isjmj» vsÄko prvo in tretjo nedeljo meseca; selja: Za celo leta . . 2 gold. 50 kx. Za pol leta . . . 1 „ 30 „ Za četrt leta . . — „ 70 JPosame&ni ixtisi 1 10 kx. a, y. OREC politrčen in podučiven list. Vrednietvo je v hiši Kali Via Groc.era N.° 1, II. nadstropje, — Ekspedicija v Lisi st. 6 F?Vr Lucia. Naročnina naj se blagovoljno pod naslovom: V. Raič poste ^ res^aj^e\Y Trstu. ijkevglase domovini v slavo! MtfiS m NAS PROGRAM. V resnih in osodopolnih časih je zagledal na obalih jadranskega morja vPrimorecn zopet beli dan. l'lije še dolgo odkar so nemile okoliščine v Trstu izhajajočega Primorca zadušile, ter začasno zakrivale javnosti rane, ktere kalijo življenje tržaškim okoličanom. Okoličani smo žalibog vezani na soseda, kteri ne more spoznati revnega našega stanja, prvih naših potreb, — na soseda delajočega samo za smje koristi. Danes je v državnopravnom obziru tržaška okolica zapuščena sirota, ki se brezupno ozira v temno bodočnost.—Narodnost jc v življenju vseh ljudstev temlj njih daljnemu razvoju, in ravno preziranje naše narodnosti je zakrivilo, da moramo biti na političnem polju skoro popolnoma mrtvi. Nihče nam ne more oporekati, da imamo v najsvetejšem, — to je: v naravnem pravu —- kot prvotni lastniki zemlje, ki je danes v rokah tržaškega municipija, v političnem obziru vsa svojstva boljše bodočnosti. Za ta uzvišen namen treba nain je pa čvrstih možakov, kteri znajo z naključbami, ki jih prinaša čas, računiti in rabiti v pravem hipu sredstva, ki pospešujejo našo stvar. K temu so pred vsemi drugimi poklicani narodni naši zastopniki. Zastopniki, ktere smo si izvolili v mestno svctovalstvo. zavživajo polno naše zaupanje, na moške njihove obljube, ktere so nam storili za čas volitev, naslanjamo se trdno, po njihovem prizadevanju bode naša osoda razpletala se! Zbornica je isti sveti kraj, kjer se imajo zaslišati želje državljanov; pričakujemo torej od naših zastopnikov, da v njej brezobzirno odkrijejo zapreke, ktere ovirajo naš duševni in gmotni razvoj. To omenivši, izrekamo, da bode „Primorec“ vedno čvrst odmev javnega mnenja v tržaški okolici; odkritosrčno in brez zlobnih namenov bo grajal vse napake, ki ovirajo narodni naš napredek, vedel bo pa tudi ceniti vsako dejanje za naše interese, ktero je vredno prizpoznanja. Na skrajni straži slovenskih pokrajin, bode „Primorec“ v vodni dotiki z slovenskimi našimi brati in se bode neustrašljivo boril za jugoslovanski program, kteri na drugi strani priobčujemo. Vse zunanje zadeve, ktere so za nas posebno važne, hoče „Primorec“ po odmerjenem mu prostoru zvesto priobčevati. Sploh si bode „Primorec“ na vse moči prizadeval, prinašati našemu narodu podučljivega in za Življenje potrebnega berila, imajoči vedno pred očmi prve in najnujnejše njegove potrebe. V izrečenih besedah je težnja našega programa, naš namen je jasen, in kdor ga želi z duševnimi svojimi silami podpirati, temu so predeli „Primorca“ blagovoljno odprti. BliŽaje se s srčnimi vošili za novo leto svojim prijateljem, želimo samo, da naše besede najdejo mogočen odmev po vseh krajih, razkosane naše domovine! — Čestitim bralcem. Prm številko našega lista pošiljamo na ogled vsem rodoljubom, od klerik imamo v rokah naslove. Kdor si torej želi naročiti „Primorca“ naj nam blagovoli poslali naročnino do 14. t. m., da mu samoremo redno pošiljati tudi prihodnje številke. «Primorec« velja: Za celo leto ,2 gold. 50 kr. „ pol leta 1 „ 80 „ „ četrt „ 70 Vljudno se tedaj obračamo na vse rodoljube, da naše podvzet e podpirajo z obiiimi naročili. Naročnina naj se blagovoli pošiljati pod naslovom: „Vekoslav Raič poste restante v Trstu.“ Pni s k o -francozka vojsk a. V Trstu 31. decembra 1870. Pred našimi očmi se bije vojska, da svet tako strašne Še ni videl. Polnih pet mesecev že trpi, in še zmirom se ne ve, kdaj je bo konec. Ker morda še marsikteri bralec „Primorca“ ne ve prav jasno, kako se je začela in vršila, menda ne bo odveč^^»itS^xr>revisoko, Pruse pa prenizko: zatoraj so posta- /5^ «A a ko podamo zdaj po koncu leta kratek pregled tega strahovitega boja. Navadno se misli, da so Francozi začeli, ker je Napoleon boj napovedal. To je pa napačna misel: krivi so enako Prusi, kakor Francozi; kajti ta vojska ni dete enega trenutka, temveč stare in novejše ježe in zavisti med tema dvema narodoma; dolgo se je kuhala in pripravljala, da se je morala enkrat začeti, in rodila bi se bila tudi brez Napoleona. Prusi so