155
Naši dopisi.
¦ Z Dunaja 11. maja. — Kakor iz časnikov razvidim, so volitve za državni zbor tudi med Slovenci zbudile \eliko življenja. Od nemške strani se je za Kranjsko do sedaj sicer oglasil samo baron Apfaltrern, ki v gli-stavo zavitih stavkih žaljuje, da mu niso več zvesti vsi kranjski grajščaki, ki so nekdaj njemu plajšč držali, dalje pa prav po kavalirsko Slovencem podtika veleizdajstvo nasproti naši državi. — Prepričan sem , da Slovenci bolje veste, kaj se celemu narodu nasproti spodobi in da mu ne bodete vračali nemškega Knotzovanja. Zanimalo me je zelo , da si je baron Apfaltrern na svoj oklic privzel za pomočnika tudi predsednika kranjske kmetijske družbe, barona Wurzbacha, ravno tako zdelo se mi je pomenljivo, da pod oklicem ni bilo podpisa barona Schwegelna, pri tem sem bil pa še bolj radoveden, ali on ni hotel, ali ga drugi niso hoteli, pa ali to vem ali ne. — Kljubu temu vemo vsi, da sta Apfaltrern in Wurzbach prav s tistega testa, Schwegel pa iz druzega, vendar pa je potresen z enako štupo.
Tako me je duh Velike Slovenije, ki veje v volil nem oklicu Apfaltrernove četice, speljal z Dunaja v slovensko domovino, hitro tedaj nazaj na Dunaj. — Pa kaj, tudi tukaj sem najprej pri vašem kandidatu za do-lenska mesta, pridno se suče krog ministrov, popravlja pri njih, kar so naši stari poslanci v nemar puščali in skazili, se ve da. vse, kar Vaši poslanci trdijo, da so storili za ubogo Dolenjsko, vse to ni res in ni nič, kar jim je minister Taaffe ugovarjal, to tudi ni res, vsaj združenim kranjskim poslancem in pa predsedniku in tajniku trgovinske zbornice oziroma predsedniku družbe za dolenjsko železnico, „grof Taaffe ni bil dolžan resnice odgovoriti", to je zelo razumljivo, posebno ako so med njimi politični „siromaki", kakor grof Ho-henwart itd.
Pa kako „resnično" in kavalirsko očita nov kandidat slovenskih mest grofu Margheri-u, da je 20 let sedel poleg dr. Schreya, kakor bi on s tako raznolično preteklostjo še sedaj želel, da bi grof za blagor našega naroda še sedaj sedel med nasprotniki. — Strmel sem, ko sem take reči bral, ko sem take priporočila za-se bral nad podpisom novega kandidata. Kolikor je meni znano, bil je grof Margheri od nekdaj naši narodni stranki najbližji poleg grofa Hiacinta Thurna, za čegar naslednika v državni zbor ga je tudi izvolila narodna večina deželnega zbora izmed nasprotnih velikih posestnikov. — Jeli bi ne bil najhujši, našemu narodu poguben „ ra dikalizein", ako bi narodna slovenska stranka pravične in prijazne nam velike posestnike tako vabila k sebi in držala pri sebi, kakor to dela nov kandidat dolenjskih mest.
Pa dosti je tega, vrnem se v nemški Dunaj, kjer je uže sedaj volilna borba dokipela do prave borbe s pestmi. Najviharnejši dosedanjih shodov bil je pretekli petek v okraju „Landstrasse", katerega so se zelo mnogobrojno vdeležili nemško-liberalni in pa demokratični volilci. Navzočih je bilo tudi več dosedanjih poslancev v prvi vrsti zastopnik tega predmestja L en z. dalje Plener, Salm. Stari poslanec Lenz se je poslovil, za njim pa se je oglasil iz mestnega odbora znan levičarski kričač baron Somaruga, kateri je utemeljaval navadne fraze, potem pa udrihal po demokratični stranki izrekoma po protikandidatu Mandelnu, očitajoč mu, da je pomagač vladin. To je zbudilo hud vriš, vpitje, žuganje s pestmi, na zadnje morala je policija napraviti mir in razpustil se je shod.
Taki burni volilni shodi ponavljajo se sedaj dan za ¦dnevom v vseh volilnih okrajih,   ker oglaša se povsod
za vsako mesto po več kandidatov, katerih vsak bolj vpije, vsak več obeta. — V vseh zmernih dunajskih krogih dela najboljši vtis skupni pastirski list kardinala dunajskega in pa škofov Miillerja in Binderja, ker iz njega veje čist krščansk in avstrijsk duh, na-nj se pa naslanjajo tudi volilne izjave vseh dražih konservativnih Nemcev.
