/vyvwv\4- Natisov 15.000« rsr JJfajerc" izhaja vs«H leiek datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-•erijo: za celo leto i krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo teto; za Nemčijo stane ta celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne liev.se prodajajo po 8 v. OredniStvo in uprav-nfStvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ■i odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80— 1» >/, strani K 40 — z« V* Strani K 20 — m »/, strani K 10 — za Vi«.strani K 5'— za '/m strani K 250 za >/m strani K 1.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Štev. 1. V Ptuju v nedeljo dne 3. januarja 1915. XTI. letnik. Svetovna vojska Povsod se boji nadaljujejo. — Rusi so pričeli zopet s hudimi boji v Galiciji. — Nemci in naši so dosegli na Poljskem velike uspehe. — Nemci stoje komaj 40 km od Varšave. — Turki zmagujejo v Kavkazu in v Črnem morju. — Francosko-angleški napadi odbiti. — Italija zasedla je Valono. Novo leto! Upajmo, da nam bode prineslo lepše dneve in več sreče nego preteklo . . . Kajti I. 1914 bode poznala svetovna zgodovina kot dobo velikanskega prelivanja krvi, v kateri je človeštvo bilo najgigantnejši svoj boj . . . Letošnji sveti večer in sveti dan za milijone krepkih mož.ni pomenil pobožno božično veselje. Vojaki so si v strelskih jarkih prižgali svečice na smrečni vejici, — ali krvavi boji niso počivali. Nadaljevali so se z vso krutostjo ter brezobzirnostjo . . . Rasi so dosegli, kakor smo to že v zadnji številki poročali, v Galiciji in na Poljskem velike poraze. Morali so umakniti vso svojo fronto in bili so daleč nazaj potisnjeni. V strastnem obupuso vsled tega v Galiciji poskusili še enkrat z novimi napadi, ki pa vkljub težkimi izgubami za Rase niso imeli zaželjenega uspeha. Boji v Galiciji se še zdaj z vso vnemo nadaljujejo. Naši oddelki so obenem v Karpatih dosegli lepe zmage; aavzeli so nekaj velevažnih gorskih prelazov. Obenem nadaljujejo Nemci in z njimi združeni naši oddelki na Rusko-Poljskem svoj zmagoviti pohod proti Varšavi. Komaj 40 kilometrov od Varšave stojijo Nemci . . . Proti Srbiji so glasom uradnih poročil naše meje dobro zastražene in jih sovražnik skoraj nikjer ni prekoračil. Pripravljajo se tam novi dogodki, ki bodejo za Srbe gotovo Usodepolni. V Flandriji in na severnem Francoskem so Nemci v izbornih postojankah. Napadi nasprotnikov, združenih Francozov in Angležev se zdaj ponavljajo; ali povsod poženejo Nemci sovražnika s krvavimi glavami nazaj; korak za korakom pridobivajo ozemlje. Danes priznavajo že ojaški kritiki v nevtralnih državah, da je po- zicija Nemcev napram združenim nasprotnikom jako ugodna. Pa tudi na morju! Angleži so poskusili napad na nemško obal v Severnem morju. Pa so se opekli: izgubili so štiri letalne stroje, brez da bi zamogli Nemcem le količkaj škode napraviti Medtem pa se že bliža čas, ko se bodejo prvi nemški letalni Btroji čez Londonom pojavili. Vae vietis! Prav lepo napredujejo tudi naši zavezniki Turki. V Kavkazu so vrgli rusko armado nazaj. Obenem jo turška mornarica pokazala, da je polna navdušenja in bojaželjnosti. Tako je en sam turški parnik napadel rusko iz 17 bark obstoječo mornarico in ji je prizadjal mnogo škode. Rusko črnomorsko brodovje se skriva . . . S ponosnimi nadami zremo torej lahko v novo leto. Povsod zmaguje naša pravična stvar, pa čeprav se je polovica sveta zoper nas združila. Povsod zmagujemo! Dal Bog, da bi to novo leto, ki ima tako krvavi začetek, prineslo cbilo sreče in zaželjeni mir za nas in za poznejše rodove. Vsekakor pa — naj bode bodočnost kakoršnja koli, svoje zvestobe in ljubezni do cesarja in domovine ne bodemo izdali! * * * Boji na sveti večer in v sveti noči. K.B. Dunaj, 25. decembra. Uradno se Na severo vzhodnem bojišču so se včeraj nadaljevali na velikem delu fronte boji. Naše čete v obrečju Nagy Aga in Latorzce so odbile več napadov pod težkimi izgubami za Ruse. V bližini gorskega prelaza U s z o k smo zavzeli neko obmejno višino. V Galiciji smo potisnili sovražnika naprej proti Lisku. Med Vislokom in Bialo pa je sovražnik nadaljeval boj ves dan, s posebno silo pa na sveti večer ter v sveti noči. Ob Dunajecu in ob naši nespremenjeni fronti na Rusko-Poljskem so se deloma vršili artilerijski boji, deloma pa je vladal mir. Na severu in jugu se spominjajo naši vrli vojaki s hvaležnostjo domovine, ki je poslala tako bogate božične darove. Da je bila z obilnimi darovi tudi vdeležena preskrba iz Nemčije, smo toplo občutili kot nov dokaz iskrene skupnosti zavezniških armad. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Avstrijsko poročilo od torka. K.B. Dunaj, 28. decembra. Uradno se danes opoldne razglaša: Severno od D u k 1 a - prehoda izognili so se naši vojaki napadu Rusov v postojanke blizu visočin Karpat. Med Bialo in Dunajecom v prostoru severno-vzhodno Z a k 1 i c z y n a se je jako hude sovražnikove napade zavrnilo. Drugače se na severno-vzbodnem bojišču na naši fronti ni ničesar bistvenega pripotilo. Na jugu vladal je, razven nekaterih obmejnih prask, popolni mir. Srbi so zopet Semlinski most razstrelili. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, iml. Pomen železnic za odločilne boje na Ruskem Poljskem. Dosedaj niso železnice imele nikdar takega, • skoraj odločilnega pomena kakor ga imajo v u je.naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših »Uri*WUlUU ,£it21<(3Uj<%W m najbolj uspeinih korenin. StrMohilTor* grenoloa is selonjav »sled tega priznano najbolj?/ iolodflo okrep&njooi prebavni liker. M sedanji svetovni vojni. Bodočnost šele spozna, kak delež so imele železnice na izvedbi vojnih operacij. Toliko pa moremo reči že danes, da je znaten del nemške strategične premoči nad ruskim vodstvom v gosti železniški mreži, za katero je nemško ozemlje v bližini bojišča bogatejše proti enim par železniškim progam v zapadni ruski Poljski, ki imajo sicer zelo ngoden položaj, pa so vendar proračnnane samo na obrambo. Sedanji boji na Poljskem se bodo smatrali vsi po vsej pravici kot višek taktike, ki se v svrho poraza sovražnika poslužnje železnic in njihovih nedostatkov na drugi strani. Dosedaj ni mogoče jasno pregledati vodilnega gledišča Hindenburgovega vodstva v mesecih oktobru in novembru; vendar pa se more že nekako slutiti, da je to bilo uporaba železniške taktike z občudovanja vrednimi posledicami. Cele tedne ni bilo jasno, kak nameu je imelo veliko avstro-ogrsko-nemško ofenzivno prodiranje proti Varšavi in Ivangorodu, ki ni imelo direktnih, jasno vidnih posledic in se je končalo s strategičnim, v početka nekoliko deprimirajočim umikanjem vse do meje. Izpočetka se je zdelo, kakor da bi se od konca oktobra pa do srede novembra ne bilo praktično doseglo prav nič. Toda Hindenburg je v razgovoru s poročevalcem lista „Neue Freie Presse" kmalu nato označil svojo vodilno misel. V preprostih besedah je povedal, da je bil edini smoter njegovega ofenzivnega prodiranja v srce Poljske uničenje železnice, vodeče v Varšavo, kar se je tudi vestno izvršilo. Ni se niti mislilo