postajali vedno bolj ošabni, odkar so pri Sadovi vrgli Avstrijo na tla, in obnašali so se, kakor bi bili edini gospodje na svetu; Francozi pa, ponosni na svojo" dosedanjo slavo in navajeni govoriti v vseli paašanjih prvo besedo, tega niso mogli gledati, in obetali so Prusom tako dolgo, da jih hočejo popasti, dokler se to nije zgodilo v resnici. Tako se je vnel boj. Bil je, kakor je znano, od začetka za Francoze jako nesrečen. Zakaj ? Zato le: prvič so Francozi mislili, da bodo imeli s Prusi samimi opraviti, a Bismark je preveril in pregovoril še Bavarskega in Würtem-beržkega kralja in Badenskega nadvojvoda, da so mu prišli na pomoč; tako je prirastla Prusom lepa podpora, Francozi pa niso niti iskali, niti dobili nobenega pomočnika; — drugič so Francozi obrajtali vili le 400,000 vojakov na noge, Prusi pa 1,000,000, tedaj skoraj trikrat toliko, tako da je bilo v vsaki bitki Nemcev pol več; —- tretjič je bila za Francoze nesreča, da jim je Napoleon same take ljudi za generale na čelo postavil ki niso imeli niti značaja, niti srca za svojo domovino, da so le njemu (Napoleonu) pomagali ljudstvo goljufavati in svoje žepe polniti; niso bili pastirji, ampak najemniki, ter so pri prvi priložnosti cele armade in velike trdnjave Prusom prodali. Tako se je tedaj godilo iz začetka: Francozi so bili zaporedoma premagani, akoravno so se junaško branili, trdnjava za terdnjavo je padla sovražnikom v roke, iu na zadnje je prodal Napoleon armado od 130,000 vojakov in Bazalne, njegov general, kije svoje dni tudi cesarja Maksa v Meksiki ravno tako izdal, on se je podal z 170,000 vojaki; Napoleon sam se je dal vjeti in bil je na Nemško odpeljan. Tako so bili vsi francozki vojaki ali pobiti ali vjeti, Prusi so marširali proti glavnemu mestu Parizu, in nikogar ni bilo, da bi jih bil vstavljal. Tačas je celi svet mislil : „zdaj je vojsko konec, saj ni nobene francozkc armade več“. Pa ni bilo takisto; Francozi niso taki, da bi se kuj tako podali in za milost prosili. Proglasili so republiko, to je: izrekli so, da je Napoleon zgubil svojo krono, da od zdaj za naprej ne potrebujejo nobenega cesarja, ampak da bodo sami sebe vladali. Potem so poklicali vse mladenče in može pod orožje, vtrdili so se v Parizu in nabirali po vsej deželi brambovce, da bi branili republiko in njeno meje. Od vseli strani so prihiteli možje skupaj ki so si še upali orožje sukati, kakor iz tal so rastle in še rastejo nove armade; vse z veseljem hiti v ljuti boj prelivat krvi za drago domovino in njeno staro slavo. Od tistega časa pa Prusom nič kaj prav ne gre izpod rok; dokazano je, da samo vsled hudega mraza in bolezni izgube vsak dan čez 2000 mož; bahali so se, da bodo že oktobra meseca v Parizu, zdaj je pa že novo leto, a še zrnirom leže pred mestom, vsi sestradani in mraza trepetajoči in gledajo noter, oni pa ven. Po deželi okrog razkropljene na vse strani se i pa popadajo posamezne Čete; zdaj zmagajo Prusi, zdaj Francozi. Na tisoče in tisoče jih je že mrtvih in ranjeni h na obeh straneh, pa jih Še bo: kajti Frau-cozje ne mislijo pred odjenjati, dokler ne prež en 6 sovražnika iz dežele, Prusi pa hočejo po vsej sili, da bi jim Francozi odstopili velik kos dežele in na vrli še plačali Bog ve koliko. Ko bi Prusi ne stavljali tako pretiranih tirjatev, bil bi že davno lahko mir sklenjen. Zato pa tudi celi svet želi, da hi jih Francozi še prav pošteno naklestili in jim iztepli iz glave ošabnost in nenasiteno pohlepnost. Bomo videli, kaj bo; „Primorec“ bo na tem prostoru svojim bralcem zvesto poročal, kar se bo dogodilo na bojišči, kolikor mu bo skromno odmerjeni prostor pripuščal. '-.Ar. ^ ''C Jugoslovanska k veza. Da so se’ stari Germani osvobodili, rimskega jarma trebalo je, da je šel Armin in drugi mladenči v Kirn, kjer so se naučili od sovražnika sukati orožjer kakor on sam, spoznali so njegove sile in slabosti, in le tako jim je bilo mogoče, da so vrnivši se v svojo domovino in rabivši svoje pridobljene vednosti, svoje rojake oborožili in vodili tako, da so premagali svoje tlačitelje. Vsa zgodovina nam to potrjuje. Ravno taka se je godila Slovanom. Imeli smo sil-nejŠega vraga in ta nas je nesložne enega za drugim podjarmil. Hodili' smo k njemu v šolo, spoznali smo njegovo moč in kakovost njegovega boja. Dosti se čutimo močne in izvedene, da se ga znebimo. Nuj mo toraj na delo. Prvo pa, ki nam je treba, je sloga, kajti ona jači. Z veseljem vidimo, da