Poštnina plačana v gotovini. Marlbor,.wV.r d. br.), Mrlak F., Novak Marija v Kobilju (Del. Lendava), Praprotnik M. Tepazija v Sv. Barbari (Ptuj), Štefančič Jakob v Prihovi (Konjice), Terčak S. Bogomira v Marenbergu (Dravograd), Močnik I. Mileno, Libeliče (Dravograd). čeve šole, pri katerem je dovršil osem semestrov konservatorija. Njegovi zbori so dosedaj izhajali večinoma v »Pevcu«. V prvem zvezku edicije SIMC, posvečeni Slavku Ostercu, pa ga srečamo v družbi naših najmlajših: Cvetka, Liparja, Paternsta in Šturma, ki so izdali ženske, oz. mladinske zbore z izrazito socialnimi teksti. Ta mlada generacija stremi za tem, da ustvari novo glasbeno folkloro. Narodne tekste, kjer je trenot-no morda še najboljša mladinska pesem, t. j. najbolj zdrava, socialna, sodobno usmerjenemu glasbeniku najbližja, hoče ta generacija restavrirati z novimi glasbenimi pridobitvami v smislu monofonije in polifonije Mladinska glasbena vzgoja na bivšem Štajerskem se je v zadnjem času povzpela že tako daleč, da dela ta generacija na tem, da ustvari falango pevcev, ki ne bo pela samo pesmi, ampak tudi otroške kantate z velikim orkestrom in otroške opere. To so veliki načrti, ki pa potrebujejo razen ogromnega dela, ki se ga danes, glasbeniki in pevovodje ne otresajo, tudi vso podporo širše javnosti. Zbirka »Mladinski zbori« tvori velik korak v tej smeri. V glasbeni del jo uvede Dragotin Cvetko z dragocenim esejem, kjer podaja prerez sodobnega kulturnega sveta, nato pa govori o odnosu stvaritelja do javnosti, kar bo vsekakor približalo oba činitelja, da se tako glasbena kultura čimbolj poglobi. Glasbeni del obsega šest kompozicij na razne tekste: »Uganke« in »Uspavanka Matjažku« na Klopčičev, »Snežinke« iia Borisov. »Moj mili Jezušček« na Rošev, »Kralja Matjaž« na Zupančičev. Narodna je »Tam v goščavci«. Pestni so, razen dveh enoglasnih s spremljavo klavirja, napisane v troglasju. Glasovi so pisani samostojno. Značilno za te skladbe so odnosi med glasovi, kjer najgosteje srečujemo kvarte, septime in sekunde. Najmočnejši skladbi v zbirki so »Uganke« in »Kralja Matjaž«. Pesmi imajo in zapustijo čudovit, kovinski vtis. Mehko »Uspavanko* si bo zapel z veseljem vsak zbor, ki je že prešel stopnjo lagodnosti. Zbirka sama kliče po številčno močnih zborih. Pesmi (troglasne) zahtevajo mnogo dela, da rode uspeh. Priporočam jo vsem, ki se zanimajo za sodobni glasbeni pokret. Pa ima še neko redko lastnost: je prav poceni. Jožo. 0 Iuh cic nu c tu Jagode Jagode so ena najbolj prikupljivih in pa tudi najbolj tečnih vrst sadja, zaradi zgodnjosti pa tudi zelo priljubljen sad. V našem podnebju prav dobro uspevajo in jih imamo tudi zelo veliko, saj so jih svojčas celo izvažali na Dunaj. Nedvomno koristno bi bilo za naše narodno in zasebno gospodarstvo, da bi še tudi danes skušali z njimi na zunanji trg. Jagode so že v starih časih zelo cenili kot oživljajoč sad, zato so jih pa začeli gojiti tudi na vrtu iu jih križali, da izboljšajo njihovo obliko in okus. S križanjem raznih sort so vzgojili današnje vrste z raznimi lastnostmi in okusi, ki se rabijo v najrazličnejše konzumne namene. Gojenje jagod je zelo dobičkanosno, saj so jagode eden prvih sadov, ki prihajajo zgodaj na trg in dosežejo radi tega tudi primerno višjo ceno. Obilno poplača jagodna kultura vsak trud, pa naj ,si jih prodamo na trgu ali pa uporabimo Kako nežne barve! Ampak kako občutljive! Kljub temu pa imate lahko dolgo veselje z Vašimi letnimi oblekami. Potrebna je samo pravilna nega - pranje v mrzli vodi z blagimi milnimi luskami LUK/ Se peni tudi v mrzli vodi doma. Naše gospodinje bi morale veliko več pozornosti posvetiti jagodam in raznim izdelkom iz njih. saj je n. pr. jagodna marmelada zdrava in tečna hrana posebno za naše malčke, ne more pa škoditi tudi odraslim. Jagode uspevajo najbolj na težki tn dobro zagnojeni zemlji, ki vsebuje dovolj apna in humuza. Prav dobro pa uspevajo na solnčni legi, medtem ko je v senci vzrasel plod voden. V peščeni zemlji ne uspevajo bogzna kako, ker jim v taki prsti primanjkuje vlage. Vlage pa rabijo veliko in poleg te tudi hranilnih snovi, zaradi česar moramo gledati na to, da je zemlja močno pognojena, ker jo sicer izčrpajo že v nekaj letih in rastline pešajo zaradi oslabljcnja in končno usahnejo. Jagode rode najbolj v drugem in tretjem letu, pri čemer moramo paziti tudi na to, da imamo v kulturi