Na ponudbe zveze, katero so liberalci iskali pri konservativcih na Gornje-Avstrijskem, odgovarja „Linzer Volksblatt" potem, ko odločno naglasa ljubezen nemških konservativcev za svojo narodnost, tako-le: „mi pa ne pozabimo tudi naše Avstrije in hočemo za poslance imeti može, kateri iščejo težišče svoje na Dunaji iu kateri nič nočejo vedeti o odločenji nemško-avstrij skih pokrajin in pa njihovega združenja z Nemško. — Mi hočemo, kakor se to posrečuj * nemškim Švicarjem, da s svojimi državnimi družabniki, francoskimi in laškimi Švicarji v slogi žive, ravno tako tudi kot nemški Avstrijci z nenemškimi avstrijskimi narodi mirno m sporazumno živeti v skupni domovini. — S takimi Nemci se vsak narod pajdaši in k tem naj bi v šolo prišli tudi nemški veliki posestniki, ki žive v sredi Slovencev, potem bo kmalu mir, ako se ne bodete Slovenci med seboj ravsali.
Iz Gorice 11. maja. (Izv. dop.) Italijanska progre-sistna stranka s polit, društvom „Unione" na čelu se je uže odločila za državno-zborske volitve. Coronim je tej stranki prepohleven, premalo italijanski. Deputaciji imenovanega društva pa je vendar dal tolažbo, da bo tudi zanaprej odločno potegoval se za narodno ravnopravnost sosebno v šoli, rekel ji je pa, da Italijani ne potrebujejo svojega posebnega kluba, ker poslednji bi se mogel po največ vzdržati kot podklub Coronini-jevega kluba, ta pa da bo zanaprej okrepil se in morda štel 60 ali vsaj 50 udov, med katerimi bodo gotovo vsi liberalni Italijani. Coroninijev klub da itak ne sprejme ne klerikalcev, ne fevdalcev.
Ta odgovor je, kakor rečeno, zadovoljil Italijane samo na pol, ker so šteli, da bi si letos vstvarili svoi klub. Radi bi bili Coroninija izbacnili, ali niso si upali, ker, kakor pravijo, z oportunsko politiko se bližajo vendar glavnemu cilju „korak za korakom" in se tolažijo z navajanjem pregovora: „Gutta cavat lapidem". Z istimi razlogi si upajo spraviti v velikem posestvu nekako zmernega Pačeta v državni zbor. Ta grofje društvu „Unione" podpisal laški program, in to mora zadostovati Slovencem, ki imajo pri tej volitvi tudi govoriti s tretjino glasov. Govorilo se je, da namerava voditeljstvo slovenske stranke pogajati se z „Unione" ali z imenovanim gospodom. To pa bi bila velika napaka, naj bi bil začasen dobiček še tolik, ker bi slovenski stranki vtisnilo madež, kakor da bi se hotela ona družiti z ono stranko, kateri je glasilo irredentovski „Corriere" in katero stranko isto tako toplo zagovarja prvi irredentovski list „Indipendente". Slovenska stranka mora so-pomoči iskati edino pri konservativnih Lahih in Nemcih ali pa nikjer. Ves naš narod na Goriškem bi odločno protestoval, da bi se mi družili z ono stranko, katera je vsemu slovenskemu svetu v preživem spominu iz prošlega poletja, ko je tako hude burKe uganjala proti blagoslovljeuju zastave slovenskega neutralnega društva. In kako bi se Slovenci opravičevali, da bi z ene strani glasovali z laškimi kmečkimi občinami za prosta dr. Va-lussija, tedaj s konservativnim laškim elementom, z druge strani pa se potegovali za interese lahonske pro-gresistne stranke!
Preokorno se vedemo v obče v politiki, da bi se v posebnem slučaji hoteli znesti in meriti z rojenimi in praktičnimi macchiavellisti lahonske stranke. Proč tedaj s takimi „finesami".
156
Za Vallussi-ja tedaj bodo glasovale tudi slovenske občine, kolikor jih spada v dotični volilni okraj; vidi pa se, da bo v tem laškem okraji volilni boj za Va-lussija in nekega zemljemerca V i cen ti ni j a, katerega poslednjega je postavilo društvo „Unione".
Za Coroninija bodo itak tudi Slovenci glasovali, ker je tudi njim neki posebe obečal, da se bo potegoval za enakopravnost, kakor jo on ume.
Slovenske občine volijo samo enega poslanca v državni zbor, in se bo letos vršila ta volitev menda brez vsakega boja, ker ni slišati, da bi se kdo oglašal proti dr. Tonkliju, kateremu so se tedaj umaknili pravi in domišljeni tekmeci. Toliko bolj čudno je, da ne da vo-lilcem prilike, da bi na kakem občnem shodu izrazili svoje posebne želje.
iz Ljubljane. (Volitve v državni zbor) razpravljamo splošno na drugem mestu današnjega lista. Tukaj dostavljamo le, da so svoje volilne oklice proglasili: Profesor Š u kije za dolenjska mesta proti dosedanjemu poslancu grofu Margheriju, Viljem Pfeifer v svojem dosedanjem volilnem okraju, njemu nasproti pa se je oglasil dr. Poznik, vendar tako, da celo v lastnem oklicu pogojno priporoča dosedanjega poslanca Pfeiferja, sam nekako boječ se bremena poslanstvu. Največ vriša napravile ste kandidaturi prof. Šukleja in dr. Pozni k a za to, ker si je pokroviteljstvo njuno naložil morebiti nehote „Lj. List" in je s tem vlado v nekako nasprotje spravil samo s seboj. — Nočemo pa tega predmeta nadrobno razpravljati, ker smo prepričani, da bo takoj vse, in kakor upamo, tudi za zmiraj poravnano.