se ideja slovanske vzajemnosti vedno bolj okrepčuje (razn ene same žalostne izjeme); vse naše gibanje je temu živa priča. Med posamezne izjave te ideje štejemo tudi jugoslavjanske shode v Sisku in Ljubljani. Mi smo se ve da za Jugoslavijo, pa le pod tem pogojem, da se no ločimo od drugih Slovanov, kakor bi nek-teri radi. Programu v Ljubljani sklenjenemu mi pritrj ujemo popol nosna. Da ustrežemo bralcem ki ga morda še niso čitali, priobčujemo ga danes; glasi se takole: „ LISTEK. Sovo ! e t o. Prišlo spol je novo leio; Kaj je tebi za storil’, ljubi, stari pismonoša? Dobro srečo greš vošit. Kaj da nisem pismonoša? Da bodili krog ne smem, 3n vse moje srčne željo Razodeti vsem ljudem! Vbožeu k mehi Iti povedal, Ki se Irudi in poti: Rodi ti prijazno vreme, Zemlja mnogo naj rodi! Želel kupcu bi, mornarju, Ki se vozi čez vode: Prizanesi li nevihta, Mirno bodi li morje! Stopil bi še k rokodelcu Ki so trudi noč in dan: Zdrava ti ostani roka. Umna roka, krepka dlan! 3n gospodu Iti povedal: Vedra glava bodi ti. Toda nikdar ne pozabi. Da !e vbogi kmet redi! Kamorkoli se oziram, Tečejo povsod solze. Da iti vse sc posušile, Mojc srčne so želje. Toda kaj so moje želje! Ker jaz nisem gospodar, Ne čez zdravje in bolezen, Ne čez zemljo in vihar. Tjekaj gori se ozrite, Kjer se zvezde svetijo! Kaj prinese novo leto. Tarn se to sklenilo bo. -^WVAAA.a/'- 11 o ki« in Novo leto. Mi imamo svoj Miklavžev večer, po severnih krajih pa imajo svoje „božično drevo.“ Na sveti večer se zbere cela družina okoli božičnega drevesa; to je smerečji vrh, lepo zraŠčen, z gostimi vejicami. Ta se postavi v sredo sobe; na vsaki vejici goir a — 1) Jedinstvo južnih Slovanov, začeto po postanku naroda, je ostalo skozi vse veke svetovnih dogodkov neprenehoma živo v narodnem čustvu in se javlja proti drugim narodom v jedinstvu jezika. 2) Južni Slovani, kteri pod različnim imenom Slovencev, Hrvatov in Srbov živč v deželah monarhije habsburško, čutijo dandenes jed- . . nake narodne potrebo. Pa se tem zadovoli in tako zagotovi narodni obstoj, zjedinjavajo oni vse svoje moralne in materijalne moči ter jih hočejo upotrcbovati za svoje jedinstvo na književnem, gospodarskem in političnem polju. 3) To svojo odločbo naznanijo državnikom monarhije in vsem drugim narodom, kteri žive v isti državi, da zvedo kako hočejo južni Slovani na vsak postavni način delati za uresničenje svojega jedinstva v navedenenem smislu na svojo korist in pravico, nikomur pa na škodo in krivico. 4) Južni Slovani v habsburški monarhiji bodo os- novali svojo delovanje tudi na to, kako bi pomagali zadovoliti v jednakih potrebah svojim bratom onstran meje, s kterimi so jedne narodnosti. 5) , Poseganje svojega namena naslanjajo južni Slovani v monarhiji habsburški posebno na društva in skupščine, na zbore in časopise, da vsak pomaga, kakor, kdar in kjer bode za to prilika. t>) Za obvarovanje skupno koristi bodo vsi južni Slovani monarhije habsburške delali sporazumno v vsakem prašanju, ktero se dotiče njihovih zadev. Jugoslovanska zveza ! Lepa misel, to je ena, vresničiti jo, je druga. Prvo, kar je potrebno v ta namen, je to, da stojimo vsi za njo. Iles veliko nasprotje bode našla, . lo vstrašiti se ga ni treba. Prva se ga je, vstrašila, v Novem Sadu izhajajoča “Zastava,,. Splošna prikazen je pri slovanskih narodih, da bolj ko je kteri izobražen, manj je separatističen in bolj je panslavističen. Vseslovanska misel v žlje nar krepkeje pri Cehih, pri Slovencih in pri omikanih Rusih, ki so v omiki druge Slovane po srečnih okoliščinah prehiteli. Pri naših južnih bratih je tudi stranka napredka za nas, druga je egoistična, in to zastopa “Zastava,,; ne smemo je tedaj prehudo, soditi, ker bo čez kratko v naš tabor prihitela, brž ko se jej odprejo politične oči. Mi smo s “Slovenskim Narodom, ene misli v tem, da pripisujemo jugoslovanskemu programu za sedaj bolj intensivno moč, da je Začasno bolj za nas, nego za zunanji svet; praktični njegovi izvršitvi pa stoje tolike ovire nasproti, da jo zamore le eminentna katastrofa vresničiti. “Pa bati se nič!., je rekel Vodnik, kar še mi, pa bo. mVCM-N- 1) O p i S i. Iz Rojana 19. decembra. —- Sinoči smo se zopet enkrat dobro imeli. Napravila je naša čitalnica v spomin Proširnov sijajno besedo. Kmalu po poldne začeli so prihajati okoličani in rodoljubi iz Trsta, da so se s časoma napolnile vse čitalnične sobane. Ob pol Šestih pričel je veselico naš vrli predsednik kmet Požar, z izvrstnim govorom kteri, je bil z gromovitim ploskanjem sprejet. Povdarjal je posebno, kako nam Slovanom manjka tistega narodnega ponosa, ki daje drugim narodom samosvest in moč, ter dokazal, da smemo tudi mi na svojo narodnost po pravici ponosni biti. Za govorom vrstile so se deklamacije vse v občno zadovoljnost govorjene. Prav in dobro se mi zdi, da se k deklamovanji pripušča tudi mlajši zarod, da se tako navduši že v prvi mladosti za umetnost in narodnost. Za tem je nastopil naš kmečki pevski zbor in zapel vrlo dobro pesem; „Jaz sem Slovan.