dovolj molkih rastlin, da je opraševanje omogočeno. Če manjka takih rastlin, izostane pridelek in čudimo se, zakaj. Od četrtega leta naprej pa pojenjuje pridelek, jagode so se izrodile. Zato je treba paziti tudi na moške rastline in pa na pravočasno presajanje, kar je najboljše izvršiti v mese-ou avgustu. Razmnožujemo jih s pritli-kami, ki jih namenimo v te svrhe že v juniju. Na prostoru, kjer smo gojili že štiri leta jagode, ne sadimo jagod, ampak porabimo prostor za druge povrtnine. ker zaradi izčrpanosti zemlje ne uspevajo. Posebna lastnost jagod je, du poganjajo spomladi iz predletnih rastlin dolile pritlike, ki na koncu vzbrste v nove vršičke, vitiosse pa tudiokorene in tako razmnože rastlino. V deževnem in rosnem vremenu vise beli cveti navzdol, a v lepem pa stoje pokoncu. Ne poznamo danes več kulturne rasi line, ki bi ne imela sovražnikov, rastlinskih in živalskih zajedavcev. Take ima tudi jagodna rastlina. Napadajo jo razne glivične bolezni, proti katerim se branimo s škropljenjem z bordoško ali burgundsko brozgo, škodljivce iz živalskega rodu kot so razni hrošči rilčkarji, gosenice, hrošči tekači, polži in ličinke raznih metuljev in sovk pa zatiramo ali s pobiranjem in pokončevanjem, ali pa s škropili in mrčesomori, ki vsebujejo strupene primesi kot švanjfurtsko zelenilo in druga arzenikova zatiralna i» obrambna sredstva. Casm fkatiia Bila ie pomlad. Ozelenele so trate, ozelenela so drevesa in čez vse je legla jasna pesem pomladi. Globoki, mračni gozdovi so zašunieli v njej in vsi lesovi so bili polni drznih akordov, tja do horizonta, kjer so cvetoče smreke nalik okrašenim stebrom podpirale visoki nebesni obok. Cveto*! so padali čez vso dolino in livade so vzcvetele. Ptice so se vrnile in goad je oživel. Jasno nebo se je razpenjalo nad vso zemljo v pomladni lahkoti. Vstajenje se je širilo povsod. S sotacem prepojene in s cvetjem prepletene so šumele dobrave v veseli solnčni pesmi in ozračje je odmevalo v labmh, neslišnih akordih . .. Bilo je lepo popoldne. Gospa Marija je šla na pokopališče, da po dolgi zimi zopet obišče grob svoje hčerke. Gospa Marija je bila mlada vdova, sta. ra komaj trideset let. Njena lepota in njena vitka postava sta privabili mnogo snubcev, ki jih je pa ona vse hladno odklonila. Hotela je ostati v miru. I. Gospa Marija je imela žalostno mladost. Njeni starši so bili zelo bogati. Obdajali so jo že v mladih letih s potratnim bleskom, da bi vsejali v otroško srce seme aristokratske ošabnosti in ponosa. Toda to se jim ni posrečilo. Marija je bija že od mladih nog tiha in skromna. Ogibala se je večjih družb. Najraje je mislila. Skoro vedno je sedela v svoji sobici, glavo oprto na roke. in premišljevala. Včasih jo je papa vprašal: »Marija, o čem tako premišljuješ?« »Mislim o svojem življenju«, je odgovorila mala Marija, Čeravno sama prav za prav ni vedela, kaj to pomeni. Njena trnjeva pot se je pričela v devetnajstem letu. Oglasil se je bogat snubec in starši so jo primorali, da se je z njim poročila. Marija se je branila svojega moža, a drugega tudi ni ljubila Sploh je ljubav poznala le iz knjig. Ko je brala romane, tedaj se ji je porodilo v duši neutešljivo hrepenenje po ljubezni. Predstavljala si jo je kot jasno, solnčuo 'jutro na poljani, ko sc na cvetkah zaiskri rosa v mavričnih barvah, ko zapoje prvi ptiček in ko čez vse zapihlja lahen jutranji zefir-Predstavljala si je ljubezen kot najslajšo pesem, najslajši akord, ki zazveni in P°" lagoma zamre v daljavah ... ♦ Njen mož je bil veletrgovec. Njena duša je bila prenežna in prdvisoka, da bi jo mogel umeti. Marija pa je takoj Čutila. da ji on ne more dati tega, po čemer je tako hrepenela, da ji ne more dati čiste, svete ljubezni. In radi tega je sovražila svojega moža. Odtujila ses je svetu in v samotnih urah je neutolažlji-vo jokala po izgubljenih sanjah. Spoznala je življenje in spoznala je, J^0 man je hrepenenje po nedosežnih vra nah. Pa je molčala. Nikomur kvoje brezmejne bolesti. (Dalje;. fkatiiatske, ih o Sokolska povorka. V nedeljo, dne 37. trn. se bo pomikala sokolska povorka takole: ob pol 11. uri odhod z letnega telovadišča Sokola Maribor matice skozi Strossmajerjev drevored po Koroški cesti preko Glavnega trga skozi Gosposko ulico, po Slovenski ulici in Aleksandrovi cesti, preko Sodne v Tattenbachovo ul. pred Narodni dom. kjer bo takoj nato slavnostna predaja