O ljubljanski kandidaturi razgovarjali so se „zaupno" zaupniki vseh volilnih krogov. Ker je pa „zaupni" razgovor ves popačen pot našel v vse nasprotne nam časnike, zato bo ta stvar, kakor čujemo, vpiihodnje drugače tekla. Čujemo pa tudi, da bodo narodni Ljubljančani s kandidatom in z izvoljencem svojim lahko vsi zadovoljni.
—  (Konsorcij za dolenjsko železnico) vpelje danes korake, da se trasiranje dolenjske in kočevske železnice takoj prične.    Da se tako zgodi, je uže sedaj
zagotovljeno.
—  (O dolenjski železnici) piše „Ljublj. List" v št. 106. na prvi strani do besede sledeče: „In ko bi profesor Šuklje ne bil stopil k merodajnim gospodom v tej zadevi — no — vprašanje o dolenjski železnici in trasiranje in konsorcij bi tudi še sedaj spalo." — Čitatelji slovenskih listov se bodo gotovo spominjali, da je deželni zbor kranjski dne 10, oktobra 1884- 1. po predlogu deželnega odbora in gospodarskega odseka (poročevalec Murnik) sklenil za trasiranje te železnice podporo 5000 gld. Izvršb alni odbor je z ozirom na ta sklep z državnimi poslanci dogovoril potrebna pota, to železnico dognati. — Na poročila državnih poslancev ustanovil se je konsorcij , kateri je meseca jauuarija vložil prošnjo za dovoljenje trasiranja. Potem so državni poslanci dolenjske strani pa izrekoma tudi grof Hohenwart, Obreza in dr. Poklukar večkrat posamezno železnico priporočali ministrom, ter so sklenili z odločnim dogovorom enako kakor svoje narodne težnje, dolenjsko železnico v skupni deputaciji, kateri naj bi se pridružilo tudi predsedništvo Konsorcija, priporočiti dotičnim ministrom; kaj je deputacija s prvega namenjena za cvetni teden, dosegla je znano. — Sedaj je trasiranje dovoljeno, in da se bo nemudoma vršilo, je tudi skrbel konsorcij skupno z državnimi poslanci.
Deželni odbor,   konsorcij  in državni poslanci prof. Šukleja niso nikdar ničesar prašali, se niso ozirali na-nj
in ničesar niso storili zarad njega. Za železnico in za njegovo kandidaturo pa bi bilo morebiti celo boljše, če bi on k ministrom hodil ali vsaj tako neprimerno na veliki zvon obešal   ne bil, kaj in kako jo je priporočal*
Komur je vse to znano, se more res čuditi, da se najde človek, ki tako razžaljivo in zaničljivo piše o možeh, ki iz nesebičnih namenov delajo za železnico in ne za svojo kandidaturo in ne za svoj dobiček.
Konečno pa lahko zagotovimo, da se s takim le-potičenjem odženo še zadnji, ki bi sicer morebiti no bili nasprotovali tej kandidaturi.
—  (Gospod deželni predsednik baron Winkler)
podal se je danes na Reko po svojega sina, ki je srečuo prestal nevarno bolezen.
—  (Gospod knezoškof dr. Missia) došel je v ponedeljek z Rima nazaj v Liubljano.
—  (Predavanje o živinoreji) imel bode tajnik c. k* kmetijske družbe v soboto 16. t. m. v Slavini ob priliki delitve premij umnim živinorejcem in sadjerejcem iz ustanove ranjcega Janeza Kalistra.
—  (Za „Narodno šolo" bo večerna zabava) dne 24*
maja zvečer „pri Krištofu" v Lescah. Program je zanimiv v muzikaličnem delu;  konec veselice je tombola.
—  (Potovanje Slovencev na Velehrad in v Prago) odločeno je za 10. avgusta in slednje dni. Za danes omenimo samo toliko, da obeta potovanje biti zelo zanimivo in da stane potovanje iz Ljubljane in nazaj V druzem razredu samo 32 gold. , v tretjem pa 21 gold. 50 kr.    Prihodnjič priobčimo vse vabilo.
—  (Kebrovo leto.) Ker se je na Gorenjskem prikazalo sila kebrov, razpisalo je sadjerejsko društvo na Jesenicah 10 daril od 2 cekinov do 1 gold. za one šolarje, ki bodo nabrali največ kebrov.
—  (Vreme.) Trijaci so po pravici strah kmetovalcev; včeraj dopoludne šel je sneg v Ljubljani kakor o Božičv hribi okolice so bili pobeljeni. Popoludne pa se je vendar zopet solnce prikazalo in zvečer je bilo gor-kote 5° R. — O škodi do sedaj še nismo čuli.
—   (Gospića Metka Scholmayr), hči dr. Costovega svaka, umrla je v Slatini na Rumunskem v njenem 20* letu. — Milujemo!