na obleganje in zavzetje Varšave in Ivangoroda. Uničenje železnic je bil najvažnejši namen prodiranja in ta namen se je tudi temeljito dosegel. Kakor se poroča, so na Poljskem skoraj popolnoma uničeni deli železnic Varšava-Dunaj, Ivangorod Kielce-Bytom, Varšava-Lodz in Var-šava-Lovič. Praktično jih v resnici niti ni več, popravljati jih deloma ni mogoče, a v vsakem slučaju bi popravljanje železnic zelo zadrževalo Ruse. Železnica, ki pelje iz Lodza proti nemški meji, in kakor se zdi tudi del železnice na progi Varšava-Aleksandrovo, ki je bliže nemške meje, torej nekako med Lovičem in Aleksandrovem, nista bili razdejani, ker se je predvidevalo, da bosta rabili v podporo novih nemških operacij in to tembolj, ker so ti deli železnic zgrajeni za normalno vozno os (1.435 m) — nadaljna proga v Rnsiji ima širokost 1.52 m — in se torej brez zadržka lahko uporabljajo za prevažanje vojske iz Nemčije v zapadno Poljsko. Namen Hindenburgov je bil torej zvabiti rusko milijonsko armado, ki je izgubila še teh malo železnic, v ozemlje med Lodzem in Kra-kovim. Strategično umikanje nemških armad pa se je ustavilo, ko so Rusi prišli v prazni prostor, nakar je sledila nemško avstrijska protiakeija, katere posledice so znane iz uradnih poročil obeh glavnih stanov. Na Ruskem Poljskem pa je nemška armada iz istih strategičnih vzrokov razdejala tudi vse ceste, vsled česar je še bolj oteženo gibanje ruskih vojsk, dobava municije in živil. Ako se torej ne posreči Rusom, da s svojo številno premočjo izsilijo drugo odločitev, jim ne bo kazalo čez noč nam je prišlo novo leto in čeprav nima letos nikdo posebnega prazničnega veselja v svojem srcu, vendar se spominjamo tega prihoda. Ob vsakem nastopivšem novem letu smo se radi za trenutek vstavili in smo se ozrli nazaj, nazaj na preteklih dvanajst mesecev; ozrli smo se pa tudi naprej v neznano in nejasno bodočnost. Kajti novo leto je nekak mejni kamen med preteklim in bodočim . . . Letos storimo to novoletno razmotrivanje seveda z vse drugimi težjimi misli. Ssj stojimo v svetovni vojni, kakor je človeško še ni videlo, v vojni za življenje in smrt, za eksistenco in bodočnost, za našo grudo in naše družine . . . Kdo bi mislil na malenkostno trpljenje posameznika, ko prešinja velikanska groza vso človeštvo drugega, nego na vsak način se umakniti na vzhod, v smeri proti Visli, kjer na njenem desnem bregn zopet najdejo železnice in ceste v dobrem stanu in se bodo zopet mogli upreti. Smotreno uničenje železnic in cest v ozemlju, kamor so morali slediti Rusi umikajoči se nemški in avstro-ogrski armadi, more torej imeti odločilen vpliv na uspeh velikega boja na Ruskem Poljskem, ki je, kakor se zdi, vrhunec bojev na vzhodu. Poročila avstrijskega generalštaba od pondeljka. D o n a j, 27. decembra. Uradno se razglaša: Položaj v Karpatih je nespremenjen. Pred med Rymanowom in Tucho-\v o m začeto rusko ofenzivo se je naše meči v predpokrajini Galicije nekaj nazaj vzelo. Sovražni napadi ob spodnjem Dunaj e-c e m in ob spodnji Nidi so se ponesrečili. Boji v pokrajini Tomiiiowa trajajo naprej. Na balkanskem bojišču traja mir nadalje. Teritorij monarhije je tukaj razven popolnoma brezpomembnih pokrajin ob meji Bosne, Hercegovine ter južne Dalmacije prost od sovražnika. Ozki trak dežele Spizza-Budna so Črnogorci že začetkom vojne zasedli. Njih napadi na B o c c h e d i C a 11 a r o pa so se popolnoma ponesrečili. Že pred daljšim Časom so morali njih in na obmejne griče postavljeni francoski topovi, od naše trdnjavske in mornarske artiljerije premagani ogenj vstaviti. Istotako brezuspešno so se vršila, kakor znano, razna obstreljevanja posameznih utrdb ob bregu v cd francoskih mornaričnih oddelkih. Vojni pristan je tedaj trdno v naših rokah. Vzhodno T u b i n j a nahajajo se slabejši črnogorski oddelki na hercegovinskem obmejnem ozemlju. Končno stojijo vzhodno drinske pokrajine Foča-Višegrad srbske moči, ki od tam tudi pred našo ofenzivo niso odišle. Namestnik šefa generalštaba: pl. H cifer, feldmaršallajtnant. Uradno poročilo od 24. decembra. K.-B. Dunaj, 24. decembra. Uradno se poroča : V gornji dolini reke Nagy-Ag pri Okormozo stojijo boji. V obrečju Latorcze so naše čete včeraj odbile več napadov z velikimi izgubami za Ruse in so razbile neko rusko baterijo pri Also-Vereczke. V gornji dolini reke Ung napreduje naš napad polagoma proti gorskemu prelazu Uszok. stare zemlje, ki kaj tacega še ni videla! Kdo bi jokal na enem grobu, ko padejo stotisoči mladih bitij v tuji zemlji, raztrgani in razmesarjeni, v hitro skopano jamo! Posameznik je le kapljica v morju; važnejše je splošno gorje, ki ga nam je prineslo preteklo leto 1914 . . . Splošno gorje! Prorokovali se, da bode leto 1913 slabo; pa je bilo naravnost srečno napram zdaj končanim krvavim letom. 1914 zapisano je s krava vo-rdečimi črkami v knjige človečanske zgodovine in morda bodejo poznejši rodovi majali z glavami ter se čudili nad tem besnim prelivanjem krvi, ki nam ga je to leto prineslo . . . Seveda, mi si ne moremo ničesar očitati. Kajti mi smo napadeni, mi se le branimo proti sovražniku, ki hoče z volčjo požrešnostjo naše domovje uničiti. Mi branimo svoj dom, čast svoje matere domovine . . . Vredni bi bili, da bi nas črna zemlja požrla, ako bi tega ne storili, ako bi svoje zdravje in svojo kri ne žrtvovali za Dne 21. decembra smo v Karpatih vjeli 650 Rusov. Boji ob znani gališki fronti trajajo še naprej. Ob spodnjem teku reke Nide so naše čete v boju dne 22. decembra vjele nad 2000 Rusov. Na ozemlju pri Tomaszowu in ob rekah Rakwa ter Bzura se boji nadaljujejo. Od 11. do 20. decembra smo v celem v j eli 43 300 Rušo v. V monarhiji se nahaja dozdaj že č e z d v e-stotisoč vojnih vjetnikov. Namestnik generalnega štaba: pl. H 6 f e r, fml. Uszoški gorski prelaz naš I K.-B. Dunaj, 26. decembra. Uradno se 26. decembra opoldne. Včeraj ao naše četo po štiridnevnih junaških bojih osvojile uszoški prelaz. V Galiciji so Rusi svojo pred nekaj dnevi zapričeto ofenzivo z močnimi silami nadaljevali in se zopet polastili kotline Jaslo in Krasno. Položaj ob spodnjem Dunajecu in ob Nidi je nespremenjen. Južno od Tomaszowa je naš napad proti vzhodu pridobil tla. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. H o f e r, fml. Angleški napad na nemško obrežje ob Severnem morju. K.