spominskega traka Ni. Veličanstva Kralja. — Najvljudneje naprošamo hišne posestnike, da blagovolijo v soboto (36. t. m.) in v nedeljo (27. t. m.) razobesiti državne zastave v počastitev Njegovega Veličanstva Kralja Petra II. Ravnotako naprošamo gg. trgovce, da blagovolijo okrasiti svoja izložbena okna s sliko Nj. Vel. Kralja Petra II. in z državnimi trobojnicami. Zletn; odbor mariborske sokolske župe sporoča tem potom občinstvu, da bo na dan 27. junija, v soglasju in z odobre-njcm mestne občine mariborske in mestne policije, zaprta zvezna ulica med Koroščevo cesto ter Samostansko ulico in to od 7. ure zjutraf do 19. ure. Slavnostna akademija sokolske župe Maribor ob priliki župnega zleta, ki se vrši v soboto 26. junija ob osmi uri zvečer v unionski dvorani, bo prava revija najboljših telovadnih točk ter telovadcev. Unionska dvorana bo v to svrlio posebno prirejena tako, da bodo prišle posamezne telovadne točke do pravega izraza. Sodeluje vojaška godba. Pohitite nabaviti vstopnice pri Brišnik Zlati. Hi&avdokska Uevitka izide v soboto dne 26. t. in. in sicer v pomnoženem obsegu ter povečanj nakladi. Številka ostane v krogu čitateljstva ter naročništva štiri dni ter je insercija v navedeni številki zelo priporočljiva. Trgovci in obrtniki’se vabijo, da oglašujejo v navedeni številki in se sprejemajo večji oglasi le do petka 15. t. m. ob 17. url, mali oglasi pa najpozneje do sobote 26. t. m. ob 9. uri dopoldne. Diploma, Te dni je z odličnim uspehom diplomiral na drž. konservatoriju v Ljub- ] Ijani naš mladi komponist gosp. Dragotin j C v e t k o iz Maribora. Dvojnemu profc- j sorju in znanstveniku iskreno čestitamo' in mu želimo na njegovi življenjski poti obilo uspehov! Društvo »Nanos« naznanja, da sc bo vršil dne 10. julija t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma izredni društveni občni zbor. Vabljeni so vsi člani in članice ter prijatelji društva. Mestna podjetja — avtobusni promet sporoča, da vozi mestni avtobus dne 27. t. m. ob 5.40 vrh Pohorja. Vrnitev isti dan ob 19.30 (od odcepa). Izlet bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave do 26. tm. v prom. pisarno mest. avt. prometa telef. 22-75. Cena v eno smer Din 20. * Predaja vstopnic za sokolske prireditve; Vstopnice za svečano akademijo, ki te vrši v unionski dvorani v soboto ob t- uri, se dobe v trgovini Zlate Brišnik. Vstopnice za javen nastop v nedeljo ob Pol 15. uri na letnem telovadišču sokolskega društva Maribor matice sc dobe v predprodaji pri br. Boirešu. Vse govore, ob pril‘ki letošnjega zleta mariborske sokolske župe, zlasti pa one Pred Narodnim domom, ko bo izvršena svečana predaja Kraljevega traka zastavi matičnega društva, bodo ojačali zvočniki tvrdke Radio Maribor. Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru sporoča, da odpade za petek -o. t. m. javljeno predavanje g. ing. Mačkovska o »Sloveniji osobito Podravju v sodobnih nemških teorijah«, ker je gosp. Predavatelj službeno zadržan. Predava-"je je preloženo na poznejši datum. Borza dela išče 2 hotelski perici, hotelsko kuharico za močnate jedi. 3 strežnice k bolnikom v starosti od 20- 30 let za stalno nameščenje. Darujte za azilni sklad PRI Hišni posestniki! Iz Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru. Sokolska župa v Mariboru nam sporoča, da se vrši v proslavo 30-letnice obstoja mariborskega sokolskega društva v dneh 26. in 27. junija župni zlet ter da je Njegovo Veličanstva kralj Peter II. to društvo odlikovalo s spominskim trakom, ki ga bo pripel na društveni prapor gospod general Milenkovič kot zastopnik Njegovega Veličanstva kralja. Društvo hišnih posestnikov v Mariboru obvešča o tem odlikovanju mariborske hišne posestnike ter jih naproša, da v dneh 26. in 27. junija razobesijo državne zastave raz svojih hiš. Tč. predsednik Meglič Otmar. tč. tajnik dr. Marin Vilko. Porodniško-ginekološki oddelek sploš- \ ne bolnišnice v Mariboru, ki je bil radi j nekaterih slučajev porodne vročice dne 25. maja 1937 kontumaciran, je bil temeljito razkužen, očiščen, prebarvan in prepleskan ter se od dne 26. junija dalje zopet sprejemajo porodniško-ginekološki slučaji, ki so bolnienega zdravljenja in oskrbe potrebne. Zdrave porodnice se ne sprejemajo, ako niso podani za to tehtni so^alni razlogi pri porodnicah, ki nimajo kje roditi. Po odločbi disciplinskega sodišča pri kr. banski upravi v Ljubljani