Warrawong, N. S. W., sin pok. Pavla Arharja in Helge r. Ziegler, in Robyn May Skennar, Ballina, N. S. W. Priči sta bila Daniel Conte in Monica Gallagher. — Ballina, 4. marca 1989. Branko Tripo Matkovič, Winston Hills, N. S. W., sin Paska in Vide r. Verzel, in Julie Brien, Smithfield, N. S. W. Priči sta bila Boris in Kum Kukovec. Naš škof Beda je dal spregled od kanonične oblike poroke in ju je poročil anglikanski pastor Rev. Coller v cerkvi sv. Jakoba, Smithfield, 25. februarja 1989. Andy Novak, Prairiewood, N. S. W., in Aranka Filrsztner, Yagoona, N. S. W. Priči sla bila Toni Col- narič in Ivan Farkaš. — Merrylands, 8: aprila 1989. Vsem novoporočencem iskrene čestitke z željo, naj jih vselej spremlja božji blagoslov! VELIKA NOČ je bila letos zgodnja, pa pri nas tudi deževna. Kljub temu so bili obredi in velikonočne službe božje pri Sv. Rafaelu lepo obiskani. Na cvetno nedeljo pa nam je bilo vreme vendarle naklonjeno, da smo opravili blagoslov zelenja in butaric lahko zunaj na dvorišču, kot je bilo napovedano. Velikonočna procesija na sam praznik zjutraj pa je morala ostati v cerkvi, ker je rahlo deževalo. Letos smo imeli prvič nekoliko spremenjen praznični spored. Na veliko soboto zvečer so bili obredi vigilije, v nedeljo ob osmih zjutraj pa smo imeli vstajenje, procesijo, zahvalno pesem in blagoslov ter slovesno praznično mašo. Mešani zbor je obakrat prepeval, tako na soboto zvečer kot v nedeljo zjutraj. Ob desetih na velikonočno nedeljo pa smo imeli sveto mašo z ljudskim petjem. Velikonočni ponedeljek smo praznovali z dopoldansko in večerno mašo. Pri večerni je prepeval mešani zbor. Pri božjem grobu na veliki petek popoldne in na veliko soboto čez dan je bilo skoraj vedno nekaj mo-lilcev, vendar je na sporedu v cerkveni veži nekaj mest ostalo brez podpisa. Z drugo besedo: med vsem našim občestvom nas ni dovolj za teh nekaj ur češče-nja Najsvetejšega v grobu. Spovedovanja je bilo za veliko noč kar obilo, ne morem pa reči, da je prejemanje tega zakramenta med nami v porastu. Želel bi tudi, da bi za praznike verniki opravili sveto spoved zgodaj, posebno tisti, ki redno prihajajo v našo cerkev. Pa še ti tako radi čakajo do zadnjega. Tako se zgodi, da še vedno čaka nekaj ljudi, ko je pet minut pred začetkom maše in mora duhovnik iz spovednice. Če bi se potrudili priti malo preje, bi bili lahko vsi na vrsti. O tem večkrat razmišljam, ko sedim v spovednici nezaposlen in vem, da se bodo spovedanci kar usuli čim bliže bo čas začetku maše. Zanimivo je tudi to, da pridejo spovedanci drugih narodnosti vedno pravočasno, naši pa zadnje minute. BOG POVRNI vsem, ki so nam za praznike poslali čestitke in darovali v razne namene našega verskega središča. Precej smo porabili za okrasitev cerkve, ki je kar dihala praznično razpoloženje. To delo so opravili zares lepo p. Ciril in sestri ter razni pomočniki. V glavnem pa bomo darove porabili za novo streho na cerkvi. Je že dotrajana in pušča na več mestih, kar povzroča škodo, sestri Hilariji pa veliko dela s pod-stavljanjem posod, brisanjem in čiščenjem. Bo velik izdatek ter se vam za nadaljne darove za obnovo strehe toplo priporočamo. ROMANJE V EARLWOOD k Lurški Mariji bomo imeli v nedeljo 7. maja. Ob treh popoldne bo pri votlini sveta maša, nato bomo zapeli še litanije Matere božje. BINKOŠTI in MATERINSKI DAN, oboje letos praznujemo na nedeljo 14. maja. Po slovesni maši bo v počastitev mamic v dvorani materinska proslava otrok Slomškove šole. Postrežbo ima tokrat na skrbi naša mladina. STOJNICA bo delovala spet na petek 12. maja. Priporočamo se za primerne stvari, ki so seveda še v uporabnem stanju. PRAZNIK REŠNJEGA TELESA IN KRVI praznujemo v Avstraliji na nedeljo 28. maja. Po maši bomo imeli kratko evahristično