-B. London, 28. decembra. V poročila angleške admiralitete glede napadov na nemško obrežje v Severnem morja se čita: Trije angleški letalci prišli so na čolnih nazaj. Njih letalni stroji so se potopili. En letalec je izginil. Njegov letalni stroj se je 12 kilometrov od Helgolanda popolnoma razbit opazil. (Kakor znano, poskusili so Angleži z letalnimi stroji napad na nemško obrežje v Severnem morju, zlasti na Caxhaven. Ta napad se je pa popolnoma ponesrečil. Angleški letalni stroji niso Nemcem prav nobene škode povzročili. Pač pa so Nemci — kakor glasom tega uradnega poročila Angleži zdaj že sami priznajo — štiri angleške letalne stroje uničili. To je vsekakor izredno lepi uspeh. Op. ur.) Pred revolucijo na Ruskem? Neka velika firma v Bukareštu dobila je od svojega zastopnika v Petersburgu pismo, glasom katerega je izbruh revolucije na Ruskem le še vprašanje par dnevov. Tajna policija je v zadnjih tednih več kot 10.000 oseb aretirala. V Petersburgu samem se je objavilo le aretiranje članov dume. Prišli so velikej zaroti na sled, ki je naperjena zoper carja in zoper vojno stranko. Pri tej zaroti so udeleženci tudi člani domovino, ki jo spravlja sovrag v nevarnost. Sramovati bi se morali . . . Grozno splošno gorje smo prevzeli iz starega v novo leto. Ali prevzeli smo tudi sveto domovinsko ljubezen, prevzeli krasno navdušenje za pravično stvar sivolasega našega vladarja. Prevzeli smo upanje, da bode novo leto prineslo lepo zmago, ki ne bode veljala le za kratek čas, marveč ki bode naši domovini za-sigurila mirno ter srečno bodočnost. Dal Bog, da bi se te nade uresničile! Mi pri »Štajercu", ki želimo zvestim naši prijateljem iz polnega srca srečno novo leto, hočemo tudi zdaj, kakor vedno svojo dolžno izpolniti. Mi se ne bodemo spremenili; tudi v novem letu bodemo delovali za ljudstvo in domovino. Upamo pa, da bodejo i naši prijatelji za nami stali in nam pomagali! Živelo novo leto 1915! 3 dome Jekaterinoslaw ter Petromsk. V zadnjih dneh se je samo v guberniji Lnpansk 767 oseb zaprlo; 18 oseb se je po vojnem pravu obsodilo in obstrelilo. Tudi vpoklicanje ruske črne vojne se ne vrši gladko. V mnogih krajih zglaša se le ena četrtina vojni službi podvrženih. Vpoklicane se mora s silo v vojašnice vleči. Nemško poročilo od torka. K.-B.- Berlin, 28. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se danes uradno poroča: Zahodno bojišče: Pri Nieuportu ponovil je sovražnik svoje napadalne poskuse brez vsacega uspeha. Bil je pri tem podpiran z ognjem od morja, ki nam ni prizadel nobene Škode; pač pa je ta ogenj nekaj prebivalcev mesta Westende ubil in ranil. Tudi napad sovražnika proti posesti St. George3, ki je bila v njegovih uradnih naznanilih kot v njegovih rokah se nahajajoča označena, se je ponesrečil. Južno mesta Y p e r n vzeli smo sovražni k I i '.-:ljski jarek ; pri temu padlo je par tncatov vjetnikov v naše roke. Večkratni močnejši napadi nasprotnika v pokrajini severno-zahodno mesta Ar ras bili so zavrnjeni. Jažno-v2hodno Ver d una ponovil je sovražnik svoje napade, istotako brez uspeha. Isto se je zgodilo pri njegovi nameri, visočine zahodno Sennheima, za katere smo se včeraj borili, nazaj pridobiti. Vzhodno bojišče: Iz vzohdne Pruske iu Poljske, severno reke Vrele, ničesar novega. Na levem bregu Visle razvijajo se naši napadi vkljub jako neugodnemu vremenu naprej. Najvišje vodstvo armade. Ruski armadni poveljnik pretepava svoje oficirje. Očividci pripovedujejo o čudnih razmerah v ruskem glavnem stanu. Ruski generalisimus veliki knez Nikolaj Nikolajevič pretepava svoje oficirje; nekatere pa je pustil naravnost ustreliti. Poročevalec laškega lista „Stampa" poroča: Kozaki pričenjajo uničevanje v židovskih hišah; potem pridejo v hiše Poljakov in Končno one Rusov. Celo hišo nekega popa so razrušili. Kozaški oficirji se ne sramujejo, da se sami hvalijo svojega ropanja. V Varšavi vlada velik strah pred Nemci. Dan in noč se čnje molitev prebivalstva. Varšava postala je ena sama velika cerkev. Poročevalec pripoveduje tudi, kako je ravnal veliki knez z varšavskim poveljnikom. Ko je prišel, pustil je veliki knez komando k raportu poklicati. Zavpil je takoj: „Kaj delate, vi strahopetci! Mi ne damo Varšave in če nas vse po-koljejo. „Pri teh besedah udaril je besno s konjskim bičem po mizi. Potem je stopil h generalu Plehwe, sinu znanega ministra, ga prijel za vrat in zakričal: „Zakaj niste moje povelje takoj izvršili? Kje ste bili?' General je odgovoril: „Vi-sokost, bil sem v kopelji." nKanalja!" odgovoril je veliki knez in je generala preklofutal . . . Angleški torpedo lovec se potopil. K.-B. London, 28. decembra. Reuterjeva pisarna (angleška) poroča: Neki angleški tor-pedolovec sunil je med hudim viharjem v bližini St. Andrew« (na Šotskem) na neko' skalo. Moštvo so rešili. Mesto sile. Po izbruhu vojne se je svet povpraševal, jeli vojni na sledi v carjevi državi revolucija. Revolucijske sile delujejo v Rusiji pred vsem v »Dvakrat pomaga, kdor hitro pomaga," to velja zlasti pri tehtnih bolečinah, kakor nastopijo pri revmatizron, gihtu, išias, neuralgiji, podagri, heksenJusu. Pri teh se dozdeva vsaka velikih mestih, najbolj v Petrogradu. Kdor hoče nmevati nemire v Petrogradu, mora ognjenik tudi poznati. Petrograd! V švedski močvirni pokrajini, v sovražnem ozemlju, je postavil Peter Veliki svojo prestolico, jo zgradil in obljubil, predVn se je še s Švedi sklenil mir. Tu je hotel vladati, 1000 milj proč od svete Moskvo, kjer so mu počivali v gomilah očetje in očetov očetje, kjer je okoščenelo caistvo ločevalo vladarja in podanika in kjer so plemiči strelci kljub kcuti in vešalom vedno prežali pa carjevo življenje. Petra, ki je preživel nekaj s«oje mladosti v angleških in v nizozemskih pomorskih mestih, je vleklo k morju, k zapadu. Hotel je s silo preustrojiti državo po vzorca zapada. Ni se mu posrečilo ne njemu in tudi ne njegovim naslednikom. Niti v Petrogradu. Volja, ki je mesto izsilila iz samotne ravani, se Petrogradu še zdaj pozna. Trge in ceste, cerkve, bogate palače je takorekoč s silo pričaral iz močvirja. V kot je pa potisnil revščino in bedo. Pozabil je nekaj, v Petrogradu ni ustvaril srednjega stanu. Ce stojiš na razsežnem trgu pred zimsko palačo, kjer je rdeč, podoben krvi, zamazan, in se obrneš, ee ti zdi, da stejiš sredi klešč, tako obdajajo palače ta trg. Enkrat so se te klešče zaprle. Kip carja Aleksandra je škropila kri pretepenih in razstreljenih revežev. Devet let je šele, ko se je to godilo. Na Nevskem stoji stara kazenska katedrala. Tam moli bogata Rusija, car, carica, veliki knezi, velike kneginje, plemstvo in lahkožive plesalke, zviti trgovec. Pred cerkvijo je pričel pred devetimi leti moliti tudi ubogi, teptani, delavski rod. Pod 132 korintskimi stebri so se zbirali dijaki, delavci, mužiki, navdušeni ljudje in radovedneži. Pred njimi pa stoji pop s križem. Klic gre med množico, da naj gre k carju in da naj pop carju vse pove, kar uboga para želi. In svečenik vodi svojo čedo po zlatem Nevskem, čez policijski most k zimski palači. Težka črna reka prisili, da morajo obstati kočije, pristave ki kriče, potisne na stran. Policisti se skrivajo, oni na konjih se umaknejo skozi vrata palače, kjer je nastavljeni generalni štab. Množica pa koraka naprej, prepevajoč slovesne pesmi. Cez nekaj minut pa prijezdijo kozaki, ki razženejo ljudi z biči. Od tistega dne naprej so se upori uboge delavske pare v Petrogradu večkrat ponavljali. Carski papizem se zanje ne zanima in v krvi, pa v ječi in v Sibiriji zatlači vsak delavski pokret za izboljšanje delavskega položaja. Od sedanje vojske i rusko delavstvo pričakuje, da mu napočijo po porazu samodrškega caropapizma boljši dnevi. Turški parlament. K.