“ Po petju začela seje igra: „Bog Vas sprhni.“ Igrali so jo naši diletanti, kakor zmirom v splošno zadovoljnost. Posebno se mora pohvaliti trud gospodične M. Veselove, ki seje še le pred kratkem našega jezika naučila, pa jo vendar svojo nalogo izvrstno dovršila. Bo igri smo še dolgo razveseljevali se v domačem krogu, naši pevci prepevali so nam sladke domačo pesme in veselega srca voščena lučica, na koncih vise pozlačene in pisane prepletke, bliže pri deblu pa so navezana darila za otroke. Ko jo vse gotovo, se odprejo dveri, in vsa družina prihiti iz stranske sobe, kjer je bila čakala, k bliščečemu drevesu z občudovanjem in svetim čutilom v sercu, kajti to vse je prineslo dete Kristovo in angeljci so prižgali lučice. Ko so se dosti nagledali in lučice jamejo pojemati, se razdele darila med otroke, enemu krasne, drugemu spet slabejŠe, -— kakor je kteri priden. Tako se razveseljuje na sveti večer tihi krog srečne družine. Pa saj smo vsi ljudje na svetu samo ena velika družina in Bog v nebesih je hišni oče, mi pa smo njegovi poredni otroci. In ker smo nevbogljvi in poredni, nismo dobili lepili in eenitih darov za božični večer, ampak šibo, reve in težave, krvavo ! vojsko in druge nadloge. Poglejmo na nesrečno fran-eozko deželo, kako se tam obhaja sveti večer! Francozom se niso prižgale voščene sveče na smerečjih vejicah, ampak zapalili so jim Prusi cele mesta in vasi, da so pogorele do tal; vboge žene in nedolžne otroke pa, ki so hoteli zbežati, spodili so nazaj v strašni plamen, da jih je objel z žarečim poljubom grozni ogenj in izročil po neizrečeni muki helej j smrti. Silni plamen pa se je dvigal proti nebu, da je bilo daleč krog in krog krvavo-rudeČo; med jok žena in vik otrok pa je tulil siloviti veter s čudnim glasom, kakor bi se jokal nad neskončno nesrečo ubozega naroda in klical vse nebeške moči na maščevanje. In kar jih je všlo pred žarnim plamenom in hladnim železom sovražnikovim nemilej smrti, v ledenoj bui ji begajo po sneženih stezah vtripljajočega srca čez hrib in dol, čez reke in lesove, da bi se skrili pred ljutim, nevsmiljenim vragom. Nesrečni ljudje, kaj stočete in kličete na pomoč, saj vas nihče drugi ne sliši kakor črna noč. Vaši možje in mla-denči pa se borijo z orožjem v roci po dnevi in po noči, na ravnem polji, in po strmih hribih, brez počitka, brez mirCi; in nar nesrečnejši izmed njih niso tisti, ki jim je oči zakrila večna noč in v svoje naročje vzela hladna zemljica. Kaj vi marate, možje francozki, a ko vam predere svinčena kroglica srce, saj vaše hiše so požgane, živina odgnana, vse premoženje poropano, in vaše žene in otroci, Bog ve, ali še živo in kodi tavajo? Tako nesrečna je danes francozka dežela, ki je bila popred tako cveteča in ponosna. Pet mescev že __ 4 — zapustili smo dvorano, v kteri smo že toliko prijetnih ur doživeli. Pri tej priliki ne morem, da bi ne pozdravil Tebe dragi „PrimorÖe1', da si nam zopet oživel, zastopati naše interese in zagovarjati naše pravice. Da si nam dobro doseli Iz Skednja. V našem mestnem zboru je g. Nakic predlagal, da naj se dača na meso in pijaco poniža ki je pri nas tako visoka kakor nikjer dr ugodi, ker zadene s svojo težo nar bolj revno ljudstvo, in naj se na kak drug naßin prenaredi. Akoravno si je težko misliti, kako bi se to moglo ispeljati, kajti ako se poniža pri mesu in pijači, se mora povišati pri hišnem davku, kar bi vboge ravno tako hudo prijelo za žep, vendar smo hvaležni g. Na kiču, da se je zmislil na nas, in da mu je mar za tisto, kako bi se naše stanje zboljšalo. Želeti bi bilo, da bi se ta reč prav na tanko preudarila in v pretres vzela, da bi se ne izvlekel ves denar iz revnih ljudi, ampak da bi tudi bogatinom enkrat segli v mošnjo. Jako čudno se mi zdi, da naš poslanec g. Skleniba ni bil pri tisti seji na-zoč; ako se tako važnim razgovorom odteguje, moramo