je šef oddelka g. primarij dr. Benčan Josip zopet vpostavlien v službo in je prevzel dne *24. junija 1937 posle šefa porodniško-gi-nekološkega oddelka. Iz sodne službe. Sodnik sreskega sodišča v Ormožu Dušan Pipenbacher je premeščen k okrožnemu sodišču v Maribor. Šah v Rogaški Slatini. V včerajšnjem 10. kolu je Najdorf premagal Vukoviča, Foltys Trifunoviča, Kostič Nedeljkoviča, Schreiber Koniga, Pirc Matvejeva, Sa-misch Tomoviča, dočim sta Broder in Ka-labar remizirala. .Stanje po 10. kolu: Najdorf 7 in pol, Folfys, SMmisch 7, Broder 6, Pirc, Vukovič, Trifunovič 5, Kostič, Ge-reben 4 in pol, Schreiber, Tomovič 4, Ko-nig 3 in pol, Kafabar, Nedeljkovič 2. Za sodnika upravnega sodišča v Celju je imenovan Stanko Mašič, svetnik no-trr-jega ministrstva v Beogradu. Planinske maše bodo v poletni sezoni vsako nedeljo in praznik na sledečih postojankah: Pri Sv. Arehu na Pohorju počenši v nedeljo, 27. junija do vključno 12. septembra ob 10. uri. Na Uršlji gori pri Slovenjgradcu bo prvič služba božja na praznik Sv,- Petra in Pavla, dne 29. junija ob 10. uri; potem vsako nedeljo in praznik do vključno 12. septembra ob 9. uri. Na Smolniku pri Rušah od 27. junija do 12. septembra ob 9. uri. Planinci, ki odhajajo iz Maribora v nedeljo ali praznik zjutraj, se opozarjajo, da je prva sveta maša v frančiškanski cerkvi ob K5, tako da morejo še pravočasno na vlak. Na obeh mariborskih narodnih šolah bo v sredo, dne 30. junija 1937 od 8. do 11. ure vpisovanje za vse razrede. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje predlože domovnice, krstne liste in potrdila o cepljenju proti kozam. Mladina v vojno akademijo. Razpisan je natečaj za sprejem 260 gojencev v vojno akademijo. Pogoji za sprejem so razvidni pri mestnem vojaškem uradu med uradnimi urami. Lastniki še nepregledane živine (konj, volov) in vprežnih vozil za mesto Maribor se opozarjajo, da se vrši pregled in popis dne 26. julija 1937 na sejmišču z začetkom ob 7. uri zjutraj. Opozarjajo se posebej vsi lastniki, da je z zakonom zabra-njeno 30 dni pred pričetkom popisa, to je od 26. junija do 26. julija vsako odtujevanje, prodaja ali menjava konj in vozit'. Rekruti dijaki, absolventi srednjih šol s položenim zrelostnim izpitom, ki želijo še v tekočem letu odslužiti dijaški rok, naj vložijo tozadevne prošnje neposredno pristojnemu vojnemu okrožju najdalje do 1. avgusta t. 1. Prošnjam, kolekovanim z Din 10.— je priložiti dokaz o končanem študiju. Poznejše prijave sc ne bodo upoštevale. Kantina. Dne 8. julija 1937 ob 11. uri bo v vojašnici Kralja Petra I. v Mariboru prva oferfna licitacija za oddajo kantine v zakup. Pravico do soudeležbe pri I licitaciji imajo samo invalidi. Natančnejši Blagodejno vplivajo in negujejo kožo ELI DA MILA ELI DA MILO Že deset let ljubljenec vsake lepe zene pogoji so razvidni dnevno v blagajnikovi pisarni. Kaj je ugotovila obdukcija. V zvezi s smrtjo 27 letne delavke Marije Grozlove, o čemer smo včeraj poročali, je davi ugo tovila sodna obdukcijska komisija, v kateri sta bila poleg zapisnikarja preiskovalni sodnik Rebolj in sodni zdravnik dr. Zorjan, da-je smrt nastopila radi sepse, ki jo je povzročilo splavljenje telesnega ploda. Očetu zažgal hišo. Pri občinskem uradu v Šmartnem pri Slovenjgradcu se je zglasil 26 letni posestniški sin Fr. Pačnik ter dal na zapisnik, da je dne 20. avgusta leta 1932 na pritisk svojega očeta 60let-nega Pongraca Pačnika zažgal hišo v Završali št. 19 in to radi tega. da bi prišel oče do zavarovalnine 25.000 dinarjev. Orožniki so sina in očeta aretirali ter izročili sedišču. Tatinska Jerica. Gostilničarka Ivana Račiceva v Zgor. Radvanju je že delj časa opazila, da ij izginjajo razni opredmeti, kakor namizni prti, obleke, pemo, pa tudi klobase in pivo v steklenicah. Zadevo je prijavila studenškim orožnikom, ki so napravili hišno preiskavo pri 19 letni služ kinji Jerici K. pri kateri so res našli razne ukradene predmete v vrednosti nad 1000 dinarjev. Služkinjo so orožniki oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Zopet nevihte napoveduje dunajska vremenska papoved za danes. V ostalem pa bo v južnih Alpah zopet oblačno. Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna. Najlepše izkoristite praznike če se udeležite krasnih Putnikovih izletov z modernimi avtokari: od 26. do 29. junija: Grollglockner-Zell a,m See-Salzburg-St. Wolt"gang, popoien aranžman Din, 1.000. 