-B. Carigrad, 21. decembra. Vlada je zbornici predložila proračun za prihodnje računsko leto, ki se začne 14. marca. Začetkom seje se je med živahnim odobravanjem prečital brzojavni odgovor predsednika avstrijske poslanske zbornice dr. Sylvestra, v katerem se zbornici izreka zahvala za čestitke in k otvoritvi zasedanja želi najboljši uspeh; brzojavka izraža željo, di bi se zmage Av3tro-Ogrske, Nemčije iu Tarčije trajno nadaljevale. Po kratki razpravi je zbornica rešila adre-sno besedilo, ki splošno v parafrazi navaja glavne točke prestolnega govora in odobruje splošno mobilizacijo armade kot velik uspeh iu proglasitev svete vojne kot versko dolžnost in versko pravico. Adresa izraža trdno upanje, da bo Bog islamskim vojščakom in armadam velikih zaveznikov Av8tro-0grske in Nemčije podelil zmago. Zbornica odobri besedilo brzojavke, ki se pošlje turškim brambnim silam potom namestnega generalisima Enver paše. Brzojavka slove med drugim: Prišel je dan maščevanja, ki ga je stoletja pričakovalo mlado in staro, mrtvi in živi. V vojni ste z Moskali, največjimi sovražniki otomanstva in islama, in z njihovimi zavezniki, Angleži in Francozi. Uničite jih I Maščujte domove, v katera so doslej prodrli, in rane, katere so doslej zadali. Ne pozabite, da imate onstran meje rešiti brate in nazaj pridobiti pravice. Celokupni otomanski narod, celokupni islam obračata svoj pogled na vas, hrabra armada in mornarica in pričakujeta od vas blagor in prospeh. Turški uspehi v Črnem morju. K.-B. Konstantinopel, 28. decembra. Glavni stan objavlja sledeče poročilo: Uradna ruska poročila iz Sebastopola pravijo, da je bila turška krlžarica „Hamidje" pred Sebasto-polom od nekega torpeda zadeta in težko poškodovana. Prišla je sicer še v Konstantinopel, ali za dalje časa ostane za boje nesposobna. Takaj odgovor na te ruske laži! V zadnjih dneh vozila je naša (turška) mornarica skupno s „Hamidje" v črnem morju in prišla nepoškodovana nazaj. Eden turških vojnih parnikov srečal je dne 24. decembra rusko flotiljo, obstoječo iz 17 parnikov in sicer iz 5 pancerskih parnikov, 2 križaric in 10 torpe-dovk. Vkljub temu, da je bil turški parnik sam, napadel je 17 ruskih parnikov. Obstreljeval je uspešno rusko pancersko križarko „Ro8ialaw" in je potopil ruska minska čolna „01eg" ter minuta bolečin neskončno dolga in zato smo zlasti hvaležni za hitro odpravo bolečin. Tako hitro odpravo bolečin prinaša Fellerjev priznani rastlinski esenčni fluid z. zn. „Elzaflaidc in zato se priporoča tudi iz hvaležnosti od stoti-sočih. Tudi mi ga hočemo svojim čitateljem nujno priporočati ir bi bilo le teleti, da ga iz- pozna vsakdo, ki ga mučijo bolečine. Lekarnar E V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) pošlje 12 steklenic nElzafluida" franko za 6 kron. Istotam zamoremo naročiti tudi Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „E'za-krogljice," 6 škatljic franko za 4 krone 40 h. norse------------- 4 BAthos." Dya rnska oficirja in 30 mornarjev bilo je rešenih in se jih je vjelo. V istem času obstreljeval je drugi del turške mornarice uspešno ruski pristan Batu m. Zjutraj dne 25. decembra hotela sta dva naših parnikov omenjeno rusko mornarico k boju prisiliti. Ali rUBka flo-tilja je raje v Sebastopol zbežala. Na kavkaški fronti nadaljnje tnrška armada svoj zmagoviti pohod. Nemško poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 27. decembra (W.B). Veliki glavni stan : 27. decembra dopoldne. VFlandrijise ni zgodilo včeraj nič bistvenega. Danes zjutraj prikazali so se angleški parniki. Severno - vzhodno Alberta napravil je sovražnik brezuspešni napad na L a B o i s e 1-1 e s, kateremu je danes zjutraj uspešni protinapad naših vojakov sledil. Francoski napadi vMeurissausGrun-d e (Argone) in južno-vzhodno Verduna bo se v našem ognju izjalovili. V Zgornjem E1 s a s s u napadli so Francozi naše postojanke vzhodno linije T h a u n-Dammerkirch. Vsi napadi so bili odbiti. V prvih jntrajnih urah so se postavili Francozi v last neke važne visočine vzhodno Thauna; bili so pa s krepkim protinapadom zopet nazaj vrženi. Visočina ostala je v naši lasti. V vzhodni in zahodni P r u s i j i ni nobene spremembe.. « Na Poljskem napravili so naši napadi v oddelku Bzure in Rawke počasi nova napredovanja. Južno-vzhodno T o m a s z o w a se je ofenziva uspešno nadaljevala. Ruski napadi iz jnžno-vzhodne smeri na I n o w 1 o d z bili so pod težkimi izgubami za Ruse odbiti. Najvišje armadno vodstvo. Italijani v Valoni. K.-B. Rim, 26. decembra. „Agenzia Štefani" poroča 25. t. m. iz Valone: Nekaj dni so prihajala poročila, da se v Valoni pripravlja neko gibanje, čegar cilji niso popolnoma razjasnjeni, ki pa gre za tem, da se odpravi vsakršna avtoriteta. Neki general krajevnega oblastva je prepovedal vsakomur nositi orožje, da bi na ta način obrezuspešil agitacijo, ki je hotela doseči, da se begunci izženo iz mesta in pošljejo nazaj v Epir. Danes zjutraj po solnčnem vzhodu so na več krajih počili streli, kar je prebivalstvo zelo razburilo. Italijanska naselbina se je zatekla v italijanski konzulat, nakar je italijanski konzul naprosil admirala Patrisa da izkrca mornarje vojne ladje „Sardegna." K.-B. Rim, 25. decembra. „Agenzia Štefani" poroča 25. t. m. iz Valone: Izkrcanje italijanskih mornarjev v Valoni se je izvršilo v reda in brez vsakega pripetljaja. Mornarji so meeto mirno zasedli. Poveljnik valonskega orož-ništva in drngi veljaki so obiskali italijanskega konzula ter mu izrazili zahvalo za vse, kar Italija stori za Valono, obljnbivši mu sodelovanje prebivalstva. Povsodi vlada popolni mir. Rim, 26. decembra. „Giornale d'ltalia" poroča iz Valone: Vsled nemirov med vstaši in grozečih novih bojev se je v Valoni izkrcalo italijansko mornariško moštvo. To se je zgodilo »a prošnjo italijanskega konzula, da se anarhiji v mestu, ki je nastala v zvezi s spori radi izgona beguncev napravi konec. Takoj po izkrcanju se je mir in red v mestu upostavil, kar je prebivalstvo, ki se sedaj čuti pomirjeno, izredno hvaležno sprejelo. K.-B. Rim, 27. decembra. „Agenzia Štefani" poroča 26. t. m. iz Valone: Na Valončane se je izdal sledeči oklic: Resni nemiri, ki so v tem okrožju po kratkih odmorih drng drugemu sledili, so oslabili trgovino in obrt kakor tudi podjetnost; življenje in premoženje prebivalcev je bilo v nevarnosti. Italijanska vlada, ki skrbno čuje nad Albanijo, želi da se vam zagotovi mir. Prišli smo po vaši želji; italijanski mornarji se podajo z ladij na deželo, da vzdržujejo red in da vas čuvajo. Podpisal: Patris. K.-B. Rim, 25. decembra. „Agenzia Štefani" poroča dne 24. t. m. iz Drača: Ker je položaj v notranjosti Albanije, zlasti v Tirani in okolici, resen, je Esad paša odpotoval v Krojo, kjer se pridruži tam zbranim četam. Nadaljuje čete se odpeljejo s pamikom „Citta di Bari". Kalodont | najboljša a krema za zobe stane od 2i. decembra 1014 70 vinarjev. Razglas c. kr. štajerskega namestništva z dne 6. decembra 1914, št. 2956|7 glede določitve najvišjih cen za veletrgovino z zrnjem in moko. Izvrševaje ministersko naredbo z dne 28. novembra 1914, drž. zak. št. 325, določajo se naslednje najvišje cene na Štajerskem za veletrgovino. A) Z a zrnje: za meterski stot pšenice s 76 kg teže za hektoliter......41 K 50 v za meterski stot rži s 70 kg teže za hektoliter......33 „ 50 „ za meterski stot ječmena . . . . 