misliti, da mu ni nič mar za nas in naš blagor, in da ne zasluži tistega zaupanja, ki smo ga imeli do njega takrat, ko smo si ga volili za svojega zastopnika. Okoličan. '^AA.CJVW'- Drobtinicc. (V preudarek okolicnim poslancem). Po novi šolski postavi razdeljeno je šolsko svetovalstvo: v deželno, okrajno, in krajno šolsko svetovalstvo. Ta postava pa pri tržaškem municipiju nima tiste koristi ktero je ministerstvo uka z njej namerjavalo; na škodo je namreč nam okoličanom. Trst z okolico, razdeljen je na 23 katastralnih občin, ktere spadajo v administrativnem in političnem obziru vse pod se koljejo ondi ljudje, ki si eden druzemu nič ni storil, in jezera na jezera jih je že poromalo v cvetu svojega življenja v krtovo deželo, od koder nobenega ni veČ nazaj. In še ni videti strastnemu boji ne konca ne kraja. Francoz je preponosen, da bi se vdal, Prus pa ga hoče popolnoma ponižati. Nemci so si priborili zedinjenje in cesarsko krono, ki si jo bo postavil na glavo pruski kralj Viljem. Pa tudi njim ni dano vživati čistega veselja: kako se hočejo žene in otroci veseliti okoli božičnega drevesa, ko skoraj ni nobene hiše, kjer bi ne jokali po očetu ali sinu, ki mu je daleč v tuji deželi vgasnila življenja luč; in te same vtrnjene luči ne morejo nadomestiti vse lučice na drevesu. Koliko solza je prelitih in koliko ljudi je nesrečnih zavoljo enega samega ali dveh človekov! Poglejmo še po drugih narodih v Evropi, koga so se veselili na božični večer? bpanci so dobili vendar enkrat kralja, Italjani so vzeli papežu Rim, Angležem in Turkom pa je vrgel severni stric, ki mu pravijo tudi ruski medved, kosčeke raztrgane pogodbe od leta 1856 pred noge, ki jih zdaj s strahom pobirajo, pa ne vedo, kaj bi počeli z njimi. In mi Slovenci in Slavjani sploh, kako je nam? Gotovo ne dobro. Vedno nam je berič za petami ali mestni magistrat. V Trstu je torej po novih Šolskih postavah sedež deželnega, okrajnega in krajnega Šolskega svetovalstva; navedeni izrazi sicer za svobodno mesto Trst niso pravilni, ker je ime „muni-cipiumü kolektivno, in ima tržaški municipij vse funkcije ktere opravljajo v drugih avstrijskih deželah deželni odbori, okraji* a poglavarstva in županije, vendar mi smo jih rabili da na nje se naslanjajo opravičimo sledečo svojo tirjatev: Mi okoličani imamo pravico tirjati, da si smemo voliti krajno šolsko svetovalstvo iz svoje sredine, in sicer v vsaki fari, ktera ima svojo ljudsko Šolo. To tirjatev posebno podpirajo sledeči vzroki: I. ločene so posamesne občine tržaške okolice od mesta po katastru, II. po narodnosti, III. po veri, ker okoličani smo brez razločka katoličani, in IV. po našem poklicu, ker mi živimo od kme-tištva in rokodelstva. Naša narodnost in naš poklic že torej živo zahtevata, da bode tudi nam dopuščeno o šolskih zadevah govoriti in sklepati; ker možje kteri ne umejo našega jezika, in ne poznajo težav, ktere ima prenašati pri mučnem svojem poklicu okoličan, taci možje ne bodo našemu šolstvu nikdar pomagali na noge. Priporočamo torej zastopnikom okolice, naj to-stvar v mestnem zboru sprožijo, in tako ustrežejo potrebi, ktera ima za nas okoličane veliko važnost. *) (General Karl Möring), bivši vladni namestnik za Primorsko, umrl je 26. decembra p. 1. na Dunaji. V kakem spominu živi ime Möringovo v Trstu, je naj jasnejši dokaz to, da „CittadimR naznanivŠi njegovo smrt, zanj ni imel ne ene besede pomilovanja. Ako bi že morala v Trstu žalovati kaka stranka po Mii ringu, imela bi pred vsem žalovati stranka, ktere organ je „CittadimR, kajti vse njene želje je ranjki blagodusno podpiral, bilje vselej njen glavni protektor; a danes vidimo da si z enostranskim svojim vedenjem nije pridobil src, o kterih je mislil, da so mu popolnoma vdana. Veliko manj še pa zadene njegova smrt nas Slovence; vsaj se ne spominjamo nobenega njegovega čina, s kterim bi nam z dačnimi bukvieami, ali z vojaškim listekom ali z „vorladengo“ k sodniji zarad političnih prestopkov. Naša pravična zahtevanja se Še vedno prezirajo in zasmehujejo. Le eno nam je ostalo, namreč upanje, da bo enkrat bolje; saj mora biti. V takem položaji so nas našli božični prazniki, za božičem pa novo leto. Na novega leta dan pa je navada, da si znanci in prijatelji vošijo med sabo vse dobro. Jaz pa, in vem da tudi ti, ljubi Čitatelj, želiva vsem ljudem in narodom na svetu vse dobro. Bog daj Nemški in ubogi Francozki deželi kmalu srečni mir nazaj, in zaceli jima skeleče rane, ki jih je vsekala huda vojna! Spancem je želeti, da bi bil njih novi kralj boljši, nego pregnana kraljica, da bi na noge pomagal tej zanemarjeni in revni deželi, ki je bila nekdaj tako cvetoča in bogata. Italjani bi dobro storili, ako bi bolj na tisto gledali, kako bi se v lastnem domu vredili, da bi postali srečni in zadovoljni, nego na to, kako bi odgovarjali na Gorčakove note. Angleži naj bi bolj skrbeli, kako bi zadovoljili svoje podložne narode (Irce, Hindo-stance), nego da mislijo na to, kako bi galvanizirali mrtvo truplo, ki se oživiti ne da. In Turkom kaj bi želel? bil dokazal,' da mu je mar za našo blagost, mar za naše opravičene tirjatve; pač smo si pa dobro zapomnili, da nam vladni namestnik Möring nije •dovolil delalskega društva, da je Möring zavrgel prošnjo zarad osnovanja telovadnega društva, da je vsied Möringovega upliva pri vladi, bil razpuščen okolični bataljon — in tako bi gospodu Möringu mogli še našteti kope enacih dobrot, kterih se tržaška okolica z britkimi občutki spominja.— [Časopisje). “Zatočnik„ pobija v št. 289 nasprotovanja “Zastave, v zadevah jugoslovanske zveze, ter pravi med ostalim : _M1 mislimo, daje pripravneje in koristneje za južne Slovane, da na tem potu idejo do svojega cilja, nego nadejati se problematične propasti monarhije in čakati pomoči od narodov prek Save in Une, kterih eni sami po naši pomoči zdihujejo, drugi misleči samo na sebe se ne obotavljajo, složiti se vsaki čas z našimi protivnik!, ako se jim od njih kaka korist pokaže., Konečno nas Slovence “Zatočnik, zagotavlja, da nam hočejo Hrvatje zvesti bratje ostati. “Zukunft, nam Slovencem očita, da smo mi nar bolj gojili provincializem •, nam se pa dozdeva, da ravno mi nar manj; da nismo sprejeli hrvaščine za svoj književni jezik, je imelo svoje dobre uzroke. Nadalje nasvetuje “Zukunft,, nektera sredstva, kako bi se mogli južni Slovani književno zediniti, namreč da bi se v Časopise, posebno humoristične, sprejemali članki in dopisi v hrvaškem in slovenskem jeziku. Morda bi to ne bilo napak: kaj ko bi p>os-kusili ? [Jz mestne čitalnice). Pevcem tržaške čitalnice naznanjamo v imenu pevskega odbora, da so pevske vaje vsako sredo in soboto ob osmih zvečer. Nepotrebno se nam zdi, opominjati gospode pevce, naj te vaje pridno obiskujejo, ker sami vedo, kolike vrednosti je vsaki čitalnici dobro izurjen pevski zbor. [Slovenska matica) je sklenila v svoji veliki seji 1. p. m. da bo namesto velikega, za zdaj izdala „mali naučni slovnik“ za vsakdanje potrebe. Tudi bode skrbela za izdavanje šolskih knjig za ljudske in srednje šole. Njeno premoženje brez knjig in hišne •oprave znaša nad 53.700 gld. 3. [Delavsko društvo). Slišimo, da se med našimi delavci zopet pretresuje misel, kako bi se v Trstu dalo ustanoviti delavsko družtvo. Prosimo tiste gospode, ki jim je mar za to Slovencem v Trstu naj bolj potrebno društvo, naj stopijo z nami v dogovore, da bomo s svojimi močmi zamogli v ta namen v našem listu delati. [Vreme v Trstu) je bilo zadnje dni jako slabo. V soboto je deževalo, čez noč pomrznilo, da je bilo vse ledeno in jako nevarno za hoditi; eden je tako nesrečno padel, da je čez nekoliko trenutkov umrl; več se jih je izpodrsnivši ranilo. V očigled tolike nesreče pri zadnjem ledenem vremenu prašamo slavni magistrat, zakaj ne najame, kakor druga leta okoličanov, da bi ulice očistili in tako meščane rešili nevarnosti, sebi pa kaj prislužili. [Mestni Magitsrat) je sklenol, da bodo vsi hišni posestniki, ki nijso pri zadnjem slabem vremenu očistili pred svojimi hišami tal. morali plačati 25 gol d. glo be. [V Ketnari) slišimo, da se je te dni porušil zvonik. Sreča je, da se je to zgodilo po noči, ker ako bi se bil porušil zvonik po dnevu, znala bi biti nesreča velika; bili so ravno božični prazniki in cerkev cele dni polna ljudi. (Geska realka). Cesar je dovolil, da se zida v Pragi poslopij e za češko višo realko na državne stroške. (Mraz)' Na Češkem je letos hud mraz (18-27 stopinj pod ničlo). Tudi v Hambui-gu se je Laba z ledom pokrila. [Upor v Dalmaciji) je napravil vladi stroškov više 4 milijone. Samo za kupovanje konjev in mul se je potrosilo više 37,000 gld., za telegrafiranje pa 8400 gld. itd., in zato se ni čuditi, da se je nabrala tako velika številka. In kdo je vsemu temu kriv? Vladni nesposobni uradniki! Ogri so velikodušno dovolili, da hočejo od teh stroškov plačati t r e t i n o. Kdo pa bo plačal druge dve ? Mi reveži! . . ",l?