29. junija (Sv. Peter in Pavel): Vrbsko jezero (Celovec) vožnja vključno vizum le Din 150. 29. junija: Logarska dolina Din 120. Informacije: Putnik Maribor-Celje. V krogu svojcev in svojih prijateljev je te dni obhajal 75-letnico svojega življenja vpokojeni železničar in posestnik g. Ivič Alojz Krepak in čil je še vedno, čeprav mu v življenju ni bilo ravno z rožicami postlano. Že dejstvo, da je od-gojil in vzgojil 14 otrok, ki so danes vsi lepo preskrbljeni, priča, da je bil jubilant vse svoje življenje delaven in priden. Za seboj ima 51 let zakonskega življenja, kar tudi m malenkost. V najlepšem soglasju sta preživela s prvo ženo, ki mu je pred nekako 20 leti umrla. 36 let, z drugo ženo pa se že tudi 15 let prav dobro razumeta. — Po 32 letih železniške službe je stopil v zasluženi pokoj. Tekom let si je s pridom, trudom in varč nostjo ustvaril v Čretniku svoj lasten dom. kjer si zdaj z delom na malem po-sestvecu krajša čas, ki mu je bil vedno dragocen. Čvrstemu jubilantu kličemo še na mnoga leta! h iivtjekja iu sveia Okameneli gozd Okameneli gozd v Arizoni v Zedinjenih državah Amerike je ena izmed najlepših naravnih zanimivosti Amerike. Učenjaki pravijo, da so ti gozdovi »živeli« že pred 'nekako dve sto milijohi let. Gozd je okamene! morda na tale način: debla, ki jih je voda odplavljala, so se po grezala na dno, kjer jim je hitra prevleka silicija onemogočila razkrajanje. Alj pa tako: zaradi nenadnega udora zemlje so se pogreznili celi gozdovi in jih je nato zalila voda. močno nasičena z rudninskimi solmi, kar je povzročilo okamenjenje. Najzanimivejše pa je, da se je ta okameneli les v nekaterih krajih izpremenil v dragocene kamne, kakor ahat, oniks in podobne, ki leže kar raztreseni po zemlji. Okameneli gozd se razteza na površini okoli 60 kvadratnih kilometrov v nekaki puščavi brez pošebnega rastlin- Odločilna kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo V nedeljo dne 27. t. m. ob 17.30 nastopi v Mariboru v prvenstveni tekmi odlično moštvo varaždinske Siavije, ki bo pomerilo svoje moči kot predstavnik oziroma prvak zagrebškega nogometnega podsa-veza s prvakom LNP, tukajšnjim SK Železničarjem. Kakor znano je glasom propozioij prvenstvenega tekmovanja JNS zadnji plasirani klub SK Slavija jz Osijeka izpadel iz nac. lige. Na njegovo mesto ima priti oni klub izmed 14. prvakov podzavezov, ki bo v kvalifikacijskih tekmah izšel kot zmagovalec. I. kolo teh tekem se je že odigralo dne 6. in 13. t. m. Šest prvakov, med njimi prvak osiješkega, kragujevač-koga, niškega, banjaluškega, splitskega in subotiškega podsaveza je v prvem kolu podleglo in so že izpadli iz konkurence. Za prvenstvo se bori še 8 predstavnikov podsavezov in to: Jedinstvo (Beograd), Gradjanski (Skoplje), Vojvodina (Novi Sad). ŽAK (Petrovgrad), SASK (Sarajevo), Arsenal (Tivat), Slavija (Varaždin) in reprezentant Slovenije Železničar (Ma ribor). Dva od teh konkurentov t. j. Arsenal (Tivat) in ŽAK ('Petrovgrad) sta radi visokih porazov v nedeljo 20. t. m. tako rekoč že izločena. Glavna borba se bo torej vršila v Beogradu med Jedinstvom in Gradjanskim iz Skoplja ter pri nas v Mariboru med Slavijo iz Varaždina in našim predstavni- kom SK Železničar. Prva tekma, ki sta jo kluba odigrala v nedeljo dne 20. t. m. v Varaždinu, je po hudi izenačeni borbi končala 0:0, torej brez odločitve. To nedeljo je našemu predstavniku dana prilika, da si na domačih tleh in na svojem igrišču izvojuje zmago .Toda to ne bo lahko, kajti moštvo Siavije je odlično. V njeni sredini se nahajajo bivši reprezentanti Zagreba kot vratar Grims (HAŠK), eenterfor Koprivnjak-Tarzan (Gradjan.), odlična krila Solerti (Concordia), Kovačevič (Jedinstvo) itd. Moštvo trenirajo že več let odlični avstrijski in madžarski trenerji. Po zadnji tekmi sodeč ni velike razlike med obema moštvoma; mogoče nekoliko prekaša Slavija našo enajsterico po rutini, ker je imela priliko igrati več mednarodnih tekem. Mnenja smo, da bo odločila požrtvovalnost. Ker vemo, da naši Železničarji znajo zaigrati, ako hočejo, potem pričakujemo od njih, da pojdejo v boj z odločno voljo do zmage in da s tem priborijo našemu nogometnemu športu mesto in ugled, ki mu po kvaliteti pripada. Da bo naša enajsterica imela v tej borbi zadostno moralno oporo, je dolžnost celokupnega športu,'naklonjenega občinstva, da tekmo polnoštevilno poseiti