pobožnost ter blagoslov z Najsvetejšim. ŠMARNlCNA POBOŽNOST bo pri nas v Merry-landsu tudi letos na vse petke, sobote in nedelje. Vsi ste vabljeni, da se posebej potrudite in bodo te naše Marijanske pobožnosti lepo obiskane. Saj smo Marijin narod. Se spomnite majskih večerov v domovini? F1GTREE (Wollongong) ima slovensko službo božjo v nedeljo 14. in 28. maja ob peti uri popoldne. Pa tudi vse srede v maju — razen zadnje, ko bodo namesto tega šmarnice že dan prej, v torek 30. maja — ob sedmih zvečer. CANBERRA ima slovensko mašo v nedeljo 21. maja ob šestih zvečer v Red Hill-u, nato pa spet 18. junija na istem kraju in ob istem času. QUEENSLAND bo obiskal slovenski duhovnik ob koncu aprila: SURFERS PARADISE ima slovensko mašo v soboto 29. aprila ob 7.30 zvečer v cerkvi sv. Vincencija, Hamilton Avenue. — BRISBANE pa pride na vrsto naslednji dan, v nedeljo 30. aprila, ob 11.30 dopoldne — St. Mary’s, vogal Peel in Merivale Sts., South Brisbane. P. VALER1JAN Vsak človek, tudi najskromnejši, ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, za katero nosi ključ zmerom s seboj in ga ne posodi nikomur. Gostu odpre gosposko sobo, prijatelju klet, popotniku svisli; te kamrice pa še bratu ne. Tudi sam prestopi njen prag le ob največjih praznikih, ob urah usodnega spoznanja, najvišjega veselja, najgloblje žalosti in v predsmrtnem strahu. Vanjo spravi, kar je kdaj od srca ljubil. Marsikdo ima sila prostrano, z vsem posvetnim bogastvom ozaljšano domovanje; široke stopnice so odete s preprogami, vitki stebri so od belega marmora, dvorana se vrsti za dvorano, blešče se v zlatu; in v parku, na vrtu, na stopnicah, v dvoranah in izbah je prazniških gostov brez števila; vesela in mlada so lica, bistre oči, rosne od sreče in vsepovsod je pesem in smeh in ples; ker danes je žegnanje, jutri bo svatba, pojutrišnjem god. AH zadaj, tam čisto zadaj je skrita kamrica, ki nobeden med vsemi glasnimi gosti ne ve zanjo; tesna je, prazna in gola, ena sama podoba visi na sivi steni, pred njo gori večna luč. Gospodar odklene kamrico, stopi vanjo s trudnimi koraki, s povešeno glavo, tišine, samote in bridkosti željan. Prikloni se pobožno pred sveto podobo, prilije olja večni luči; njegov obraz je čisto drug, nego je bil zunaj, ves miren je, kakor obžarjen od božjega plamena, ki gori globoko v duše dnu. Ta tesna, gola kamrica je njegov pravi dom, ta podoba na sivi steni je njegovo pravo bogastvo; vse drugo, vse, kar se bučno in pisano razmahuje tam zunaj, je praznota, je nečimrnost, je trenutek, ki gre mimo kakor bežen veter, brez oblike, brez duše, brez sledu in spomina . . . /Ivan Cankar/ IZPOD TRIGLAVA O SPOMENIKU SPRAVE, ki naj bi ga postavili v Ljubljani vsem žrtvam vojne, tako fašizma kot stalinizma, so začeli razpravljati pri Svetu za kulturo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Pobudo za razpravo je dala nedavno ustanovljena Slovenska demokratična zveza. Pred nekaj leti je o obelisku sprave prva pisala Spomenka Hribar, zato jo je zdaj Svet povabil, naj pošlje k razpravi svoje pismene pripombe. Na seji Sveta so sodelovali Miloš Mikeln, Dimitrij Rupel, Igor Torkar, Tone Peršak, Anton Stres in Ciril Zlobec. Tržaška “Mladika” ob tem zapisku dostavlja: Še pred tem se je v slovenskem matičnem tisku znova pojavilo več zapisov o “nezaznamovanih grobovih” in spomenikih, ki jih take ali drugačne žrtve (domobranci, taboriščniki, žrtve dachauskih procesov) zaslužijo. Pobudniki komemoracije žrtev stalinizma in človeških zmot, ki je bila 1. novembra na Žalah v Ljubljani, pa so predlagali (o tem smo pisali tudi v zadnji številki MISLI - op. ur.), naj bi na tistem mestu pokopališča, kjer se še naprej prižigajo sveče za rojake brez grobov, vsadili “lipo sprave”. Sekcija