30 „ 80 „ za meterski stot koruze, izvzemši čin- kvantin in belo koruzo, naravno, snho ali umetno posušeno . .25 , 50 , Ako znaša teža hektolitra pšenice več ali manj nego 76 kg, zviša oziroma zniža se v pred-stoječem določena najvišja cena za vsak celi kilogram teže za 20 v. Ako tehta hektoliter rži več ali manj nego 70 kg, zviša ali zniža se najvišja cena za vsak celi kilogram za 15 v pri meterskem stotu. Te doklade in popusti pa niso veljavni čez 3 kg višje oziroma nižje teže. B)Za moko: a. meter.lti itot pšenično pšeno in fino pšeuičuo moko za peko........69 K 50 v pšenična moka za kuho . . . . 65 8 35 „ pšenična moka za kruh . . . . 48 B 70 „ pšenična enakomerna moka . . .50 , 65 , ržena moka........45 „ 35 „ ječmena moka.......48 8 60 „ koruzna moka.......37 « — . Te cene veljajo za kraj dogovorjene dobave brez vreče proti takojšnjemu plačilu. Najvišje cene za v smislu §§ 3 do 5 mini-sterskega odloku z dne 28. novembra 1914, drž. zak, št. 324, iz predstoječe navedenih vrst moke izdelanih mešanih mok se izračunajo po odstotnem razmerju za mešanje uporabljenih vrst moke. Te najvišje cene veljajo počenši z 10. decembrom 1914. C. kr. namestnik Clary 1. r. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. »Štajercev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah .Staj erca." 3. Agitiral za „Štajerca." gflj*" Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! ""9Q[ Vsi na delo za naš list! Weihnachten bei Tripleententes. NicMswieNiederlagenund Blamagen.-dasisfdieganze Bescherung. Božič naših sovražnikov. Rusko-francosko-angleški naši sovražniki so si pač predstavljali, da bodejo v najkrajšem času premagali Avstrijo in njeno zvesto zaveznico Nemčijo. Pa so se grozovito zmotili. Avstro-Ogrska in Nemčija sta udarila po mizi z železno roko. Dokazali sta, da imata najboljši armadi sveta in da se jima ni treba nikogar bati. Zato je za naše strupene sovražnike Božič jako žalosten. Naša slika se ozira na to dejstvo in smeši naše sovražnike. Pod božičnim drevescem vidimo že obvezanega Rusa, Francoza in Angleža, ki se prav kislo držijo in jamrajo jokajo zaradi svojih porazov. 5 - Bolni napljnčih t Šanafonj rL4Lfleraae I „i°^fiS.3-9.^?.hSi?.CS!<9j.!^SS?.1i!si___i Krvna krivda. Tako je, kakor da bi bila zmožnost misli pokvarjena: Kako izpušča na kulturo ponosni, vitežki narod Francozov v nekakem čudovitem „Chassez-croisez" logike zamorce iz Konga in Šenegalske strelce zoper narod Kanta in Goetheja; istotako stavi plavo-belo-rdeča republika vsa upanja za rešitev demokracije na istega auto-krata, ki pusti vsakega zastopnika tega političnega naziranja bičati in ga pošlje v sibirsko mrtvašnico. Car, ki je gledal hladnokrvno divjanje „pogromov", je vzor pariških borznih knezov in odvetnikov, ki obvladujejo na Francoskem najvažnejše urade ter javno mnenje. In tako se je pelo v navdušenju slavno pesem o carju Nikolaju, ko je prišla vest, da se je napotil, priti do svojih vojakov na bojišču. Vsa Francija prišla jo v ekstazo. Zdaj je čas izpolnjen, zdaj se bode pojavila ob nemški meji grozovita falanga, v kateri bodejo združeni vsi delavci mest, vsi kmetje iz dežele, vsi jezdeci puščave, v eno množico navdušenih bo-riteljev. „Ti milijoni", tako je vriskal „Matin". Bimajo le eno dušo; ubogi in bogati, mužiki in plemenitaši, dijaki in kozaki." In ta novi Peter iz Amiensa, ki združuje vso Evropo proti nemški barbariji, ki skliče vse boritelje iz Tatarskih pokrajin, od Amurja pa do Izkutska in iz Tur-kestana, — to je „beli car° Nikolaj osvoboditelj. Saj on je šel na bojišče, on noče svojih mužikov in dijakov zapustiti. Car Nikolaj hitel je na fronto. On je ukazal napad na Przemysl, ki je zahteval še več krvi in mrličev, kakor jih je padlo svoj čas pri njegovi slavnosti kronanja na Cbodynka-polju. Toliko skoraj, kolikor jih je umrlo za časa njegovega vladanja v rudnikih Sibirije, na sivi mrtvaški poti tja, v Petro-Pavlovi trdnjavi, pod bičem krvnikov, ker so zahtevali po zraku in luči in svobodi. Tajnostno predstavljanje carja, v katerem se vtelesa Božja volja, katerega bližina in beseda obljublja zmago, silila je Človeške črede zoper gališko trdnjavo, — kakor je njega samega, bledega autokrata na Petrovem prestolu, morda le mistično povelje preroka Razputina v fronto poslalo. Ali car Nikolaj zbežal je cd fronte nazaj v krasne dvorane svojega gradu. Na živcih slabotni zamore pač smrt zapovedati, ali videti je ne more. Cesar Viljem, ki s poštenim srcem svoj narod v boj za pravico in čast vodi, deli 8 svojim vojakom veselje in žalost. Ko je prvič vojno solnce krvavo-rdeče vzhajalo, uredil je svoj dom in odhajal s svojimi šestimi sinovi v vojno. Car Nikolaj šel jo istotako k fronti, — pozno, jako pozno, ko so že stotisoči v Mazur-skih močvirjih poginili, ko so že drugi stotisoči na širokih bojiščih umirali. A hitro je zbežal, pognan od bledih strahovov. Zdaj je prišel zopet, -ali zbežal bode tudi zopet. In žene ga strah vesti. Kaj naj to pomeni, kako slabotno je to, " da se hoče zdaj del krivde iz ramen tega moža odvzeti in njegovo okolico obtožiti? Da se skuša olajšati muke žarečega obroča okolj njegovega čela? V Aleksander Kiellandovi knjigi o Napoleonu stoji, kar velja zdaj o Nikolaju kakor svoj ^as o Aleksandru, kar je ostalo vedno ednako v tej vedno ednaki, nespremenljivi Rusiji: „Ali ta vera ali ta binavščina, da beli car nima nikdar s Čem opraviti, ako se na Ruskem kaj grozovitega zgodi, ni samo ruska. Vsa Evropa se dela neumno, ako se gre za ruske razmere, in še dandanes se od nas zahteva, da naj igramo to otroško igro in da naj verujemo, da je car nedolžna žrtev svoje pokvarjene okolice. N a Ruskem se ne zgodi ničesar brez vednosti in volje carja." Ali ni dal car saškemu kralju, ko je bival kratko pred izbruhom vojne v Petersburgu, Judažev poljub? Ali ni car osebno do zadnje ure dobro vero nemškega cesarja z mirovnimi lažmi slepsril? Ali ni že mnogo preje osebno mobilizacijo zapovedal? 