ki na dostojen športni način bodri domače moštvo. Stran 4. Mariborski »Večer ni k« Jntra V Mariboru, dne 24, VI. 1937. iPodiiip MpfokifbP vesti Valenciia: demonstracija $e lahko sprevrže v konflikt - London in Pariz: kako izpolniti kontrolno praznino - Berlin: kontrolirali bomo na svojo pest -Moskva: bomo pa mi izpolnili vrzel LONDON, 24. junija. Angleški listi ugo tavljajo majhno popustitev napetosti v mednarodnem položaju. Ta ublažitev je nastopila radi nemške izjave, da ne bo podvzela nikakšne direktne akcije proti Španiji. »Da*ly Telegraph« poroča celo, da ostaneta Nemčija in Italija v londonskem nevmeševalnem odboru. BERLIN, 24. junija. »Deutsche Allge-inerne Zeitung« poroča, da ne bosta Nemčija ter Italija svojih pri pomorski kontroli delujočih vojnih ladij umaknili iz španskih vod, ampak samo iz kontrolnih zon. Nemške vojne ladje bodo na lastno pest vršile kontrolo brez ozira na navodila londonskega dbora. V slučaju napada d katerekoli strani se bodo znali braniti. LONDON, 24. junija. Radi odstopa Nem č*je in Italije iz španske pomorske kontrole previadue v londonskem nevtral-nostnem odboru bojazen, da bi radi te vrzeli izgubila vsa pomorska kontrola na učinkovitosti, zlasti pa, če bi stanje trajalo delj časa. Obstoja celo sum, da se je praznina nalašč odprla, da bi se omogočili transkorti ljudi in materiala. Po poročilih je v CtvRavecchiji pripravljenih 15.000 laških prostovoljcev, ki čakajo na odhod v Španijo. Radi tega je treba nastale praznine čimpreje izpopolniti. Prvotno je bila namera Francije in Anglije, da zasedeta v španskih vodah nastalo praznino s francoskimi in angleškimi pomorskimi enotami. Sedaj pa je izjavila sovjetska vlada svojo pripravljenost, da odpošlje svoje vojne edinice v izpraznjene zone. Ta ponudba je povzročila v Londonu pre cejšnje presenečenje, ker se sovjetska Ru sija preje ni hotela udeležiti pomorske kontrole. Zdi se, da je hotela Moskva na ta način demonstrirati proti Rimu in Berlinu. Morda bo to povzročilo vrnitev Nem čije in Italije na prejšnje linije. VALENCIJA. 24. junija. Valencijska vlada je sporočila londonskemu odboru, da ne bo v slučaju italijanske nemške demonstracije napadala teh ladij, dokler bodo zunaj španskega vodovja na odprtem morju. Bo pa vlada ukrenila vse potrebno, če bi demonstrirajoče ladje priplule v španska vodovja. V Valenci ji obstoja bojazen, da bo predstoječa pomorska demonstracija Nemčije ter Italije dala po-vod k odkritemu konfliktu. a_________________________________ Oiutc jv svet Fantastičen načrt dr. Esserja Na severnogrškem otoku Kyra Pana-ghia hoče nizozemski kirurg dr. Esser ustanoviti »kirurško svobodno državo«, svobodno državo človečanstva. V varstvu popolne politično-pravne neodvisnosti, ki bo izključevala vsakršne motnje in vplive, bodo nesrečneže vseh narodov, pohabljene bodisi po nezgodi, bolezni ali pa že od rojstva, zdravili in jih vračali delovnemu življenju. Pogajanja z grško vlado glede državnopravnili in finančnih vprašanj za prepustitev omenjenega otoka so v teku. Dr. Esser je pred dvema letoma ustanovi! »Neodvisni zavod za struktivno kirurgijo«. V predsedstvu so poleg drugih francoski prczident L e brun, nizozemski ministrski predsednik Coli ji n, angleški Nobelov nagrajenec Lord Rutherford in tajni svetnik B i e r. Ta zavod si je nadel idealno nalogo, da zgradi kirurško svobodno državo na grškem otoku. Grška vlada je dr. Esserju zagotovila svoje sodelovanje, grški kralj pa mu je dal na razpolago torpedovko, s katero je dr. Esser pne iskal grška otočja. Odločil se je za otok Kyra Panaghia, kj meri svojih 28 kvadratnih kilometrov in je domala brez prebivalstva. Dr. Esser hoče otoku, ki bo dal prostora njegovi kirurški svobodni državi zagotoviti enake mednarodne novtralnostne pravice, kakršne ima Rdeči križ. Na otoku namerava zgraditi visoko šolo za »struktivno kirurgijo« in zavod za psihoanalizo. Pohabljence, ki bodo na otok sprejeti, bodo z metodami telesne in psihološke nege usposabljali za izvrševanje vsakovrstnih industrijskih del, na kojih naj po načrtu temeljijo finance male otoške države. Stroške za ustanovitev, za hospitalske stavbe, za obdelovanje zemlje in za pristaniške naprave naj pokrijejo prostovoljni prispevki. Zavod razpolaga že zdaj z izdatnimi svotami. Precejšno olajšanje pomeni dejstvo, da se je cela vrsta kirurgov ponudila za brezplačno operiranje. iJbožni bolniki, ki j*h bodo negovali zastonj, bodo po ozdravitvi odslužili stroške za zdravljenje z delom za svobodno državo. Pričakujejo pa, da 1k> prišlo tudi precej imovitih bolnikov, ki bodo z nagradami prispevali k vzdrževanju tega velikega človekoljubnega zavoda. »Struktivna kirurgija«, metoda zdravljenja, ki jo bodo na tem otoku uporabljali, je sistem, s katerim se poleg dr, Esserja praktično ba-vita tudi kirurga Sir Harold Gillies in prof. Lexer. Otok leži v Egejskem morju, blizu svetovno znanega otoškega samostana Ato-sa, ki je že celih petdeset let mednarodno priznana, prastara, verska svobodna država v okviru Grčije. Dr. Esser se hoče pri sestavi pravnih temeljev svojega otoka sklicevati na položaj te sosedne svobodne države. Kaj pišejo rajhovski listi BERLIN, 24. junija.Značilnl so komentarji tukajšnjih listov, »Berliner Borsen-zeitung« pravi, da je potrpežljivost vlade edinstvena v svet. zgodovini. Itaiija in Nemčija obravnavata iz golega idealizma, da bi skrajšali trpljenje španskega naroda. Radi tega bodo nemške vojne ladje obračunale z boljševiškimi pirati, kakor se obračuna s pomorskimi roparji. »Volkischer Beobachter« meni, da ne more nikdo zameriti Nemčiji in Italiji, če odstopata od pomorske kontrole. »Lokal-Anzeiger« pa izvaja, da bi bilo blodno, če bi kakšna velesila mirno gledala uničevanje svojih vojnih ladij ali pa, da bi dovolila, da bi mornarski strokovnjaki drugih narodov proučevali ure ditev teh vojnih ladij. Nemčija in Italija ostaneta v londonskem odboru, ker hočeta opozoriti druge države na nevarnosti, ki jih povzročajo valencijski bolj-ševiki. Pozno popoldne je naša torpedovka »Niki« odplula iz atenskega pristanišča Pireja. Po dvanajsturni vožnji proti severovzhodu smo ob prekrasnem vremenu dosegli zjutraj južno obalo otoka. — Malo, dobro zavarovano pristanišče nas sprejme. Našo ladjo pozdravi ribiški čoln, eden izmed onih, ki okoli otoka lovijo ribe; ta del egejskega otočja je namreč znan po veliki obilici rib. Izstopimo na obalo. Po poti skozi grmovje pridemo v edino naselbino tega otoka. Tukaj bivajo tri ovčarji s svojimi rodbinami in dva meniha iz samostana Atosa. Naš prihod zbudi senzacijo. Meniha in ovčarji nas pričakujejo pred hišo, pred pre prostimi kamenitimi zidovi pod nizko streho. Starejši menih nas povabi v samostan k prigrizku. ovčarji pa silijo, naj gremo najprej k njim. Tem ljudem je gostoljubnost v krvi. Sonce sije v vsem svojem veličastvu. Sedemo na leseno klop pred hišo, družinski člani dobrih ovčarjev pa nas iz spoštljive razdalje radovedno opazujejo. Prinesejo nam ovčjega sira, domačega kruha in izbornega ovčjega mleka. Ovčarji nam pripovedujejo, da ima otok, to se pravi, samostan, za katerega delajo, ogromno ovčjo čredo, razen tega pa še nekaj krav. volov in oslov. Vse oljke, pinije in vse grmičje z užitnimi sadeži, ki jih vidimo pa jim imen ne vemo, vse je samostanska last. Po okrepčilu pri gostoljubnih ovčarjih jo mahnemo z menihoma proti samostanu, kamor nas vodi pot preko gričev. Cez dobro uro smo tam. Samostan je zgradil bizantinski cesar Nikeforos, zdaj pa je last atoške meniške republike. Zob časa ga je že precej zdelal, kljub temu pa še zdaj lahko opazimo, da je morala biti kapela mojstrsko delo bizantinske umetnosti. Danes so freske seveda nejasne, zidovi niso več trdni, kamenje se kruši. Nad vso zgradbo leži duh preteklosti. — Meniha sta mlada in rjavo zagorela, imata dolgo brado, las si nikoli ne strižeta, pač pa si jih na tilniku vežeta v vozel. Samostan ima veliko knjižnico in mnogo živopisanih slik bivših opatov. V malih okroglih kozarčkih nam ponudijo precej močnega žganja, ki ga menihi sami žgejo. Na krožniku servirajo male kose kruha in sira, nataknjene na palčico, tenko kakor zobotrebec. Po prigrizku stopimo na samostansko teraso, odkoder se nam odpre prelep razgled. Kakor na zemljevidu se razgrne otok pred našimi očmi. Dolgi zeleni travniki, gozdovi, ovce med silnimi oljkami, vse skupaj pa objema večno modro morje. Meniha nam naštevata in razlagata imena malih otokov, ki ležijo v morju kakor male zelene krpe z razmetanim grmičjem in položnimi, nizkimi griči. Pokažeta nam tudi' ozko obalo, posuto z bleščeče belim peskom: kopališče naše bodoče svobodne države. Med potjo proti malemu severnemu pri stanišču še kar naprej uživamo lepoto tega malega raja. V duhti se mi poraja slika: Kyra Panaghia kot svobodna država z lastno zastavo, s hospitali in. okrevališči, z modernim pristaniščem in letališčem z radiom in pošto. To bo kraj, kjer bodo obupanci črpali novega življenjskega poguma, svobodna država krepilnega okrevanja, dežela nove, oživljajoče nade za trudne in obtežene. Zanjo ravno. Trgovec (zasledivši svojega učenca pri tatvini: »Kako se moraš spozabiti k tatvini. Mar nič ne pomisliš na svojo staro mater?« Vajenec: »Seveda, saj zanjo ravno kradem«. Bazno MAMICE! Otroške vozičke v _ najmodernejših modelih dobite pri Justinu Gustinčiču, Tattenbacho va 14. 2532 DOBRO DOMAČO HRANO za Din 300.— mesečno. Koroška 7, na dvorišču 1 nadstropje. 3410 Prodam MOTOCIKEL v brezhibnem staniu. 350 ccm radi bolezni poceni naprodaj. Dolenc Drago. Aleksandrova cesta 10. 3377 TRGOVINA z mešanim blagom v okolici Maribora ugodno naprodaj ali v najem s 1. julijem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod' »Takoj«. 3407 Prodam poceni TRICEVNI RADIO-APARAT. Marija Belina, Studenci, Slom škova 9. 3404 VEČ GLINASTIH PEČI razna, vrata, skoraj novo črno jedilnico prodam. Vprašati hotel »Mariborski dvor«. .4404 Nova ali stara, dobro ohranjena SPALNICA ugodno naprodaj. Salon Olga«, Kopališka 2. 3401 Posest DVOSTANOVANJSKA HIŠA v bližini Maribora ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista. 3367 KupIm KUPIM KNJIŽICO Mestne hranilnico v Mariboru Naslov v upravi »Večernika«. 3405 V nalem GOSTILNO na deželi, s posestvom ali brez posestva, dam v najem takoj. Ponudbe pod »Kavcije zmožnim« na upravo. .3402 Sobo odda SOBO s štedilnikom oddam. Aleksandrova c. 39, Pobrežje. .3400 Stanovanle ODDAM STANOVANJE sobo in kuhinjo 300.—, .350.—, dvosobno, parketirano 550.—, 050.—. Maribor, Smetanova ulica 59. 3406 Oddam visokopritlično DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami. Maistrova 17 3409 Službo dobi PRAKTIKANT za tekstilno z m&lo maturo so sprejme. Pismene ponudbe pod »Praktikant« na upravo. 3399 * Širite „Večernik“ <■■■■■■■■■■■■■■ Sodoma in 27 In niso jih omehčale nobene prošnje in tudi ne grenke solze obupane Adelgunde. VII. V veliki prostorni sobi policijskega urada je stal Angelik. Ves vrtoglav In še z izbuljenimi, krvavimi očmi jo gledal strogega gospoda, ki j c sedel za mizo. Angelik ni nič vedel, kaj sc je ponoči zgodilo. Ni vedel, kje se nalutja. Spal je še vedno trdno, ko sta ga dva redarja ne preveč nežno začela buditi hi ga vlekla, komaj da je oči odprl, pred policijskega uradnika. Zdaj je samo slutil, da se nahaja v rokah gosposke, a že ta slutnja je zadosto- vala, da so se mu zašibala kolena in da je z grozo strmci v uradnega gospoda, ki Še ni pogledal Angelika iti ki je mimo pisal, kakor da je sam v sobi. Nelkaj časa je Angelik čakal, da ga uradnik ogovori, a ker se to ni zgodilo, se je osbkolil in ponižno rekel: »Oh, gospod mogočni, kj sta Vam nebo in cesar dala oblast...« »Pišem...« je zgrmel uradnik in Angelik je strahoma utihnil. Ko je uradnik za trenutek nehal pisati, je mislil Angelik, da je zdaj čas Spregovoriti. »Oh, gospod, mogočni, ki sta Vam nebeški oče in francoski cesar dala oblast...« »Pišem...« je zarjul uradnik dn udaril ob mizo, da je Angelik kar odskočil in se z obema rokama prijel za zid. »Kako sem se ustrašil,« je sam pri sebi vzdihoval Angelik. »Oh, ko bi mu zdaj jaz smel reči, naj piše!... Tako bi mu to zabrusil, da bi sc s stola prekucnil.« Končno je uradnik odložil pero in vzel popisani papir v roke. »Kako sc pišete?« jo osorno vprašal, in izpod čela pogledal na Angelika. Ta je akoro omedlel strahu. V dulm je zagledal kapucinski samostan, verige in palico patra Špinače, in je obupno sklenil roke. »Oh,... mogočni gospod... tako som zmešan... sam ne vem... kako se pišem ... « »Ta človek je še zdaj pijan,« je dejal uradnik, kakor bi sam s seboj govoril in potem vprašal Angelika: »Kako se pa piše vaš oče?« »Ga... ga.., sploh nimam.« »Osel!« je dobrohotno rekel uradnik. »Kako se pa piše Vaša mati?« »Tudi. . . tudi... matere nisem nikoli imel...« Uradnik je uprl v Angelika vprašujoč pogled in nekaj mrmral. »Kako pa ste na svet prišli, če nimate 110 očeta, no matere?« »Gospod mogočni, tega ne vem . . • Farovška kuharica me jc našla... >" gospod fajniošter so se me usmilili.. •1 (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratui del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.