za svobodno zgodovino pri Zvezi zgodovi-naijev Slovenije pa je 3. marca priredila v Ljubljani okroglo mizo o žrtvah II. svetovne vojne. Na dan je prišla zahteva po novem vrednotenju vseh slovenskih vojnih žrtev. MARIBORČANI so dobili novo univerzitetno knjižnico. Nova stavba je urejena po najsodobnejših načelih knjižničarstva v svetu. Meri 11.500 kvadratnih metrov, ima bralna območja v treh od štirih nadstropij in je računalniško povezana z domačimi in tujimi bazami podatkov. Ljubljanska univerzitetna knjižnica pa je tako napolnjena, da ob koncu tega leta ne bo mogla več sprejemati tiskovin, če se medtem kaj ne uredi. Že dolgo prosi vodstvo za dodatne prostore, pa za enkrat problem še ni dobil ugodnega odgovora. V RAZPRAVI o spremembah slovenske ustave je vsekakor deležna največje pozornosti — pravica do samoodločbe kot neodtujljive in trajne pravice vsakega naroda. Sredi marca so o tem razpravljali člani republiške ustavne komisije ter spregovorili tudi o nekaterih drugih perečih vprašanjih iz vsebine delovnega o-snutka dopolnil k ustavi. Isto so obravnavali tudi de- legati slovenske skupščine. Posebna delovna skupina je pripravila predlog, da se poudarku na “neodtujljivi in trajni pravici do samoodločbe” doda še to, da ta “vključuje tudi pravico do odcepitve”. Komisija je potem sklenila, da besedila za enkrat še ne bo določila — naj bi bila prej o tem javna razprava. Doma bi nekaj radi, kar se svobodnemu človeku zdi samo po sebi umevno. Pa se boje izreči tako kot mislijo. A že razpravljanje o tem kaže resnost položaja v naši rodni domovini. Zaostruje se in ne obeta nič dobrega . .. REKA MURA in njeni številni pritoki so nekoč sloveli po obilju rib in drugega vodnega življa. Zal so danes skoraj mrtvi kanali industrijskih in občinskih odplak. Ribiči tega področja si že dolga leta prizadevajo, da bi preprečili nadaljne onesnaževanje voda. A poročilo dostavlja, da je doslej večina pobud ostala zgolj na papirju. Če se bo tako nadaljevalo, bo sploh nemogoče še kaj rešiti in popraviti, kar bi bila neizmerna škoda. NITI podaljšani porodniški dopusti niso obrnili na bolje dejstva, da se v Sloveniji rodi vedno manj otrok. Pred sedmimi leti, ko so se rojevali letošnji prvošolčki osnovnih šol, se je v Sloveniji rodilo 28.894 otrok, leto kasneje 27.200, po letu 1985 pa vsako leto manj kot 26.000. Seveda ima to posledice na šolstvu, saj je z upadanjem števila učencev (udi osnovnih šol vse manj po Sloveniji. V prve razrede osnovnih šol se je v tem šolskem letu vpisalo 625 manj učencev kot leto poprej, kar znese 2,1 odstotka, od predlanskega šolskega leta pa je padec 2,7 odstotka. Podatki o rojstvih kažejo, da tudi v naslednjih letih ne moremo pričakovati več prvošolcev. V PARKU ZVEZDA v Ljubljani so obnovili godbeni paviljon, ki so ga iz neznanih razlogov odstranili. Na njem je godba prvič zaigrala v decembru za 188. obletnico Prešernovega rojstva. Takrat paviljon še ni bil dokončan. Če so držali obljubo in dela končali do obletnice pesnikove smrti 8. februarja, pa nam ni znano. RAKOVIH OBOLENJ je vedno več in več tudi po Sloveniji. Onkološki zavod v Ljubljani vodi podatke od leta 1950. Statistika za leto 1984 nam pove, da je v tem letu zbolelo za rakom 5.400bolnikov.Med moškimi prevladuje rak na pljučih, sledi obolenje želodca, grla in žrela, prostate ter drugih organov. Pri ženskah pa ima veliko prednost rak na prsih; nato pride želodec, maternično telo, maternični vrat in pljuča. LETALIŠČE BRNIK je praznovalo svojo petindvajsetletnico, kar smo omenili že tudi v MISLIH. In prav ob tem srebrnem jubileju je prišel v javnost letališki problem: ali razširitev ali ukinitev. Letno gre preko Brnika skoraj 900 tisoč potnikov in 9 tisoč ton tovora. Za oboje