7a „batjuško" carja umira mužik, mori kozak, — in tako ne izbriše nikdo madež raz njegovega čela, ki ga je pritisnila tja ta grozovita vojna. Od njegovega čela ne kakor tudi ne od 6ela njegovih tovarišev v krivdi in zločinu. L. N. N. Vojska divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeei križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vse, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Omejitev klanja telet. C. k. staj'vsko namestništvo nam je naznanilo potom mestnega sveta v Gradcu, da se je opazilo, da se ne uporablja odlok z dne 14. oktobra 1914, drž. zak. št. 285, glede omejitve klanja telet v raznih smerih primerno, Celo mešetarjem z živino so se baje izdala v večji meri dovoljenja za klanje telet; da ni baje izključeno, da so se dobile take izkaznice proti plačilu. Z ozirom na ta zaznanja je bilo c. k. namestništvo primorano, zaukazati podrejenim političnim oblastim, da to zadevo najstrožje nadzorujejo in pazijo na strogo uporabo določb tega odloka. Prestopki, ki bi se dogodili, se naj nemudoma občutno kaznujejo po § 7 tega odloka (občutne denarne globe, odtegne se naj koncesija). Tudi si je pridržalo c. k. namestništvo pravico, ako bi se na ta našin v ti ali oni občini ne mogel doseči mir, pridržati politični oblasti sami pravico izpostavljenja dovoljenj, da se smejo klati teleta. Ako pregledamo seznam o klanju telet v drugi polovicijmeseca novembra t. 1. moramo z obžalovanjem konstatirati, da je imel dobromišljeni odlok vlade v mnogih okrajih ktonovine le icredno majhen uspeh. Število v tem času zaklanih telet znaša 1452 komadov. Ako število preračunamo na celi mesec, zneslo bi to 2904 telet, toraj skoro 3000 na mesec in to v vojskinem času, ko se porabi za vojaštvo dan za dnevom 5000 do 6000 glav velike goveje živine. Ni dvoma, da mora dovesti nadaljevanje takega klanja telet v kronovini do izredno občutljivega pomanjkanja živine v naši deželi. Po posameznih delih kronovine razvrščeno dobimo sledečo razvrstitev glede teh 1452 zaklanih telet: Zgornje Štajersko: Aussee 12, Bruck 54, Grobming 18, Judenbure 44, Knittelfeld 43, Leoben 56. Lieten 32, Murau 37, Mtlrz-zuschlag 14; skupaj 310 komadov. Srednje Štajersko: Deutschlandsberg 61, Feldbach 51, Graška okolica 198, Grad°c (mesto) 148. Hartberg 123. Lipnica 42, Radgona 34, Voitsberg 35, Weiz 63; skupaj 755 komadov. Spodnje Štajersko: Celje (okraj) 28. Celje (mesto) 29, Mozirje 6, Konjice 10. Ljutomer 14, Maribor (okraj) 59. Maribor (mesto) 88, Ptuj (okraj) 18, Ptuj (mesto) 77, Brežice 55, Slovenji Gradec 3; skupaj 387 komadov. V celi kronovini se je toraj zaklalo 1452 telet. Ako teh 1452 komadov pi odstotkih razdelimo na posamezne dele štajerske dežele, odpade na Zgornje Štajersko 21% „ Srednje „ 52 „ „ Spodnje „ 27 „ Ako premotrimo izide v posameznih okrajih, bijejo naravnost v oči: Na Zgornjem Štajerskem okraji : Bruck s 54, Judenburg s 44, Knittelfeld s 87, Leoben s 56, Liezen z 32, Murau s 37 komadi ; toda pomisliti nam je treba, da so okraji Bruck, Judenburg in Leoben močno obljudeni, ker imajo mnogo in velikih industrijalnih podjetij, toraj mora biti potreba v teh okrajih — kar je naravno — večja. Na noben način pa se ne more upravičiti sila močna poraba telet na Srednjem Štajerskem. Srednje Štajersko samo presega številke na Zgornjem in Spodnjem Štajerskem. V nekterih krajih se vrši — kakor je videti — jako bujna kupčija s teleti, kakor na primer v Deutsclilandsbergu, Feldhachu, zlasti pa v Hartbergu in tudi v VVeizu. Na Spodnjem štajerskem je razven Maribora poraba telet posebno velika v ptujskem okraju s 95 komadi in v brežiškem s 55 komadi. Tudi v tema obema okrajema se morajo nahajati precešnje klavnice za telet, ki pa v sedajnem času nikakor niso na mestu in le pripomorejo k temu, da se zmanjša število glav goveje živine v okraju. Ker spadajo jesenska teleta najboljšim teletom za vzrejo, lahko si predstavljamo, kako velikansko škodo povzroča to čezmerno klanje telet živinoreji naše štajerske kronovine. Ako pravi politična oblast v prej navedenem ukazu, da je uporaba postave jako pomanjkljiva in je potrebno ubrati druge strune, leži to pač le v delovanju posameznih izvedencev, ki niso zapopadli poverjene službe v narodno-gospodarskem oziru. Tu in tam, kjer se niso imenovali izvedenci, je najbrž tudi gospod občinski predstojnik uporabljal postavopremilo Iz kmetijskega stališča moramo konstatirati z ozirom na naš sedajni gospodarski položaj, da bi nam bilo prav in bi si celo želeli, ako bi dajale v takih krajih le po- • litične oblasti same dovoljenja za klanje telet, da se omeji v zakonu neprevideno znižanje števila telet ; to pa v očigled vojnemu stanju in z ozrom na to, ker moramo računati še za več mesecev naprej, da bo se porabilo v primeri z normalnim časom izredno dosti mesa. Pomislimo le, koliko mesa pojejo vjetniki, begunci, in novinci, ki pridejo iz drugih dežel v našo Štajersko. Izredno bi se torej veselili, ako bi se poprijeli odbori kmetijskih podružnic te važne zadeve in bi šli na roko manjšim posestnikom, kakor tudi mlekarjem z nakupom telet za vzrejo. Neoporečenoje, da je vzreja telet za manjše posestnike v zvezi z velwimi težkočami in zdatnimi stroški, ker jim primanjkuje hlevskih prostorov, dostikrat jim ne-dostaja tudi klaje. S posredovanjem odborov kmetijskih podružnic bi se na vsak način lahko izognili prodaji takih telet za klanje, ker bi jih pokupili večji posestniki, kteri posedujejo dovolj krmil. Razno. Srečno novo leto želita vsem somišljenikom in prijateljem uredništvo in upravnitšvo .Štajerca". Vpoklicanje pod orožje. Oblast objavlja sledeči razglas : Vsi pri naboru v času od 16. novembra do 31. decembra 1914, ki so bili potrjeni za čraovojniško službo z orožjem, in sicer letniki rojstva 1887, 1888, 1889 in 1890 morajo se oglasiti, v kolikor že niso vpoklicani k službi z orožjem ali pa niso oproščeni iz ozi-rov javne službe ali interesa na določeno ali nedoločeno dobo. Oglasiti se morajo dne 16. j a-nuarja 1915 pri v njih črnovojniški legitimaciji označenem c. in kr. nadomestnem komandu, oz. c. kr. deželnobrambenem (deželnostrelniškem) nadomestnem okrajnem komandu. Za ene črni vojni podvržene rojstvene letnike 1887, 1888, 1889 in 1890, ki se morajo oglasiti zaradi slučajne bolezni šele pozneje, velja na legitimacij-skem listku označeni čas. — Pri zopetnem naboru po 16. januarju 1915 za zmožne izpoznani imenovanih letnikov morajo se tekom 48 ur po naboru javiti. V interesu vsacega leži, da prinese seboj par močnih čevljev, (škornjev ali o-pank), potem gorko volneno spodnjo perilo, gor-ko obleko (volneni telovnik z rokavi, sveater, kožuh, debeli zimski plašč itd.), volnene nogavice,- snežna havba, štuceljne, gorke rokavice, gorko odejo (koeno) nahrbtno torbo, na vsak način pa jedilno orodje in posodo. Ti predmeti se bodejo, v kolikor bo za rabo v vojaški službi primerni, poplačali. Tudi je priporočati, da prinese vsakdo jedil za tri dni seboj. — S črno- Stole (Zimmersessel)» po 3—, 5"—, 6— kron se dobijo v LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. es 6 — rojniškim legitimscijskim listkcm zamere se po železnici brezplačno voziti; listek je pri osebni blagajni pred nastopom vožnje pokazati. Kdor bi se tega povelja ne držal, bode strogo kaznovan. Nevarna doba v otrokovem razvoju obsega prva leta, ko potrebuje nežen organizem za svoje uspevanje prevdarne pomoči v prikladni brani in v tem kočljivem času porabljajo vse matere Nestle-jevo moko za otroke, ker je okusna, zelo redilna in labko prebavna. — Poskušnje pošilja popolnoma zastonj: Henri Nestle, Danaj, L, Biberstrasse 2 S. 27* Za cesarja in domovino padel je v bojih pri Tyszkcwice poleg Przemysla g. Johann Ogris iz Borovelj, c. in kr. bauptrnan inf. regimenta št. 55, poveljnik oddelka strojnih pušk št. 3 in lastnik vojaške zaslužne medajle na rdečem traku. — V Karpatih padel je junaške smrti praporščak g. Julius Bratsch iz