- G'a [Srebeme šestice). C. k. finančno ministerstvo je oglasilo, da se bodo še srebrne šestice od 1. 1848 in 1840 od 1. decembra t. 1. dalje prijemale pri Naj se vdajo v nemilo osodo in naravni zakon, ki zahteva njihov odhod iz zgodovine, ker nimajo veČ moči življenja v sebi. Kaj se bo oklepal onemogli starček življenja, in kaj zahteva trohljivo drevo druzega, nego da segnije. In nam Slovanom Bog daj da bi kmalu nastopili na odmerjeno nam mesto, in da bi svojo nalogo sijajno in slavno dovršili! Pisma z Dunaja. i. Blaga gospodi čin a! Teško je v teh razburjenih časih kaj pisati, in posebno za Vas mlado žensko, toda Vam vendar moram, ker sem pri slovesu častno besedo dal, da se bodem Vas včasih spominjal. Listov pa ne bom na dom pošiljal, ker ljudje, vide pismonoša, bi lehko sodili, da so od Vašega ljubčeka, temuČ razglaševal jih bodem po „Primorcu.“ Ob enem nastopim tudi pot slovenskega literata, kar mi bode morda še kaj slave doneslo, posebno ker pri nas slovi že vsakdo za pisatelja, za pesnika, ako je le kak reven dopis za ta ali oni list skoval, ali če je par neukretnih rim zverižil. Pisal Vam bodem, v Čemer bo, brez vsacega posebnega reda, včasih tudi že zastarane reči, kakor n. pr. že hitro danes. Pisati Vam mislim o Preširnovi slavnosti na Duuaji. Nikdar bi se ne bil upal kaj tacega pisati, ako bi Vas ne poznal kot veliko čestilko PreŠirna in njegovih poezij, tako čestilko, kterej so Preširnove poezije popolnoma v oblasti, kterej so Preširnove poezije edino tolažilo v tužnih in žalostnih urah, kterej so Preširnove poezije nad vse. Pisem Vam pa tudi za to, da zveste, da mladina slovenska ve tudi na tujem svojega največega moža. Vašega največega ljubljenca, spodobno se spominjati. Preširnova slava je bila še v ne dolženi času zelo omejena. Slovenci sami in med njimi njih vodniki so bili tako zaslepljeni, da Preširna še kot pesnika priznati niso hoteli. „Kdo bo pa take pijance čestil?“ se je mož, ki ima pri nas veliko veljavo, oglasil, ko ga je nekdo priganjal, naj se enkrat mesto Vodniku pa Preširnu na čaSt beseda da. Ali danes je vse drugače. Drugi december je jasno pokazal, da v slavi Preširnovi se strinjajo vsi Slovenci, vsi Sla-vjani. Obilo zbrano občinstvo, in ogromno število vseli c. k. blagajnicali ali za dačo., ali se bodo zmenja-vale za drugi denar. Zdaj vendar ne veljajo več 10 ki', a. v., temuč samo 8 kr. a. v. Vsak pa tudi lahko zahteva vrednost srebra za nje. ... (Mont Cenis), gora, ki loči Italijo od Francije, je prevrtana; skozi njo drži železna cesta in hlapon ki prevaža osebe potrebuje pol ure, da pride izpod gore zopet na svetlo; to je velike važnosti za obe deželi. ^ (hiimocauje).■ Za ministra notranjih zadev na Ruskem je imenovan knez Cerkavski, odločen sla-vjanoljub. ... (K boju). Na Francozkem so se zopet enkrat hudo v.darili pri Amiens-u. Pruski general Manteuffol je zgrabil francozko severno armado. Francozi in Prusi so hvalijo, da so zmagali. 27. grudna so začeli na Pariz streljati. ... [Koneina o!■ravnaca v Pragi) zoper skrivno društvo „Planik“ zarad veleizdajstva ktero je trosilo neki velcizdajnc plakate. Obtoženih je sedem mladenčev, kterih najstarši jo 28 let, drugi so po IG, 19 let stari. Dobro se odrezujejo na vse vprašanja, ter eden druzega ne ; izd a do. Pisaje te vrste, dobili smo ravno v roke razsodbo. Obtoženec Purkhardt je obsojen na G, Prahokoupil in Rzchak na 5, let težke ječe! 1 — Pričakovati je, na bodo nemški dijaki na Punaji, ki so kričali „na tla z Avstrijo!“, vsaj na 20 let zaprti, ker so starejši in bolj omikani, tedaj vedo, kaj delajo. Kako živo rodoljubje navdaja češko mladino, se vidi iz pisma, ktero je eden obtožencev pisal iz ječo svojim roditeljem skrivši ga v suknjo, ki jo je domu poslal. Povzamemo iz pisma to le: Iz kriminala. Preilra1 — » » 36 » » — » » 31 » » — po f. 72 do f. — » » 12 » » — » » 12 » » — » » 1 () » ; » --- po f. 82 do f. — » » 18 » » — » » 55 » » — » 52 » » — ..............po 12 f. 50 kr. cent. 11 fein . .. • . . » 10 » 50 y> » m pol . !) » 50 » » Auszug » 8 » 75 » » » 5 » 50 » Otrobi . . ' 2 » 80 ■ F, )) Fežol rudeči 5 » 80 » »- » zeleni 6 )) » » » rumeni . . . » 6 »1 15 » • » » kanarin r” » » » » kokos 6 " 7 5 )) » Slive 7 » .50 )) )) Maslo 52 » 50 )) )) Slanina (Špeh) . . » 33 )) » )> Seno konjsko . )) 2 » 30 » » » kravje 2 » 70 )) )> Slama boljša 2 »10 )) » » slabeja 1 » 80 )) » Krompir 2 » 50 » )) L i S T M ! C A. Gosp. P. Sk.... v Gradcu: Dopis dobili, vendar za lake zadeve imamo premalo prostora: Hvala za poslane naročnike. — Gosp. 1. K.... v Mariboru: Hvala za poslano. — Gosp. Fr. R... na Dunaj!: Drago nam bode. — Gosp. M. K. v Materiji: Vaši želji ustrežemo v prihodnjem listu, za zdaj prepozno. —- Kmečka Čitalnica v Mirnu pri Gorici : Storili, kakor ste želeli. Vsi č. gg. kterim na lem mestu nismo odgovorili, dobijo v kratkem odgovor v posebnih pismih. y Zavarovalno društvo Isti ai a za poroštvo g o 1 «I i n a r j e v. Društvo zavaruje po zelo nizkih premijah, in sicer: a) zoper škodo ognja; b) zoper škodo, ki nastane pri prevažanji na suhem in na morju; c) zoper točo; dJ za življenje. Dober vspeh, s kterim dela društvo po celi Avstriji in tudi v sosednjih državah, spodbuja nas, da ga posebno slovenskemu občinstvu iskreno priporočamo. Drže se načel narodne ravnopravnosti, občujemo s slovenskim narodom sploh v slovenskem jeziku in je naše društvo prvo, ktero je tej opravičeni želji slovenskega občinstva že prod več leti ustreglo. Posebno pa morajo vsakemu posestniku priporočati naše društvo izvrstni pogoji, pod kterirni zavaruje zoper škodo ognja, bodisi za nepremakljive ali premakljive predmete. Zavarovalnica „Viktorija“ 1 (1) v Trstu. Via Campanile N." 5, H. nadslropje nasproti nove pravoslavne cerkve. CARLO SCABAR Via S. Sebastiano štev. 4 v Trstu priporoča velečeslili duhovščini, gospodom učiteljem in sploh vsemu občinstvu, po naj nizij ceni papir in načrtane poslovne knjige, priprave /.a pisavo, podobe svetnikov različne velikosti, bodisi najličnejše ali bolj priproste ; molitvene bukvice v slovenskem. nemškem in italjanskem jeziku v zelo obilem številu; orodje in priprave za slikarje, in bukvoveze. Kdor nas počasti z vcčim naročilom, temu priznavamo primerni rabat. 2 (1) Prodaja odej a 1 i tako imenovanih „plaht“ iz ciste volne. Iver sem kupil pri razoroženju c. kr. bojnik ladij bogato zalogo velikih, enogubnih in dvognbnih plilllt iz volne, ktere so posebno rabi ji ve za Olleje, za potovanje, za konje i. t. d.; jih gorko priporočam vsa-cemu-, kajti izvrstno so tkane in jim mokrota čisto nič ne škoduje. Plahte ali odeje prodajajo se v ma-gacinu „Via Nuova“ št. 3, in sicer zadej za poslopjem policijskega vodstva blizo „Hotel de la Villeu v Trstu po 3, 3 '/2J, 4, 5 do 6 gold. i.t.d. 1 Kdor jih kupi več skupaj, temu pridejo primerno ceneje. 3 (1) Trgovina z obleko LA VILLE DE MILAN Corso št. 8 ima bogato izbiro vseh vrst po najnovejšej šegi krasno in dobro narejene obleke za moške in prodaja po cenovniku: Povrhne suknje po šegi od 12 do 30 gld. Kratke suknje za jesen i zimo . . . . od 10 do 23 gld. Suknje za jesen in zimo » 14 » 28 » Paleto za zimo. . . » 18 » 70 » Plašče in haveloke » 20 » 38 » Črne suknje za pir » 18 » 33 » » » za gg. duhovne» 34 » 30 » Zimske hlače . . . » 7 » 13 » » » črne . . » 0 » 10 » Razne telovnike . . » 8 » 10 » Naročila vsake vrste, tudi na surke se sprejemajo, in zadovoli se vsak v najkrajšem času in po prav nizki ceni. 4 (1) Robert Pecoroni. Piazza della Borsa štev. 602-7 priporoča sc čestitemu občinstu za vsa dela, ki spadajo v okrožje graviranja in visokotiska, po naj nižji ceni. 3 (\) 1 V bnkvariiici A. REICHARD & COMP, 1 ti Via Ponte Rosso Nr. 3 je ravnokar prišlo na s v i 11 o v SLOVENSKEM JEZIKU Evangelije po sv. Luku. § S: I m t- Knjiga je v platnu vezana. Cena ; 6 soldov. F o p r e d je prišlo na svitlo: K V AHCUELI JE! SV. jVIARKA, Edvangelije sv. Jlatevia. Cena: G soldov. m £ i f: o (\) m rt „SUAVIJA“ vzajemno-zavarovalna banka v Pragmi je prvo vseslavjansko društvo in prvi korak. da bi se dovršila slavjanska vzajemnost. Delovanje banke „SLAVIJE" se razprostira na naslednje oddelke in sicer: I. oddelek na vse baze zavarovanja za življenje, 11. „ „ „ „ ., „ smrt, III. „ vzajemna podedovanjska društva, IV. „ zavarovanje zoper vsako škodo ognja. Del čistega dobička zavarovalnega oddelka za ogenj se za zelo dober namen obrne in se sklicujemo zarad tega na §. 3 pravil oddelka IV. Oglase sprejemlja iu zahtevane pojasnila poslužno podaja: (ilavno Opravilstvo v Trstu 7 (1 J France Plese Via S. Spiriäione N. 5. Častitim bralcem „Primorca“ priporočam svojo Ž gostilnico na lioxarnskem trgu (Hotel Eluropst) },a8S v rjv1,s|M# _ Dobivajo sc tu lepe izbe in tudi Lastnik, ia odgovorni vrednik Vekoslav RaiC. — Tisk Rupnika in dr. v Trstu.