postaja letališče premajhno in je povečava nujna. Žal pa za to letališko podjetje nima denarja in ga od vlade tudi ne more pričakovati. Apeliralo bo na velikodušnost družbenih odprtih rok, naj bi prispevale v ta namen. Letališče je za turizem in devize z njim v zvezi vsekakor velike važnosti. V LJUBLJANSKEM “TELEKSU” smo brali nedavno tele besede o laži, ki jih je zapisal slovenski kulturnik Tone Pavček:". . . Živimo v nenehni laži. V vseh naših besedah o demokraciji, svobodnih volitvah, kadrovski širini, pluralizmu, širini ustavnih razprav o novi ustavi za 21. stoletje itd. In takih laži je na gore! In bo vse tako, dokler bo edina resnica moč orožja, oblasti in zgodovinske ideologije . . .” O SVETI GORI pri Gorici smo že pisali, da obhaja letos svojo 450-letnico. Zato bo to leto sprejela veliko več romaijev kot običajno. Koprski škof Pirih, v katerega škofiji se božja pot nahaja, je za jubilej povabil svoje vernike, naj obiščejo sveti kraj. Posebej pa je povabil tudi vse sosednje škofe, naj bi romarji iz njihovih škofij to leto poromali na Sveto goro. Dne 11. marca se je vabilu odzvala ljubljanska nadškofije z nadškofom in metropolitom dr. Šuštarjem na čelu. Okrog 25 duhovnikov in okrog 1500 vernikov seje udeležilo tega romanja, za prevoz pa je poleg zasebnih avtomobilov poskrbelo dvajset avtobusov. Poročilo pravi, da vozila niso imela težav priti na vrh, kakor bi bilo še nedavno; a zdaj je cesta popravljena in asfaltirana. Tržaška škofija je napovedala svoje romanje na Sveto goro za dan 25. aprila. Udeležili se ga bodo slovenski in italijanskei verniki in zelo verjetno tudi tržaški škof Bellomi. Prihodnjič bomo objavili v MISLIH razne zanimivosti iz zgodovine te naše znamenite božje poti. V TRSTU praznujejo letos 40-letnico slovenske klasične gimnazije, ki je vsekakor veliko prispevala h kulturni rasti slovenske manjšine v zamejstvu. Priprave za obhajanje jubileja so že v teku ter je bil za to sestavljen posebni pripravljalni odbor. V načrtu imajo tiskanje brošure, ki bo vsebovala pozdrave v HEIDELBERG CABINETS FRANK ARNUŠ PTY. LTDL Priporočamo se melbournskim rojakom ; za izdelavo kuhinjskih omar ; in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEW COURT, THOMASTOWN 3074 TEL : 465 0263 (Bundoora Industrial Park) A.H. : 459 7275 ------------------------------------------- latinščini in grščini, oris nastanka slovenske klasične gimnazije, seznam vseh maturantov ter spominske članke profesorjev in bivših učencev. Tudi za proslavo so vaje za nastope že v teku. V KRANJU pa so ustanovili mladi podružnico “Amnesty International”. Zdaj ob 40-letnici listine o človekovih pravicah so nudili Kranjčanom informacije o tej mednarodni organizaciji, za glasbeni spored ob tej priliki pa je poskrbela domača skupina Tanta-druj. MARČNE VOLITVE na zamejskem Koroškem so Koroško precej spremenile. Dolgih 44 let so socialisti imeli absolutno večino, tokrat pa je postala vlvlada večstrankarska. Ljudska stranka je pri volitvah izgubila svoje drugo mesto. V odstotkih izgleda zadeva takole: socialisti 46%, svobodnjaki 29%, Ljudska stranka 21%. — Tudi pri teh volitvah seje pokazalo, da si Slovenci med seboj niso naklonjeni. OB OBLETNICI ustanovitve Kmečke zveze in ko je že nastala vrsta takoimenovanih alternativnih zvez in skupin, ki vse oporekajo komunistični partiji njeno vodilno vlogo in povojni monopol, se je v slovenski stvarnosti pojavilo tudi Slovensko krščansko-socialno gibanje, s katerim se kristjani vračajo v politično življenje v Sloveniji. Skupina pogumnih ljudi je premagala strah pred neupravičenimi očitki obujanja novega klerikalizma. V naslednjih mesecih bomo slišali kaj več o njih, ko bodo izdelali svoj akcijski in idejni