Celovca. Bil je še le 20 let star in lastnik srebrne me-d»jle za hrabrost. — Na severnem bojišču padel je g. Hugo K r e i n e r iz Beljaka, praporščak v 4. deželuobrstuibenem inf. regimentu. Za častnega Občana bil je v Slovenski Bistrici g. državni poslanec R. M a r c k 1 imenovan. Čestitamo! Vlomi v rogaškem okraju. Dne 17. decembra vlomili eo štirje tatovi pri posestniku Matiji Jemejšek v Tlakah Jemejšek ki je spal na mrvi, čul je ropot in prišel doli. Pred hlevom stala sta dva moža, ki sta ga takoj parkrat po glavi udarila. Jeroejšek hotel je k svojemu sosedu zbežati. Ali roparji so ga vjeli in ga s poleni težko ranili. Ukradli so tri obleke. V isti noči ukradli so vlomilci tudi krčmarici Terezi Kopše v Stopercah obleke in drugih predmetov v vrednosti 331 kron. Industrializacija Avstrije. Statistiški mesečnik „Statistische Monatshefte" prinaša v decem-beiski številki 1914 uspehe poklicne statistike, ki jih je dognalo ljudsko šteje z dne 3. decembra 1910. Iz navedenih podatkov je razvidno, da število prebivalstva, ki so preživlja s kmetijstvom, stalno nazadnje, dočim se industrijsko prebivalstvo vedno množi. Uposlenih je bilo: v kmetijstvu in gozdarstvu 13,351.379 leta 1890., 13 709.204 leta 1900. in 13,836 084 leta 1910.; v industriji in obrti 1890. leta 5,793 255, leta 1900. 6,585.047 in leta 1910. 7.567.447; v trgovini in prometu 1890. leta 2,477.568, 1900. leta 3,023 814 in 1910. leta 3,542.836; v javnih in vojaških, v prostih poklicih 1890. leta 2 273.211, 1900. leta 2.832.643 in 1910. leta 3 625 199; skupaj torej 1890. leta 23,895.413, 1900. leta 26.150.708 in 1910. leta 28,571.566. Na tisoč uposlenih v raznih poklicih je pripadalo: kmetijstvu in gozdarstvu 1890. leta 558 8, 1900. leta 524 3 in 1910. leta 484"3; industriji in obrti 1890. leta 242-4, 1900. leta 251-8 in 1910. letu 264-8; trgovstvu in prometu 1890. leta 103 0, 1900. leta 115 6 in 1910. leta 124 0; jsvoi in vojaški službi, prostim poklicom 1890. leta 95 1, 1900. leta 108 3 in 1910. leta 126 9. Ta števila nam pokazujejo, dasi niso stalnega pomena, kakor omenja pisatelj, vendar v površnih obrisih, kako se razvijajo gospodarske in socialne razmere v sedanjosti, da namreč kmetijstvo nazaduje vzdržena; prebivalstvo, ki se preživlja z njim se izseljuje in osredotočuje po mestih. Značilno je tudi, da narašča število uslužbenk v industriji in trgovini. Na vsakih tisoč uslužbencev pri posameznih poklicih je bilo uposlenih leta 1890 261 mož in 225 žensk, leta 1910. pa 290 mož in 241 žensk. Ta števila nam pričajo, da se vrši v življenskih poklicih popolna sprememba, kar znači počasno revolucijo družbe. Ce se večina prebivalstva pomesti in industrializira, potem se bodo tudi zakoni in uredbe, ki so danes prikrojeni v prilog agrarcev, morali spremeniti po naravnih zakonih razvoja. Novo električno podjetje ustanovil je g. Kari Schuster v Sv. Jakobu v Rožu. Vlak povozil je v Feldkirchenu na Koroškem Čez 80 let starega in gluhega vžitksrja Andreja P o c k. Nesrečnež bil je takoj mrtev. Saški kralj Friderik August napravil je za rezervno bolnišnico v Trbižu božično darilo v vrednosti čez 3000 kron. Požar. V gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Terbičnikv Johannserbergu pii Eber-steinu izbruhnil je ogenj, ki je to poslopje vpe-pelil. Zgorelo je tudi 41 ovac in 11 svinj, nadalje zaloge mesa, žita in krme, kmetijsko o-rodje in stroji, vso pohištvo ter 2.000 litrov mošta. Sodnijska razprava zoper slovenske visoko-in srednješolce v Ljubljani. »Grazer Tagblatt" poroča : dne 21. t. m. pričela je pred ljubljansko deželno kot izjemno sodnijo glavna razprava zoper 32 deloma zaradi zločina veleizdaje, deloma zaradi tajne zarote obtožene srednje- in visokošolce, ki je trajala tri dni in pri katerej jih je bilo 25 obsojenih. Predsedoval je namestnik deželnosodnega prezidenta Pajk; prisedo-vali pa so deželno-sodni nadsvetniki H a u f f e n iuKočevarpl. Kondenheim ter dežel-nosodni svetniki Milcinsky in Regal y. Obtožbo zastopal je državni pravdnik dr. N e n-p e r g e r. Obtožence zagovarjalo je sedem slovensko-liberalnih odvetnikov. Kot zaupniki prisostvovala sta glavni razpravi med drugimi tudi deželna šolska nadzornika Hubad in Leveč. — Obtoženi so bili visokošolci Ivan Ž g a j n a r, Jožef Kozak, Gustav Omahen, Matej Ambrož i č in Vinko Z o r c, pisatelj Viktor Z a 1 a r, 10 šolarjev I. državne gimnazije v Ljubljani, 6 šolarjev II. državne gimnazije v Ljubljani in 8 šolarjev realke v Ljubljani zaradi tajne zveze, nadalje Janko Novak, hospitant 7. gimnazijskega razreda I. državne gimnazije ter Ivan Endlicher. privatist 8. razreda I. državne gimnazije v Ljubljani zaradi zločina veleizdaje po § 58 a k. p. in zločina motenja javnega miru po § 65 c k. p. Proti Antonu Š t e f a n č i č se je dvignila poleg tega obtožba zaradi zločina razžaljenja člana cesarske hiše po § 64 k. p., zaradi prestopka zoper javni mir in red po § 305 k. p. in zaradi prestopka po § 311 k. p. Obtoženci Novak, Endlicher, Ponikvar, Lovšin, Štefančič, Žgajnar, Kaza in Omahen nahajajo se od julija meseca sem v preiskovalni sodniji, o-Btali pa so bili na prostem. — Sodnija obsodila je obtožence takole : Ivan Endlicher in Janko Novak bila sta obsojena zaradi prestopka po §§ 285, 286 a, 287 a in c vsak na 7 mesecev strogega zapora in se je zaračunal preiskovalni zapor. Adolf Ponikvar bil je zaradi prestopka po §§ 285, 286 a in 287 na 3 mesece, Evgen Lovšin na 6 m e s e-oe▼, Anton Štefančič zaradi prestopka po §§ 285, 286 a, 287 c in e, 305 in 311 na 6 mesecev strogega zapora, Ivan Žgajnar zaradi prestopka po § 285, 286 a in 287 a na en mesec, G. Omahen na en mesec, M. Ambrožič naenmesec, Viktor Z a 1 a r na en mesec in Ivan Kos na 3 tedne strogega zapora obsojen. Obtoženci Danilo M a-jaron, Franc Vizjak, Viktor Fettich-Frankheim, Leo K a v čn i k, Jakob Avšič, Gregor pl. Fodransperg, Franc Tavčar, Franc Grebene, Anton G u n d e. Pavel Grabnar, Anton Kuntarič in Vladimir P r e n i r o v bili so zaradi prestopka po § 285, 286 a in 287 c vsak na 14 dni zapora obsojeni. Preiskava zoper Fabiančiča in Zen-kota morala se je vstaviti, ker z ta pobegnila na Srbsko. Državni pravdnik pridržal si je še pravico zasledovanja posameznih obsojencev po § 23 k. p. Zaradi veleizdaje bil je pred izjemnim sodiščem v Šibenikn sdvokaturski kandidat dr. Angjelinovič iz Splita vsled nekega govora, ki ga je držal v Kosovera pri Kninu na 4 mesece težkeječe obsojen. Kazen je vsled preiskovalnega zapora že prestsna, ali obsojenec ostane na zahtevo politične oblasti še nadalje v zaporu. Obsodba. Soproga okrajnega živinozdravnika Ludmila P i r n a t iz Slov. Gradca, predsednica tamošnje Ciril-Metodove podružnice bila je po § 65a k. p. pred vojaško sodnijo na 8 mesecev težke ječe obsojena. Tečaj za kletarstvo na deželni sadjarski šoli v Mariboru se vrši v času od 18. do 23. januarja. Predavanja in navodila v zavodni kleti obsegajo praktično ravnanje z vinom. Več glej v inzeratu! Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. K.