377
razkošno bujna in vriskajoča. Simfonijam najbližje stojita njegova suita in serenada. Prav narodnega duha je »Suita za mali orkester" op. 39. E-dur
Antonin  Dvorak.
in serenadi v F-mol op. 22. in 44., obe polni humorja in duhovitosti. Pridružuje se jim 22 simfoničnih varijacij, dva koncerta, »Scherzo capriccioso notturno", oba venca »Slovanskih plesov", uverture „Kde domov muj?", »Husitska" in »Sv. Vaclav" z uverturami op. 91 — 93 »Vprirodi", »Karneval" in »Otelo". Tri »Slovanske rapsodije" delajo s svojo pro-stejšo obliko prehod k novejšim simfoničnim skladbam. Krasne so njegove balade .,Vodnik", »Poled-nice", „Zlaty kolovrat" in »Holoubek", kakor tudi »Pisne bohatyrske". Med strogo formalne skladbe Dvofakove spadajo njegovi koncerti: Za klavir (op. 33. v »g"), za gosli (op 53 v „a"), za violončel (op. 104.) in razna komorna dela. V komornih delih stoji Dvorak poleg Brahmsa, Saint-Saensa in Čaj-kavskega na odličnem mestu. Imenujemo le njegovih osem kvartetov, dva kvinteta in seksteta, tri trije, zanimive »Maličkosti", romance, sonato za klavir in gosli, „Dumky" in razne manjše skladbe
V koralu in v pesmi, zlasti pa v oratoriju, je Dvorak skladatelj največjega zloga. Med pesmimi so znane zlasti njegove »Ciganske melodije", »Štiri pesmi v narodnem tonu", »Pisne milostne" in »Pisne bi-blicke", dueti »Moravski dvospevi", zbori »Vprirodi" in »Hvmnus českeho rolnictva". V oratoriju dosega Dvofak Handla in Mendelssohna, v »Requiemu" pa Mozarta. Znan je njegov „Hymnus", zlasti pa veličastni »Stabat Mater", »Svatebni kosile", oratorij »Sveta Ljudmila", »Maša v D-dur" in „Requiem". Od opernih del imenujemo sledeče: »Kral a uhlif" »Vanda", »Tvrde palice", ,, Šelma sedlak", »Dimitrij", »Jakobin", Čert a Kača", Rusalka" in poslednje njegovo delo — »Armida".
S tem pa seveda še nismo našteli vseh njegovih del. Dvofak je bil odločen domoljub tudi tedaj, ko je dosegel toliko slavo in čast po širnem svetu. Prišel je rad v Prago, da je tam prevzel vodstvo konser-vatorija. Letos je začel bolehati. A nihče se ni na-
dejal, da bo smrt tako nenadoma vzela Čehom njihovega prvega glasbenika. Dne 1. maja opoldne je umrl za srčno kapjo. Pokopali so ga z največjo slo-vestnostjo.
Bodi časten spomin velikemu slovanskemu glasbeniku!
Dr. Piotr Chmielowski. Nagle smrti je umrl dne 23. aprila v Lvovu dr. Peter Chmielow§ki, književni zgodovinar, kritik, biograf in publicist. Komaj sedem mesecev je preteklo od onega časa, kar je prevzel profesuro poljske književnosti na Ivovskem vseučilišču. Prsna bolezen, ki je že davno razjedala njegov organizem, ko je bil še poznan kot pisatelj in urednik v Varšavi, je napravila konec njegovemu življenju. Chmielowski je bil rojen 1. 1848. v Zava-dincah na ruskem Podolju. Težki so bili pogoji njegovega življenja, zlasti v prvi dobi njegovih vseuči-liščnih študij. Leta 1865. so se njegovi nikakor ne premožni stariši preselili v Varšavo, kjer je bilo malemu Petrčku lažje dokončati gimnazijske študije
Kuropaikin v Sergijevi lavri.
na mladem, novo osnovanem vseučilišču. Že kot dijak »Glavne šole" je 1. 1867. priobčeval v »Prze-gla,du Tvgodniovem" poročila o nemški književnosti. Od 1. 1868. do L 1871. je  zalagal  oddelek kritičnih