program. VIKTOK1JSKIM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 UD TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 Sveto pismo v našem slovstvu ŠKOFJELOŠKI PASIJON /Z prizadevanj, da bi vsebino velikih odrešenjskih dogodkov čimbolj približali vernikom, se je rodila srednjeveška duhovna igra (drama). Ta igra največkrat obravnava Kristusovo trpljenje, ki so mu dodane razne podobe iz stare in nove zaveze, zato ji pravijo kar p a s i j o n s k a ig r a . Svoj vrh so pasijonske igre dosegle v 17. in 18. stoletju. V ta čas segajo tudi začetki pasijonskih iger v Obe ra m m er ga u - u na Bavarskem. Prvič so jih predstavili leta 1634 v zahvalo za rešitev pred kugo, ki je razsajala po Bavarskem leto poprej. Te igre so se v predelani obliki ohranile vse do danes. Uprizarjajo jih vsakih deset let. V naših krajih je prva taka prireditev nastala po zaobljubi v času kuge med leti 1598 in 1599. Kar nekaj let so se pripravljali na sprevod z živimi podobami trpečega Kristusa. Prvič so to pasijonsko procesijo uprizorili leta 1617 v Ljubljani in jo nato ponavljali okrog stopetdeset let. To procesijo omenja Valvazor v svojem delu “Slava vojvodine Kranjske”. Podobne procesije so prirejali tudi drugod. O lem sla največ pisala zgodvinar slovenske dramatike France Koblar in raziskovalec ljudskega izročila Niko Kuret. Ko danes govorimo o tovrstnih igrah, ne moremo mimo ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA; to pa zaradi obsežnega slovenskega besedila in natančnega opisa poteka procesije. Rokopis, ki ga danes hranijo v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, je sluzil kot predloga za pasijonsko procesijo velikega petka v letu 1721. Besedilo jxisijona je priredil kapucin o. Romuald, doma iz Štandreža pri Gorici, ki je bil tudi reditelj procesije. Besedilo je napisano v živem ljudskem jeziku (loško narečje), obsega jm blizu tisoč verzov. Procesijo so prirejali kapucini, ki so k sodelovanju pritegnili blizu 300 igralcev iz Loke in okoliških vasi. Pri takšni prireditvi pa ni šlo brez stroškov; te je prevzela bratovščina s v. Rešnjcgu Telesa. Pasijonska procesija je imela dva glavna dela: človekov padec v greh in pa Kristusovo trpljenje, s katerim je bil človek osvobojen sužnosti greha. V se to je bilo prikazano v trinajstih podobah. V vseh podobah fe ponavlja misel o človekovi grešnosti, opominjanje h kesanju in prošnja za zveličanje. Na začetku procesiji' je stopul vodnik v rdeči halji, za njim smrt na belem konju. Temu sledi prva podo- 11.podoba MATI SEDEM ŽALOSTI ih' jlfate? Je/i/em $č{o?um . 9/ P. i A l ati a. ■ vi* cfJafost moiei /timediJjx Ja vola fesi/ja J\Ac/a.x uiJan nega Jluia. (j L (a^u fnintno ina J^tutLuč, •Jfttnt siu-ii ool jJafosii i\no ocl Jout jnou 0$ s£iCi4i\ ’faddl/u'ega Suttu , uto /ne J^ioJ^inu 1 Telefon: 544 8466 > ' Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS MEMORIALS P/L ALDO and JOE 10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Telefon: nam kar zadošča. Vse preberemo od A do Z, še celo imena darovalcev za Bernardov sklad. Kolikokrat o-pazimo imena znancev še iz taborišča Astena v Avstriji, predno smo se izselili v Avstralijo. Mnogo tistih starih znancev in begunskih sotrpinov pa je sedaj že med pokojnimi. Da smo se preselili iz Whyalle v Adelaido, sem že lani pisala, ko sem poslala novi naslov za pošiljanje dragih Misli. Tu sva res ven iz mesta, a se kljub razdalji z veseljem udeležujeva slovenskega bogoslužja v adelaidskem verskem središču svete Družine. Pater Janez lepo skrbi, da drži slovensko družino skupaj, kar pa gotovo ni vedno lahko. Letos sva z Romanom prvikrat praznovala veliko noč “po domače”, ob slovenskih obredih. Seveda sva bila tudi na “Pirhovanju” na velikonočni ponedeljek. Vse pohvale vredno. Patru Janezu želiva, da bi še dolga leta tako lepo skrbel za nas. Sestra piše iz Avstrije, s kakšnim veseljem sleherni mesec pričakuje Misli in jih prebira. Zato sva z možem sklenila, da bova zanjo še naprej plačevala naročnino. Tako smo med seboj še bolj povezani kot pa samo s pismi. Dragi p. urednik : Bog Vas živi in vse bralce Misli še na mnoga leta! Marta in Roman Zrim. TYRONE HEIGHTS, QLD. — Dragi pater urednik, moje iskrene pozdrave! Pišem pa Vam z namenom, če bi v MISLIH objavili sledečo mojo prošnjo: Odločil sem se, da bi začel zbirati zgodbe naših ljudi, ki so se pripetile v časih po prihodu v Avstrali- jo. Mislim, da se razumemo:, v prvih letih v tuji deže- li, ko še niste znali jezika, ko še niste vedeli običaje domačinov, ko je bilo vse novo in drugače.. . Koliko zgodbic smo že slišali, pa je škoda, da bi šle v pozabo. Prav vsakdo izmed nas jih je doživel, smešnih in morda tudi žalostnih. Rad bi vse te dogodivščine zbral in objavil, da bi se zdaj po tolikih letih na njih račun vsi nasmejali, ali pa tudi razjokali. Vem, da ima prav vsak izmed nas kaj povedati. Torej pogumno naprej, pa oglasite se mi, predno pozabite! Če ne želite pri zgodbi objavljenega svojega polnega imena, bom pa objavil samo začetnice — po želji posameznika. Lep pozdrav še enkrat patru uredniku in vsem rojakom širom Avstralije in po svetu, kjer berejo naše Misli. — Marijan Lauko, 3 Palana Court, Tyrone Heights, Qld. 4556 V začetku preteklega leta je naša dolgoletna zvesta naročnica Valerija Pančur iz Beechwortha, Victoria, naročila MISLI za svojo hčerko Ano, ki je uslužbena in živi v Wangaratti. Res sem začel pošiljati MISLI tudi hčerki, a bil sem pri tem - zaradi nekaterih sličnih primerov v preteklosti — precej skeltičen. Tako nekako sem si mislil: Spet ena skrbnih slovenskih mamic, ki bi rada svojemu otroku ohranila jezik s slovenskim listom, četudi ga najbrž ne bo nihče bral, ali pa ga bom celo dobil vrnjenega, češ: nisem ga naročila in ga ne znam brati ... — Vesel sem bil, da se na Anico poslane MISLI niso vrnile. In še bolj razveselilo me je pismo, ki sem ga nedavno dobil s priloženo naročnino ter darom v tiskovni sklad. Pismo je sicer v angleščini in se glasi takole: ... I enjoy reading your magazine. It helps to keep in touch with my mother tongue. Unfortunately, my writing leaves much to be desired. My apologies for not writing sooner. Keep up the good work. Kindest regards - Anne Pancur. Anici se iz srca zahvaljujem za prijazne vrstice, njej in mami pa tudi opravičujem za tiste dvomljive misli ob naročilu pred dobrim letom dni. Le še več takih slovenskih mamic v Avstraliji in še več takih Ančk med našo mladino! — Pater urednik. SLO VENI A N FUNERAL SER VICE 724 5408 A.F.D A *7 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. MELBOURNE, VIC. — Spoštovani urednik! V zadnjem izvodu “MISLI” (marec 89) sem na strani 63 zasledila Vaš odgovor N. N. iz Queenslanda, kjer med drugim omenjate, kako nekorajžni smo tisti odgovorni pri službi za obveščanje pri radiu EA. Seveda nisem kvalificirana, da odgovarjam za ostale rojake, kako poročajo o dogodkih v domovini, vendar Vas opozarjam, da kot urednica SLOVENSKE ODDAJE na radiu 3EA sem za vsebino vsakega programa odgovorna upravi SBS. Od podpisu pogodbe sem sprejela pravila (SBS constitution and policy guidelines), ki v členu 2 Broadcast of Sensitive Material pravijo v točki 2.1: “Homeland information should concentrate on matters of genuine relevance to the communities in AUSTRALIA. Programs must not be used to perpetuate homeland conflicts in AUSTRALIA.” Vaše delo in zasluge, spoštovani urednik, so brez-dvomno zabeležene z dosežki, ki jih vidimo in o njih čitamo, da sploh ne omenjam tiste posle in zahteve, ki Vas obremenjujejo v Vašem poklicu in izven. Za to in vse storjeno v zadnjih tridesetih in več letih smo Vam za Vašo vztrajnost hvaležni. Toda nekatere stvari bi bilo bolje pustiti pri miru in se posvetiti pozitivnemu pogledu, ki bi nas rojake po svetu združevalo v razumevanju in medsebojnem spoštovanju. — Lepo pozdravljeni! — Helena Leber - Van deLaak. Pismo sem rade volje objavil, moram pa priznati, da mi gre ob njem skoraj malo na smeh. Sem moral s tistimi nekaj besedami res zadeti v živo, da so izzva- POZOR! ATTENTION! Prodam odlično ohranjeno DIATONIČNO HARMONIKO iz Slovenije. For sale ($ 1 750.00) FOUR ROW DIATONIC BUTTON ACCORDION imported from Slovenia. Excellent condition. Janko Grivic, tel.: (042) 752 579 ATTENTION! POZOR! Very Reasonable Prices JA.H.551 7451 * 89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167 Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 W1UDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture service and repairs. • Otroški in družinski portreti na domu • Poroke v domačem okolju ali po želji • Posebni družinski prazniki rojstni dnevi, zaroke, obletnice in sličho foto-slikar Simon Novak Priporoča sc vam vaš rojak Simon Novak Melbourne, Victoria 367 8405 5 L. & E. K. Bayside Printing Service * Slovenska tiskarna f Poročna naznanila — Listke za konlete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Ter vse vrste knjig in računov. le odgovor in izgovor na pravila SBS. Nikoli nisem za-govaijal mnenja, naj se kršijo pravila SBS, ali v oddajali EA kogarkoli napada ali žali. Dejstvo pa je, da tudi v odgovoru citirana točka pravil ne zahteva ogibanja jasnega poročanja, kaj šele molka. Če to, kar se danes dogaja v Sloveniji in Jugoslaviji, ni “of genuine relevance” za slovenske poslušalce v Avstraliji, potem radio EA lahko neha z novicami. Poznam rojake, ki poslušajo hrvaško in srbsko oddajo pri iskanju novic od doma in dokler bo tako, bodo moje besede v prejšnji številki MISLI kar držale. Glede napotkov, ki mi jih dajete v pismu, pa tole: Kot urednik svobodnih M1SL.1 se ne morem sklicevati na “policy guidelines” — uredniku postavlja mejo njegova vest, ob kateri ne bi Kotel izgubiti svoje pokončnosti, niti je zapraviti listu. Ko bi apostoli ob začetkih oznanjevanja ne rekli “Boga je treba bolj poslušati kot ljudi!” in bi ubogali tiste, ki sojih hoteli prisiliti k molku, bi danes krščanstva nc bilo. Naj povem, da so imele MISLI že lepe ponudbe, če bi — da se poslužim Vaših besed — “nekatere stvari pustile pri miru”. Pa ni cene niti grožnje dovolj velike, da bi se prodale. Upam, da ostanemo prijatelji kljub različnim gledanjem na gotove zadeve. - Pater urednik. + + + “Ko sem se poročil s teboj, sem bil res neumen." Najbrž bo držalo, kar praviš. Samo jaz sem bila tako zaljubljena vate, da tega nisem opazila + Oče sinu: "Jaz nisem svojih staršev pol toliko spraševal, kot sprašuješ ti mene." Sin: "Ko bi jih, bi mi pa znal sedaj pol več odgovoriti, kajne? " REŠITEV križanke prejšnje številke: Vodoravno: 1. potok; 4. plesen; 8.stavek; 10. poliv; 12. dobite; 14. grajala (ga je); 17. opat; 19. olupiti; 20.spodobi (se); 22. rami; 23. Anglija; 27. otiram; 29. čitam; 30. rozete; 31. oznani; 32. ataše. Navpično: 1. poseg; 2. Trata; 3. kreda; 5. lipi; 6. sklepi; 7. . . .naviti; 9. kolobar; 11. otopel; 13. balinar; 15. rupa; 16. Judita; 18. atej; 20. Srečno! 21. o-motan; 24. gmota; 25. ideja; 26. Atene; 28. imun. Rešitev so poslali: Sestre Slomškovega doma, Jože Štritof, Francka Anžin in Marija Špilar, Mirko Grgu-rič, Danica Petrič, Jože Grilj, Tone Lenart, Ivan Podlesnik, Lidija Čušin. — Izžrebanje bil Tone Lenart. + + + “S tem poljubom, dragica, sem ti hotel povedati vse. Si me razumela? ” - “Ne čisto dobro, dragec. Povej mi, prosim, še enkrat!” + + + BLODNJAK Da ne bo vedno križanka, naj bo tokrat malo spremembe. Ta labirint sem "ukradel" v koroški versko-kulturni reviji "Družina in dom". Hobotnica hoče ujeti ribo, a do nje lahko pride samo po eni poti. To pot pa morate najti vi in jo poslati na uredništvo pred sedmim majem, ko bo žreb izbral nagrajenca. Obilo sreče pri iskanju! SMEH JE ZDRAV CELČ) OB SODOBNI LJUDSKI MODROSTI. . . /Uvoženo k nam iz Slovenije/ + Lahko je živeti od danes do jutri, če si si nagradil že včeraj. + Na sončni strani Alp so vsak dan daljši dnevi in nosovi. + Z delavsko plačo si je že marsikateri vodilni zgradil hišo. + Vidim, da nekateri resnično poskušajo izničiti naše revolucionarne tradicije. Zdaj so ukinili celo Goli otok. + Kdaj bomo prišli tako daleč, da bomo lahko šli na-prej? + Ne ponavljajmo starih napak — delajmo nove! + Mnenje bratov: Lepo je živeti v bratstvu in enotnosti. Še lepše pa je živeti od njiju. + Oblast kvari človeka, a ji tudi on ne ostane dolžan. + Lahko je prepoznati zaslužnega človeka: njegove potrebe so največje. + Komaj vsak deseti je član partije, čeprav smo se dogovorili, da bomo vsi srečni. + Kdo naj nas vodi: dober politik, ali dober človek? + Do vi le se pride najprej po slabi poti. + Ko pridejo v službo, odložijo klobuk, plašč in odgovornost. + Vedeli smo, kaj hočemo, ne pa, kaj smo dobili. + To je dialektika: Kreneš proti vzhodu in pristaneš na zahodu. + Slišim, da bodo zveznega sekretarja za finance prekvalificirali v ministra brez listnice. Sodnik: “Če bo kdo zinil med razpravo samo še besedo, ga bom takoj zapodil iz sodne dvorane!” Obtoženec: “Bravo, bravo!!!” + + + Sprevodnik: “Oprostite, vaša vozna karta je za Ade-laido, ta vlak pa pelje proti Sydneyu.” Potnik: “Hudiija vendar! Ali se vaš strojevodja večkrat takole pomoti? ” KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcefe Bole, Melbourne. Cena 7. dol. ISKANJE Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3. dol. CVET LJUBEZNI I ’esmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6. dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5,- dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2. dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolarjev. SHEPHERD OF THE WILDERNESS Angleški Življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2. dol. DREAM VISIONS 'Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center . USA. Cena 11. dol. MEN WHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22,- dolaijev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. Oi LEPOTE SLOVENSKIH CER KVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,— dol. Znani pisatelj duhovnik - lazarist Franc Sodja nas je v zadnjem času razveselil z dvema knjigarna: PRED VRATI PEKLA opisuje leta po vojni v zaporu. Cena 8. dol. PISMA MRTVEMU BRATU so spomini na brata, polni toplih razmišljanj, (ena 12. dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T , je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do 1 1.45 p.m. Naš bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri 'nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. FOR ALL YOUR TRAVEL REQUIREMENTS: AIRLINES TOURS CRUISES COACHES ACCOMMODATION TRAVEL INSURANCE PLEASE CONTACT: ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH DO HVAL "RAVEL % DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 3 0 2 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA . . J Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . . . fDONVALE TRAVEL Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! F.RIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVE!.. 1042—1044 Doncaster Rtrad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666