-B. Dunaj, 29. decembra. Uradno se danes opoldne razglaša • Ruska 8. armada, ki je zapričela pred enim tednom ofenzivo zoper naše čez Karpate prihajajoče moči, se je z novimi močmi v toliko o-krepčala, da je bilo potrebno, naše vojaštvo na visočine prelazov in v prostor pri Gorlici nazaj potegniti. Ostali položaj na severu vsled tega ni prizadet. Na balkanskem bojišču začeli so Črnogorci živahno a brezuspešno nastopati. Pri Trebinja smo brez težave zavrnili slabi napad in spravili sovražno artiljerijo v molk. Proti neki močni obmejni utrdbi v Krivošiji črnogorski topovi naravno niso imeli nobenega uspeha. Nemško poročilo. K.-B. Berlin (W.-B.) 29. decembera. Pri j Nieuportu in Ypernu smo v manjših bojih pridobili na ozemlju. Večkratni močni francoski napadi severno-zahodno St. Mennehonlta bili so » težkimi izgubami za Francoze zavrnjeni. Pri temu smo napravili nekaj sto vjetnikov. Napad v Bois Broule prinesel nam je neki strelski jarek in tri strojne pu&e. Francoski napadi zahodno Sennheima bili so odbiti. Na vzhodnem Pruskem in Poljskem desno Visle ni spremembe. Na Bzura- in Rawka-oddelku napredovali so naši napadi. V pokrajini južno Inowlodza bili so močni ruski napadi odbiti. Najvišje armadno vodstvo. Francoske izgube. Švicarska poročila pravijo, da so francoske izgube te vojne glasom uradnih podatkov naravnost velikanske. Doslej se je liste teh izgub strogo tajno držalo. Ali zdaj se jih je objavilo. Glasom teh listov leži zdaj 498.000 Francozov ranjenih v bolnišnicah. Splošio se pa sodi, da jih je v resnici še več in sicer se ceni število ranjenih na 600.000 mož. Ako se računa k temu še 300.000 vjetih in istotako-300.000 mrtvih, potem znašajo dosedanje francoske izgube 1,200.000 mož. To je smrtni sunek za francosko republiko, ki kliče zdaj že 17-letne dečke pod orožje. Vsakemu brivcu pošlje zastonj ali nefrankirano po naročilu Lysoforma-tvornic dva ali tri elegantne potlačene desinfekcijske aparate iu primerne tablice; samo poštnino zavoja 70 vin. je-treba od sprejemnika plačati. Kemik G. Hubmann, Dunaj XX.> Petraschg. 4. Kar je tisočerim pomagalo, ako so trpeli vslel neuralgičnih, gihtičnih in revmatičnih bolečin, opeklin, bodenja, trganja, slabosti udov itd., to mora tudi drugim pomagati. Žito priporočamo tisočkrat prijnani Eellerjev rastlinski e3cnčni fluid t. zn. „Elza-fluid". 12 steklenic pošlje fraoko za 6 kron lekarnar E. V. Feller Stub:ca, Elsaplatz iti (Hrvatsko). Obenem se naroča lahko Fellerjeve odvajalne Rhabarbara- krogljice i. zn. „Elza-krogljice", 6 škatljic za 4 krone 40 vin. Raba namenu primeriega sredstva za cišeenjc zob bila je preje le pri bogatinih v navadi, zdaj pa je razširjena tudi v najnižjih slojih prebivalstva, ker je neobhodno potrebna, Splošno priznano in dostopno sredstvo je kaloiont firme F. A. Sarg'Sobn. '& Co., ki omogi či šele stotisočim redno negovanje zob in ust. Kalodont jo1 tudi doslej napram vsem drugim sredstvam prvo-mesto zavzemal, ki nam bode ostalo tudi v bodoče. - 7 - Deček iz dežele, 15 let star. prosi, da se ga sprejme kot učenca v špecerijski trgovini. Naslov pove uprava „»tajerca" 810 Lepa Tila v neposredni bližini Ptuja se pod usodnimi pogoji takoj proda. Več pove Jonef ffeaiak, PnntigBmer Biwdtpot, Har-bnrs, Muhlgasse. 601 Deklina 15 do 16 let stara, spretna in voljna, za vsa dela v hiši se sprejme pri gosp. Jeglitsoh, Račje- Kranichsfeld 5 Sodarski se pod dobrimi pogoji takoj sprejme pri g. Hans Steudte, sodarski mojster, Ptuj, Brandgasse. 802 Učenec obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom A. Sehusehe!, Brežice ob Savi. 13 Pekovski učenec ae takoj sprejme pri g. Jonami Turtschitsch, pekovski mojster Go3ting b. Graz. ie Dekla poštena, okoli 25 let stara, se takoj sprejme pri g. Leopoldu Geringer v Spielteldu. PiSe se lahko v slovenskem jezika sil Kovaški pomočnik in«.kovaški učenci se takoj sprejmejo.} Schiretz, GRAZ, Karlauergurtel Nr.jj8. (09 k novemu letu prinaša vsem cenjenim odjemalcem ,Aumuhle' (preje Schwabov mlin) I Slawitsch & Heller tigovina z mannfakturnim blagon i. t. d. Ptuj, Florianiplatz. Leopold Slawitsch trgovec s špecerijo, kratkim blagom, štri- kanim blagom, kolesi, šivalni stroji i. t. d. Ptuj, Florianiplatz (filialka pri dravskem mostu). Franz Hoinig trgovina s štrikanim in kratkim blagom, obleke itd Ptuj, Bismarckgasse. Adolf Sellinschegg: trgovina s špecerijo in deželnimi produkti === Ptuj. ^^^^= Josef Kaslmir trgovina s špecerijskim blagom, barvami itd. Btuj, Bismarckgasse. Alois Muchitsch trgovina z mannfakturnim blagom Bpri angelju" v Ptuju. Kari Ackermann urar, trgovina z zlatim in srebrnim blagom Ptuj, Biamarc.kgasso. Jožef Ornig pekarija, trgovina z moko, soljo itd. Ptuj. Šparkasa dež. knez. komornega mesta ^=^= Ptuj. ===?: Machalka & Korsche trgovina s špecerijo, Ptuj, Florianiplatz. Maks Straschill veletvornica in prodajalna žganja Ptuj. Rržena kava v okusu in arom i kakor zrnata kava 5 kg vrečica za obrisaco samo K 450 franko po povzetju »Santosa" Kralj. Vinogradi 1673. JBC" Pridni zastopniki se sprejmejo. "^K3 Medicinalne zelenjavo geisti, olja, esence, živinski praški in zdravila, obvezne snovi in gumijevo blago, desinfekcijska sredstva, vogleno kislo apno, asbest, francosko želatino za čiščenje vina priporoča medicinalna drožerija ..ZLATI KRIŽ" Mag. pharm. Viktor Havd Bi8marckstrasse 6, PTUJ preje Wegschaider. § Zahtevajte v vseh irgo vinah, gostilnah, Kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši iz vrstne „Š tajerčeve' * u ž i g a 11 c e V velikem «q jin naroči naravnost pri „Lanaei*banK\ Ounai i druqace pa pri glavni zalogi BRATA SLAW5TSGH: PTUJ. tn vseh drugih zalogah se takoj sprejme pri g. Liszt u. BrodnjaJk, Stridovar, Zala M. Učenee nemškega in slovenskega jezika zmožen, se v trgovini z mešanim blagom pri gosp. Andreas Knittelfelder v Murecku takoj sprejme. i Razglas. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se bode vršil v času od 18. do 23. januarja 1915 učni tečaj za kletarstvo, pri katerem se bode razpravljalo v vseh važnih, v ta predmet se tikočih vprašanjih teoretično in praktično. Naznanilo za udeležbo pri tečaju v poslati je do 12. januarja na podpisano mesto in mora vsak k tečaju dopuščeni prosilec 10 K za pokritje s tem zvezanih troškov pri svojem vstopu pri zavodovi blagajni plačati. Predavanja in poduk se vrši v nemškem jeziku. * Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. Ni zamenjati s podobnimi ponudbami 1 Namesto K 12'— samo K. 6*- 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6'—. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti. Posije po povzetja Osportna bila ..Perfekt". Dunaj, VII., Meostittgasse PO (Wohnung- nnd Dienstvermittlnng) za *» službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje rse vrste posred«vanja najhitreje, "^p Tprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotOTz). Kupiti se išče:"*"^^ 100 do 500 m8 borovega in smrekovega okroglega lesa, primernega za rezanje. Ponudbe na Richard Tolazzi, v O r m o ž u. 723 JI parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalni