AAIRAN PODPEČAN,
civilna iniciativa
Župelevec
»Nočemo več mačehe,
saj smo dovolj sposobni
in čas je, da se
osamosvojimo.«
Aktualno, str. 2
SAMO VALANT,
direktor Intime
design Krmelj
»To podjetje bi rad v
nekaj letih pripeljal
dlje.«
~   Posovor, str. 3
METOD ŠERBEC,
veterinar
»Čeprav naj bi ime-
la mačka sedem živ-
Ijenj, je nemočna
proti nalezljivim obo-
lenjem.«
I   Gospodarstvo, str. 5
FLORIJAN BERGANT,
ravnatelj
»Najraje jem, kot se
reče, zžtico.«
I Prišleki, str. 16
CV 1       POSAVSKI   #"¦"  TT
ibzorniK
Poštnina plačana pri pošti IWnjBoSHF
i i i WWiiWTIWWiltmmJWUI'......iisTT        ,¦.. ¦    .                                                                                                                                                                                                                                                                                                   .  '«HMPPMiMHF
Časopis za pokrajino Posavje, leto X, št. 1, četrtek, 12.1.06,23.200 izvodov
IZVSEBINE
2   Rekli so v 2005
2    Bizeljsko pred
referendumom
3    Pogovor:
Samo Valant
4    Plin v Posavju
5    Prvi zasebni
veterinarski
center v
Posavju            f':
6    Silvestrovo po
posavsko
7    Seja sveta KS
mesta Krško
10 Iz občine
Krško
12  Iz občine
___Sevnica
13  Akcija:
16 Prišleki:
Flor ij an
Bergant
16 ZNacetom
Junkarjem na
novoletnem
čaju            jm

Hop
Izgradnfa Hi na tpodnfl Sov/
HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O.
(za Skupoi podvtg)
Koprika utlca 92, 1000 Ljubljana
WSeCOM'
B.D. 1«S. 8270. Kriko
MIMIflfttl
(((• 080 1444^
Secom KrSko d.o.o., Vrbina 999,8270 Krško
Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73,
secom.krsko(ajsiol.net, www.oknainvrata.com
Delavke in delavci Grieshaberja na uvodnem srečanju z vodstvom podjetja
V Grieshaberju na
Drnovem začeli delati
V Grieshaberjevem logističnem centru na Drnovem so v ponedeljek začeti z delom,
to je s pakiranjem in laserskim označevanjem pripomočkov za Boscheva orodja. V
podjetju je našlo zaposlitev 80 Ijudi, od tega 35 žensk, ki so prej delate v tekstilni
industriji, v glavnem v Lisci Senovo, pa tudi v Jutranjki in Montu Kozje.
Delo v Grieshaberjevem cen-
tru (dve hali sta dolgi 90 in
skupaj široki 60 metrov) pote-
ka izmensko: v pakiranju, kjer
so povečini ženske, v dveh,
v skladišču, kjer potrebuje-
jo močnejše moške roke, pa
v treh izmenah. Predstavnik
lastnika na Dmovem je Tho-
mas Buck, sicer pa center vodi
Silva Žvar.
Na prvi delovni dan so se de-
lavci in vodstvo zbrali na uvod-
nem spoznavnem srečanju, na
katerem so med drugim tudi
nazdravili začetku dela v pod-
jetju. Delavce je nagovoril
lastnik podjetja Heinrich Gri-
eshaber, ki je pövedal, da so
lokacijo za logistični center za
potrebe Boscha, s katerim so-
delujejo od leta 1996, iskali
po številnih državah v vzhod-
ni Evropi, za Drnovo pa so se
razen zaradi ugodnega stra-
teškega položaja odločili tudi
po zaslugi prizadevanj krškega
župana Franca Bogoviča.
V stavbi ima prostore tudi 13-
članski Boschev oddelek (v
njem je sedem domačinov), ki
bo nadzoroval procese v Gries-
haberju. Kot je povedal Karl-
Heinz Renz, vodja projekta v
Boschu, bodo v naslednjih me-
secih razmisliti tudi o poveča-
nju obsega dela na Drnovem,
kar bi pomenilo tudi nove za-
poslitve.
P. Pavlovič
22
KRSKO
POSAVSKI
REGIONALNI
PROGRAM
infra
izvajanje investicijske
dejavnosti, d.o.o.
Trg svobode 9
8290 Sevnica
LUKA ŠPIK IN LEK OBISKALA OTROKE - Na otroškem oddelku
Splošne bolnišnice Brežice so bili v torek popoldne na obisku
predstavniki podjetja Lek in veslač Luka Spik. Lek namreč v ok-
viru novoletne akcije obiskuje otroške oddelke vseh slovenskih
bolnišnic in z ustvarjalnimi delavnicami polepša kakšno urico
malim bolnikom. Vsem so podarili tudi celoletno naročnino na
revijo Petka ter obdarili otroške kotičke bolnišnic. 12 otrok,
kolikor jih je ta čas v brežiški bolnišnici, je po pozdravnem na-
govoru predstojnika pediatričnega oddelka brežiške bolnišnice
dr. Gorana Žarkoviča in predstavnika Leka Andreja Grilca preži-
velo nekaj časa v družbi Luke Špika in Lekovih animatork. P.P.
Če bo Kostanjevica
občina, bo težko,
sicer pa še težje
V krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki so se zače-
li zbori krajanov pred referendumom o novi občini, ki
bo 29. januarja. V soboto je zbor krajanov potekal na
Dobah, v nedeljo pa istočasno na Malencah, Vodenicah
in Oštrcu. Na slednjem, ki se ga je poleg predstavni-
ka pobudnikov za novo občino Andreja Božiča udeležil
tudi krški župan Franc Bogovič, je bila večina prisotnih
kljub nekaterim izraženim pomislekom vendarle za od-
cepitev Kostanjevice na Krki od Krškega.
Garaža Ivana Olovca je bila
v nedeljo zjutraj skoraj pre-
majhna za več kot 30 kraja-
nov (večinoma moških) Oštrca
in okoliških vasi, ki so se ude-
ležili debate (vodil jo je Toni
Jarkovič) za in proti novi obci-
ni. Razloge za ustanovitev ob-
čine Kostanjevica na Krki je v
imenu pobudnikov predstavil
svetnik  v  krškem  občinskem
svetu Andrej Božič. "Čutili smo
odgovornost, da Kostanjevi-
ci vrnemo samostojnost, ki ji
je bila odvzeta z upravno re-
formo leta 1956," je povedal
in zatrdil, da "vsaka upravna
sprememba pomeni napredek,
nov zagon, to pa Kostanjevi-
ca potrebuje". Po njegovem
bo nova občina prinesla nove
priložnosti za zaposlitev pred-
vsem na področju turizma in
malega gospodarstva, poleg
tega pa bo enakovreden sogo-
vornik pri oblikovanju bodočih
pokrajin.
Božič je predstavil tudi oce-
no prihodkov in odhodkov sa-
mostojne kostanjeviške obči-
ne. Občina naj bi imela letno
295 milijonov totarjev prihod-
kov (251 milijonov od države
in 44 milijonov lastnih prihod-
kov), porabila pa naj bi 222 mi-
lijonov, torej bi za investicije
ostalo še 73 milijonov toiarjev.
Finančni potencial nove občine
je predstavil tudi župan Obči-
ne Krško Franc Bogovič. Pri-
hodki bi bili po njegovem iz-
računu podobni, 303 milijone
toiarjev, precej pa se razliku-
je njegova ocena odhodkov, ki
naj bi jih bilo kar za 298 mili-
jonov, torej naj bi novi obcini
ostalo le pet milijonov za inve-
sticije. "Uporabite čim več po-
datkov in se odločite na osno-
vi argumentov, ne emocij, ki
lahko vodijo v napačno odlo-
čitev," je krajane pozval Bo-
govič.
Na izražen pomislek, kaj bo
občan konkretno imel od nove
občine, je Božič odgovoril, da
koristi niso nujno finančne,
ampak so predvsem v tem, da
sam odločaš o svojih priorite-
tah. Avečina sodelujočih v raz-
pravi je bila vendar za novo ob-
äno. Navajali so zglede drugih
manjših občin, ki so po osamo-
svojitvi napredovale (Bistrica
ob Sotli, Mirna peč, Loški po-
tok, tudi Šentjernej), se jezili,
da zaradi prostorskih omejitev
kostanjeviški obrtniki bežijo v
Šentjernej, da se mladi izse-
Ijujejo, ker nimajo kje gradi-
ti hiš, večkrat je bita omenje-
na obljubljena kostanjeviška
obvoznica. Nič ni pomagalo,
nadaljevanje na 2. strani
Zbori krajanov se bodo na-
daljevali že v naslednjih
dneh. V petek, 13.1. ob
18. uri, bo potekal na Do-
Inji Prekopi, v soboto, 14.1.
ob 17. uri v Črneči vasi, v
nedeljo, 15.1. ob 9. uri pa
na Orehovcu. Sktepni zbor
krajanov pred referendu-
mom bo v nedeljo, 22.1. ob
9. uri v prostorih OŠ Kosta-
njevica na Krki.
D
AKTUALNO
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12.1. 2006
REKLI SO
v letu 2005:
V letu 2005 so Posavje zazna-
movali številni dogodki, od
procesa izbire lokacije za od-
lagališče nizkih in srednje ra-
dioaktivnih odpadkov, v okviru
katere$a so se za odlagališče
prijavile vse tri posavske obči-
ne, do razprav, kje naj bo sre-
dišče pokrajine Posavje.
Predvsem sevniško in krško ob-
čino je avgusta prizadelo eno
najhujših neurij v zadnjih pet-
desetih letih, katerega posle-
dice bodo ljudje občutili še
let a. V Posavju je potekala
osrednja phreditev ob 60-let-
nici vrnitve izgnancev, konec
leta so poskusno prikljua-
li hidroelektrarno Bostanj v
omrezje ter postavili temelj-
ni kamen za gradnjo hidroe-
lektrarne Bianca. V nekaterih
krajevnih skupnostih so se po-
javile teinje po odcepitvah in
vzpostavitvi novih občin. Več
o dogodkih preteklega leta pa
skozi izjave Posavcev, ki smo
jih zabelezili v Posavskem ob-
zorniku skozi leto.
Lara (Leeloojamais), jartuar:
"Leto 2005 je naše leto!"
Branka Pirc, Civilna iniciati-
va Borst, Januar: "Gre za stro-
kovno neustrezno pripravljen
projekt, ki je do sedaj požrl že
več kot 50 mio SIT."
Rudi Stopar, pesnik, kipar, sli-
kar, grafik, februar: "Vemo,
koga podpirajo. Na obänski
ravni je podobno. Ko te vidijo,
pravijo: "0, fino!" Ko nekaj
narediš, je spet fino, v vmes-
nem času nate pozabijo, ko pa
se kasneje o$lasiš, pa: "0, veš,
težave!"
Kamil Krošelj, soustanovitelj
Tehnološkega centra Posav-
je, februar: "telimo povezati
posavsko inovativno in propul-
zivno gospodarstvo - kolikor
ga pat je - z izobraževalnimi
ustanovami ter angažirati so-
lajoče in študirajoče mlade iz
Posavja, pa tudi iz širšega slo-
venskega okolja."
nadaljevanje s 1. strani
če je Bogovič pojasnjeval, da
obvoznice še ni, ker je izpa-
dla iz državnega proračuna in
da je občina svoj detež zanjo
zagotovila, ter da je v novem
prostorskem načrtu omogoče-
na tako obrtna kot stanovanj-
ska pozidava, zbrani so meniti,
da Krško zanje naredi prema-
lo. "Lahko si župan še tako
želi pomagati vsem krajev-
nim skupnostim, toda dva ob-
činska svetnika z našega konca
pač ne moreta izposlovati vse-
ga, če so interesi drugih moč-
nejši," je bilo slišati, pa tudi:
"Nova občina je za vse v kraju
velik izziv in vsi se bomo mo-
rali potruditi, da bo uspela, ob
tern pa bomo še naprej prija-
teljisKrškim."
Kot argument za novo občino
so mnogi navajali predvsem
možnosti za še boljši razvoj
turizma, ki je, kot je poudaril
eden izmed krajanov, "edina
panoga v svetu, ki se širi in po-
trebuje čedalje več ljudi". Po-
memben potencial naj bi bili
vrelci termalne vode, bolj bi
se morali potruditi, da bi vsaj
nekaj od 40 tisoč obiskovalcev
letno, kolikor jih zabeležijo, v
kraju zadržali dlje časa, ne le
nekaj ur. Bogovič je na odt-
ke na račun občine odgovoril z
vprašanjem, "kje so bile v Kr-
škem ovire, da turizem ni za-
živel tako, kot bi lahko?" Po
njegovem manjkajo predvsem
spodbude iz kraja samega.
Eden izmed krajanov je ugo-
tavljal, da obstaja tendenca,
da je okolica vedno malenkost
zanemarjena   na   račun   sre-
dišča, trditev pa dokazoval s
položajem Kostanjevice in Kr-
škega pred 50 leti in danes.
"Težko bo, če bo Kostanjevi-
ca na Krki samostojna občina,
če ne bo, bo pa še težje," je
zatrdil ter se spraševal, koliko
občin je že propadlo, ker so se
odločile za samostojnost.
Peter Pavlovič
Andrej Božič in Franc Bogovič
Kadrovske
spremembe
v Krškem
V ponedeljek je potekel rok za
zbiranje prijav na delovno me-
sto direktorja javnega zavoda
Valvasorjeva knjižnica Krško.
Svet knjižnice je na svoji seji
ugotovil, da je na razpis pri-
spela samo prijava dosedanje
direktorice Ide Merhar, ki jo
je po predstavitvi in obravnavi
njenega programa dela in raz-
voja knjižnice sklenil predla-
gati za direktorico v pri hod -
njem petletnem mandatnem
obdobju. K izbiri Sveta morata
dati soglasje še občinski svet
ustanovitelja in strokovni svet
knjižnice.
Upravni odbor Skiada za finan-
ciranje razgradnje NE Krško pa
je prav tako v ponedeljek ugo-
tovil, da je na razpis za direk-
torja Skiada prispelo dvanajst
prijav, od katerih je enajst
ustrezalo razpisnim pogojem.
Upravni odbor bo vloge obra-
vnaval predvidoma naslednji
ponedeljek. Po doslej znanih
podatkih med prijavljenimi ni
bilo dosedanjega direktorja
Milana Veneka, ki mu bo se-
danji štiriletni mandat potekel
marca letos.
Turistične
delavnice na
Bizeljskem
Občinska turistična zveza Bre-
žice in Center za razvoj pode-
želja Posavje prirejata v janu-
arju dve turistični delavnici v
razstavno prodajnem prostoru
na Bizeljskem (stara osnovna
sola). Prva delavnica je med-
tem že potekala, druga pa je
predvidenaza torek, 17. janu-
arja, ob 17. uri. Na njih bodo
nadgradili decembrsko delav-
nico kvačkanja, na kateri je
sodelovalo 20 udeležencev,
pričeli pa bodo tudi z izdelo-
vanjem vezenin. S pomočjo
takšnih delavnic želijo orga-
nizatorji ohraniti dediščino
krasilne umetnosti in prenesti
znanje o tradicionalnem izde-
lovanju spominkov na mlajšo
generacijo, udeleženci pa qb
tem lahko odkrijejo tudi mož-
nosti za dodaten zaslužek. Iz-
delke bodo tudi razstavili in s
tem popestrili turistično po-
nudbo Bizeljskega.
Zadnja v 2005
deklica, prvi v
2006decek
31. decembra ob 23:25 se
je v brežiški porodnišnici
kot zadnja v letu 2005 rodi-
la deklica Iva mami Katarini
iz Leskovca pri krškem. Teh-
tala je 3,5 kg, merila pa 50
centimetrov. Kot prvi v le-
tošnjem letu pa se je šele ob
19:20 rodil 3,35 kg težak in
50 cm dolg deček David ma-
mici Čatibi s Senovega.
Zveza ekoloških gibanj
Slovenije (ZEG) - nevlad-
na okoljska organizacija
pripravlja
JAVNO TRIBUNO,
ki bo v petek,
13.Januar ja 2006,
ob 19. uri,
vsejnisobiA
Občine Krško.
Tema javne tribune so
JEDRSKI ODPADKI IN
DRUGE SLEPE ULICE, Kl
JIH POVZROČA
NUKLEARNA ENERGUA:
primera
Francije in Slovenije.
»Hočemo samo tisto,
kar nam pripada«
Med pripravami na bližajoča posvetovalna referenduma, ki bosta 29. januarja iz-
vedena v naselju Župelevec in v KS Bizeljsko, na katerem se bodo prebivalci ome-
njenih delov občine Brežice odločali za ali proti samostojni občini, so člani civil-
ne iniciative za novo občino 10. januarja pripravili novinarsko konferenco. Na njej
so predstavili svoje poglede na izločitev KS Bizeljsko in naselja Župelevec iz občine
Brežice in oblikovanje nove samostojne občine, predvsem pa skušali zavrniti nedav
ne izjave brežiškega župana Ivana Molana v zvezi s to problematiko tako na zborih
krajanov kot v lokalnih medijih.
Občani Bizeljskega in Župelev-
ca z udeležbami na zborih kra-
janov kažejo zanimanje za na-
daljnjo usodo njihovih krajev.
Član in koordinator civilne in-
ciative Milko Veršec, ki je trd-
no prepričan v pravilnost od-
loätve za samostojno občino
in pozitiven izid referendu-
ma, krajanom na zborih kra-
janov odgovarja na konkretna
vprašanja predvsem glede so-
cialnih transferjev in zagotav-
Ija, da se socialne pravice ob-
čanov v novi občini v ničemer
ne bodo spremenile, saj so za-
konsko predpisane.
Milko  Veršec  pojasnjuje,   da
prebivalci Bizeljskega niso Bi-
zeljčani, ampak Bizelanci in
zavrača nedavne trditve bre-
žiškega župana Ivana Molana
glede socialnih transferjev, ki
so le trije in ne pet, izobra-
ževanja, dolžine in vzdrževa-
nja cest, ekoloških vprašanj
in gasilstva. Ne sprejema ob-
Ijub, ki jih župan daje za dve
leti naprej, čeprav je letošnje
leto volilno in se ne ve, kdo bo
v Brežicah izvoljen za župana.
Pravi, da je mnenje sveta KS
Bizeljsko o novi občini spre-
menilo v negativnega šele pod
pritiskom iz Brežic. Glede pro-
blematike gradnje nove osnov-
ne sole meni, da bi se v pri-
meru, da KS Bizeljsko ostane
v brežiški občini, spremenila v
pravo katastrofo, saj bi mora-
li v letih gradnje prispevati 21
milijonov, kar pa bi pomenilo
pomanjkanje denarja za vse
druge dejavnosti. Za sponzori-
ranje prireditev in obnovo cer-
kve sicer priznava, da so dobi-
li letos nekaj denarja, vendar
je bilo malo v primerjavi s pri-
spevki krajanov in vloženim
prostovoljnim delom. Glede
občinske uprave, ki bo v novi
občini gotovo maloštevilna (tri
do pet članov) meni, da bo to-
liko bolj učinkovita, a tudi tu
bo prišlo do zmanjšanja, saj
jim po sedanjem stanju zapo-
slenih in na število prebival-
cev pripada kar sedem občin-
skih uslužbencev. Po njegovem
tudi glede delitvene bilance
ne more biti dilem, saj je to
zakonsko opredeljeno, pred-
vsem v interesu obdne Bre-
Milko Veršec
žice pa bo, da zadevo uredi
čimprej.
Posebno pa je Milka Veršca in
ostale člane iniciative razjezi-
la županova izjava, ki ji tudi
odločno nasprotujejo, da naj
bi namreč družine v novi ob-
čini morale plačevati okoli
100.000 tolarjev več dajatev
letno kot sedaj, zato zahte-
vajo tudi županovo opraviči-
lo. Zakaj bi od občanov pobi-
rali več denarja, saj bi potem
od države iz izravnave dobili
manj? Tudi ne obstajajo nobe-
ne pristojnosti, da bi od kra-
janov pobirali karkoli, kar ni
zakonsko določeno, je še po-
udaril Veršec. Občina za te
kraje vseskozi ni pokazala ra-
zumevanja, saj je bilo že do-
slej nekaj pobud za postavitev
gospodarskih obratov in zapo-
slitev domačega prebivalstva,
vendar do realizacije prav za-
radi premajhnega zanimanja
občine ni prišlo.
Član civilne iniciative in zna-
ni gospodarstvenik Miran Pod-
pecan je za Posavski obzor-
nik spregovoril o poglavitnih
razlogih in svojih pogledih na
priključitev Župelevca novi
občini. V Župelevcu, na kate-
rem naj bi se lomila uspešnost
oz. neuspešnost posvetovalne-
ga referenduma, so se za od-
cepitev in priključitev novi ob-
čini odločili iz dveh bistvenih
razlogov. Prva iniciativa se je
pojavila ob potrebi po nabavi
novega gasilskega avtomobila,
pri katerem se ponovno uve-
Ijavlja ustaljen princip finan-
ciranja, ki je uveljavljen le v
manjših krajih (60 % prispeva
obdna, 40 % pa v kraju s samo-
prispevki). Tokrat naj bi kraja-
ni petdesetih his za nakup pri-
spevali okoli 3,5 milj tolarjev.
Kot ocenjuje Podpečan, je to
prevelik znesek in se sprašu-
je, kje v večjih krajih s samo-
prispevkom zgradijo vodovod,
elektriko in ostalo infrastruk-
turo. Drugi pereč problem je
pločnik ob cesti, ki je posta-
la prava vzhodna obvoznica za
tovornjake. Otroci so v veliki
nevarnosti in se morajo držati
za ograje, ko hodijo ob cesti.
Sam kot clan sveta KS Kapele
že osem let piše v vsakoletne
obdnske programe to proble-
matiko, vendar se do sedaj ra-
zen izdelave predragega pro-
jekta, katerega realizacija je
vprašljiva, na žalost ni zgodilo
nič konkretnega.
Podpečan je poudaril, da v Žu-
pelevcu nimajo nekih poseb-
nih političnih ambicij in tudi
on osebno ne, saj meni, da je
obdna zaradi občanov in ne
zaradi interesa posameznikov.
»Ne iščemo nekaj, kar nam ne
pripada, ampak le tisto, kar
nam. To je tudi osnovni moto
naše inciative,« pravi. Borijo
se zato, da bi bilo z nastan-
kom nove obdne delovanje
obdne bližje občanom, kot je
v velikih krajih. Ob tem pa je
pomembno tudi mnenje lju-
di, podjetnikov, ki v teh kra-
jih ustvarjajo svoje dobrine in
zaposlujejo domače prebival-
stvo, in vsaj nekateri se od-
ločno nagibajo na stran usta-
novitve nove obdne. »Ljudje
v malih krajih dvakrat plaču-
jejo (poleg davkov tudi samo-
prispevke, delajo sami), to te
spodbuja, da nekaj spremeniš
in če imaš še zakonske mož-
nosti, to storiš,« dodaja Pod-
pecan.
Težav glede vračanja premo-
ženja v Župelevcu naj ne bi
imeli, saj tu obdnskega pre-
moženja preprosto ni. O izidu
referenduma Podpečan pravi:
»Zame bo eden ali drugi izid
legitimen in pravilen. Ceprav
bo zmaga, če ne gremo v svo-
jo občino, vprašljiva. Prilož-
nost bomo pač zapravili. Pra-
va zmaga je to, da se enkrat
postavimo na svoje noge. No-
čemo več mačehe, saj smo do-
volj sposobni in čas je, da se
osamosvojimo.« Župan Občine
Brežice Ivan Molan v javnosti
sicer ne nasprotuje odcepitvi •
KS Bizeljsko in naselja Župe-
levec, vendar so člani civilne
iniciative drugačnega mnenja.
Najbrž vseeno kaj veljamo.
»Kmet da slabo kravo v klavni-
co, ne bi se za njo potegoval,«
pravi Podpečan.
Kljub temu, da je daleč naoko-
li poznana njihova neenotnost,
v civilni iniciativi tokrat raču-
najo prav na enotnost ljudi na
Bizeljskem. »Strasti se bodo
morale pomiriti, večno to ne
more trajati. Tudi županu sem
že dejal, da se mi ne odcep-
Ijamo od Slovenije. Še naprej
bomo živeli na tem prostoru,
imeli bomo določene interese
in se začeli spet povezovati,
vendar si želimo postaviti dru-
gačne osnove. Treba bo delati
racionalno in ne bo več prosto-
ra za pretirana čustva,« je še
dejal Miran Podpečan.
Polona Brenčrč
Miran Podpečan
CITROäN
www.avtoline-krsko.si
4v*&xHfiMc d.o.o.
Bohoričeva 10, 8270 Krško
PRIHRANKI V JANUARJU:
- pri C3 do 600.000 SIT
- pri C4 do 750.000 SIT + gratis
navigacija
- pri PICASSU do 1.000.000 SIT
- pri BERLINGU do 800.000 SIT
- pri C5 II do 800.000 SIT + gratis
navigacija
Tf=l   ¦ 07/49-09.117
3
AKTUALNO
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12.1. 2006
Samo Valant, podjetnik, direktor Intime design Krmelj
»Delamo na tern, da to ne bo
nikoli dokončana zgodba.«
Štiridesetletni Samo Valant iz Tržišča, sicer znan avtomobilski dirkač, večkratni državni prvak, organizator Seicen-
to pokala, je junija 2005 odkupil obrat Lisce v Krmelju ter v podjetju Intima design zaposlil vseh sto delavk. Po-
tem ko je dosegel vrhunec v avtomobilski panogi s podjetjem Avto Trebnje, je želel še nekaj narediti za domačo
mirnsko dolino. Po nekaj več kot pol leta klimo v podjetju, kjer izdelujejo spodnje perilo in od septembra tudi ko-
palke, pozitivno ocenjuje. Cilj podjetja v tern letu je nabava krojilne tehnologije, v letu 2007 pa naj bi stekel del
proizvodnje lastne blagovne znamke. Ker se zaveda težkega položaja tekstilne industrije, delajo izključno na vi-
soki modi, kar na Kitajskem ne znajo narediti, obenem pa je prepričan, da bo podjetje, seveda z določenimi last-
nimi finančnimi vložki, s pomočjo države in tudi s pomočjo zaposlenih, delovalo tudi še čez dvajset let.
Zakaj ste se sploh odločili za
odkup obrata Lisce v Krmelju?
Leta 1990 smo imeli že eno pr-
vih tekstilnih podjetij v Ljublja-
ni z različnimi solastniki, potem
smo se po šestih letih razšli in
smo v Tržišču in na Razborju na-
daljevali ta tekstilni del s pro-
dajo, nakupovali smo v Koreji,
Makedoniji, Bosni. Potem sem
izziv našel v drugi panogi, tako
da sem leta 1996 šel še v avto-
mobilsko panogo. Ampak ved-
no mi je nekako ostal izziv v
domačem kraju nekaj naredi-
ti. Ker sem le Sevničan, živim
v sevniški občini in se počutim
Sevničana. Projekt Avta Trebnje
sem pripeljal do nekega vrhun-
ca v teh devetih letih in se ču-
tim sposobnega izpeljati še en
tak življenjski ciklus. In to je
ravno sovpadalo. Lisca je zace-
la zapirati svoje obrate - pred
dvema letoma Zagorje, lani Kr-
melj in Senovo - in prišli smo do
ideje, da poskusimo tukaj nekaj
narediti. Kljub zavedanju, da je
v tekstilni panogi katastrofa. A
mislim, da če v neko idejo, pro-
jekt verjameš, potem je lahko
že veliko narejenega. Po poga-
janjih smo prišli do kompromi-
sa, kar je pomenilo, da obrata
v Krmelju niso zaprli in nihče iz-
med stotih zaposlenih ni sei na
zavod za zaposlovanje. Pogaja-
nja so tekla kar pet, šest mese-
cev, junija 2005 se je to zgodi-
10,  dali smo bančne garancije,
hipoteke in objekt odkupili.
Minilo je približno pol leta od
odkupa. Kakšna je situacija v
podjetju danes?
Rezultate bomo imeli do konca
januarja. Težko bi rekel, da smo
se pozitivno pokrili. Mislim, da
ne, ker je bilo več dejavnikov.
Že pet dni po prevzemu podjet-
ja smo dali zaposlenim polovi-
co regresa, kot smo jim obljubi-
11,  kar pa je ogromen zalogaj, ki
ga poslovanje ne prenese, sploh
pa v prvem letu poslovanja, am-
pak to smo zaposlenim obljubi-
li. Tudi vse place dajemo redno.
Prepričan sem, da nismo pozi-
tivno zaključili leta, vendar to
je normalno vlaganje, ki sem
si ga zadal, je pa res, da večno
to ne bo šlo. V podjetju bo po-
trebno skupaj z zaposlenimi raz-
misliti o tej filozofiji, da delamo
zato, da imamo place in da ima-
mo zaposlitev. To podjetje bi
rad v nekaj letih pripeljal dlje,
ne da bomo vsak mesec trepe-
tali, ali bo denar za place. Am-
pak to ne morem sam, jaz lahko
pripomorem toliko, da born za-
gotavljal delo v tujini, kot se bo
dalo, sicer pa bodo morali zapa-
sleni spremeniti filozofijo, da se
ne pride v službo deset do sed-
mih, če se ob sedmih začne de-
lati, ampak da se ob sedmih res
začne delati, da se ob treh res
zaključi z delom, ne pa da so
pet čez tri že pripravljeni za od-
hod. In da ko se dela, da se res
dela. To, kar mi zagotavljamo,
glede na katastrofo v tekstilu in
če se želimo znebiti kitajskega
sindroma, je to, da smo štarta-
li z res visoko, vrhunsko modo.
Kar na Kitajskem ne znajo na-
rediti. Problem pa je, da so to
tako majhne serije, da tega ni-
hče noče delati. Če se bomo vsi
angažirali, se bo to dalo, sicer
nas bo Kitajska prehitela. Dru-
gih alternativ pa ni. Razmišlja-
mo pa tudi o tern, da ne bomo
samo čisti predelovalci, ampak
bi radi ämprej svojo blagovno
znamko.
Ste že razširili proizvodni pro-
gram, kot ste predvidevali v
začetku?
Na kopalke smo že šli in je dosti
uspela serija kopalk v tujini. Na-
slednji korak v letu 2006 pa je
nabava lastne krojilnice, krojil-
ne tehnologije, počasi bomo za-
čeli sami krojiti v drugi polovi-
ci leta 2006, upam pa, da bomo
v letu 2007 začeli del proizvod-
nje pod lastno blagovno znamko
in tudi potem triili na območju
Slovenije in bivše Jugoslavije.
Ste še v stiku z italijansko
modno kreatorko Rossano An-
saloni?
To je zelo znana kreatorka, kre-
ira tudi kolekcijo za Madonno.
Tukaj imamo zelo dobre infor-
macije iz tujine, ki jih sami nis-
mo sposobni še štiri, pet let do-
biti oziroma bi morali ta kader
imeti in ga drago plačati. Mi za
njih delamo, oni kreirajo, kro-
jijo, mi pa za njih izdelujemo
spodnje perilo in kopalke. Po
drugi strani bi pa mi radi nekaj
idej tudi od njih dobili, krojili,
del tega pokrili tudi kot svojo
blagovno znamko in počasi za-
čeli ustvarjati tako ekipo, ki bo
znala te stvari tudi sama delati.
To je proces, ki ne more uspe-
ti čez noč, sem pa prepričan, da
tak proces lahko v treh, štirih,
petih letih steče. To pa je seve-
da povezano z velikimi vlaganji,
ogromno sredstev je za to po-
trebno, od kadrov, krojilne teh-
nologije, zaloge, prostor... Pri
tem računamo tudi na pomoč
države, s pomočjo bank bomo
vlagali svoj denar in upam, da
nam bo uspelo.
Kdo so vaši kupci?
To so predvsem tuja podjetja,
kot so Manicardi Italija, KBP gro-
up - Zinco, Rossana Ansaloni, del
pa še vedno delamo za Lisco.
Kakšni pa so vaši cilji na trgu?
Naš cilj je imeti štiri, pet različ-
nih kupcev, za katere bi prede-
lovali, saj ni dobro, da si preveč
vezan le na enega. Radi bi imeli
dolgoročne partnerje, s kateri-
mi bi imeli tri, štiri petletne po-
godbe, da bi se potem tudi lažje
odločili za vlaganja.
Kako je z opremo, ki ste jo od-
kupili. Jo bo potrebno poso-
dobiti?
Nekaj opreme smo kupili tudi na
trgu, nekaj je še bomo in jo tudi
tako sproti posodabljamo in jo
še bomo, predvsem pa je naj-
večji zalogaj krojilna tehnolo-
gija. Že v letu 2005 smo se na
razpisu potegovali za evropsko
pomoč pri postavitvi tehnološke
opreme, pa na žalost izpadli.
Prepričan sem bil, da podjetje,
ki je zaposlilo sto ljudi, ki je v
tekstilu in je v Posavju, kjer je
veliko brezposelnih, torej ki je
izpolnjevalo vse pogoje, uspe,
vendar mislim, da ta razpis ni
bil realen in so po moje tekstil-
no panogo kar izločili. Če bi to
pomoč dobili, bi krojilna tehno-
logija že danes v Krmelju stala
in delno funkcionirala. Kajti to
je velik strošek, samo tehnolo-
gija stane 40, 50 milijonov. Ved-
no pa smo bili pripravljeni so-
vlagati, saj vemo, da z neba nič
ne pade.
Kaksen pa je bil odziv domači-
nov na to vašo potezo odkupa?
V samem podjetju sem pričako-
val več zadovoljstva ljudi, kot
smo ga bili deležni. Mislil sem,
da ljudje mislijo, da ko imajo
službo, da so zadovoljni, pa ni
tako in to me je negativno pre-
senetilo. Pač eni mislijo, da ne-
kaj bo pomagala država, nekaj
zavod za zaposlovanje, pa bomo
že nekako. Sam si tega tako ne
predstavljam. Vsak se mora za
svoj kos kruha boriti. Mislil sem,
da smo za to dolino nekaj veli-
kega naredili, ampak ravno pri
zaposlenih, ne govorim v večini,
nekaj pa je le bilo takšnih, sem
bil negativno presenečen.
Kakšna je klima v podjetju da-
nes?
Danes je v redu, super, ne za-
mujamo s plačami, tudi del bo-
žičnice smo dali, samo da ustva-
rimo ta kolektivni duh. Dela je
dovolj, problem je, ker je dela
preveč, recimo zdaj v januarju,
februarju, ko kolekcije pošlje-
mo na trg, marca, aprila pa ni
toliko dela. In že zdaj vemo, da
bo tako, zato zdaj delavke de-
lajo več ur, da jih bodo potem
v aprilu izkoristile. Ampak ne-
kateri v podjetju tudi tega ne
razumejo, ampak na žalost je
v tekstilu tako. Mi lahko reče-
mo dobaviteljem, da ne more-
mo narediti, ampak delovna sila
čaka drugje in dobavitelj bo sei.
To bodo morali ljudje razumeti.
Dejali ste, da imate načrte za
več let naprej. Prejeli ste tudi
državna sredstva in se obveza-
li, da boste delavke zaposlova-
li vsaj tri leta. Ali lahko rečete,
da bodo delavke imele delo v
vašem podjetju še dlje?
Toliko lastnega denarja sem vlo-
žil, da če to ne bo trajalo de-
set let, sem tako rekoč ta denar
vrgel stran. Ta denar, ki sem ga
že vložil, ga v petih, niti v de-
setih letih ne morem dobiti na-
zaj. Car pa je, da to še ni vse,
da bom moral še vložiti. To pod-
jetje vidim tudi čez dvajset, tri-
deset let, da bo funkcioniralo.
Težko je napovedovati, ampak
delamo na tem, da to ne bo ni-
koli dokončana zgodba. Res pa
je, da smo v panogi, ki je ka-
tastrofalna. Kar pa se sredstev
tiče, nismo dobili vsega, am-
pak bomo prejemali v treh le-
tih. Država ima slabe izkušnje
in mi smo prvi poskusni zajčki,
ki smo dali bančne garancije in
hipoteke zato, da bomo ta sred-
stva dobivali v treh letih. Gle-
de na to, koliko moramo dati za
place stotih ljudi, so ta sredstva
v odstotkih zelo minimalna. Sem
pa zadovoljen z vsakim denar-
jem, ki ga dobimo.
Kaj si obetate kot podjetje od
tretje razvojne osi oziroma hi-
tre ceste, ki bo sevniški občini
odprla izhod do Celja in do av-
toceste proti Ljubljani?
Lažje transportne poti, večjo
odprtost v Evropo in večji pro-
met mimo kraja, kar pomeni ve-
liko za razvoj kraja. Več ljudi se
bo začelo obračati, več se bo do-
gajalo v kraju, več možnosti bo,
da se bodo ljudje, ki jih bomo še
zaposlovali, vozili k nam v služ-
bo, zaradi večjega pretoka ljudi
bomo lahko razmišljali o malo-
prodaji na naši lokaciji, z lažjim
srcem se bomo širili in investira-
li, ker bodo objekti pridobili na
vrednosti.
Glede na to, da je v Posavju
propadlo več podjetij, bi se
po vaše lahko še našel kdo, ki
bi rešil kakšno podjetje z od-
kupom?
Seveda bi se še lahko. Je pa res,
da je potrebno kup odrekanja,
vlaganja in imam občutek, da se
tisti ljudje, ki bi lahkokaj vlaga-
li, bojijo in raje kar živijo malo
v ilegali pa čakajo, se ne obre-
menjujejo in dobro spijo. Bi se
pa še lahko kdo našel in se bo
moral. V Posavju gospodarstvo
ne more in ne sme kar propa-
sti. Lahko gre malo na boljše ali
pa na slabše. Sem pristaš tega,
da bo šlo še na boljše. Ampak bo
treba to od temeljev naprej po-
stavljati - miselnost, delo, iska-
ti bolj dobičkonosna dela in to
nadgraditi. In čim več ljudi nas
bo tako razmišljalo, več je mož-
nosti, da se nekaj od tega tudi
naredi.
Ali se da preko tekmovanj v
avtomobilskih dirkah po tuji-
ni skleniti tudi kakšen posel za
Intimo design?
V tej fazi, kolikor jaz dirkam v
tujini, je to premalo. Je pa to
gotovo lahko nekakšna poveza-
va, vendar to pomeni tako veli-
ko stopnico naprej, da bi te po-
sle v tekstilu morali delati drugi
ljudje, sam pa bi se moral spet
profesionalno posvetiti dirkanju
in pripeljati sponzorje. Kajti če
hočeš uspeti v tujini, je pa to,
kolikor pri nas stane, pomnoie-
no z deset.
Seveda pa vas tudi avtomobili-
zem in dirkanje veže na mirn-
sko dolino oziroma Sevnico.
Koliko ste sploh še aktivni v
dirkah?
Pred več leti smo dobro dir-
ko organizirali v Sevnici in jo
pred nekaj leti spet obudili. So-
tekmovalci iz Slovenije in tuji-
ne pravijo, da je to ena najbolj-
ših prog in ena najboljših dirk,
ne samo v slovenskem prostoru,
in sem vesel, da se je začelo to
spet dogajati.
Še nekaj let nazaj sem veliko
dirkal, skoraj polprofesionalno,
v letih od 1994 do 1998 sem si
pripeljal štiri naslove državne-
ga prvaka, potem začel s Sei-
cento pokalom, kar je največ-
ja stvar v slovenskem avto moto
športu. Potem sem spet nehal,
pa pred nekaj leti spet začel,
ker nisem mogel iz svoje kože.
V letu 2004 sem si pripeljal spet
naslov državnega prvaka v gene-
ralni uvrstitvi v gorskih dirkah s
fiatom Puntom, z lancio sem bil
prvak v rally krosu, v lanskem
letu pa zaradi pomanjkanja časa
nisem vozil rallyja. Sicer pa je
moj cilj, da bi mladim talen-
tom, kot je Asja Zupan, ki je ie
vozila z mojim avtom, omogočit
dirkanje. Sam pa born zelo ome-
jil dirkanje, peljal born izključ-
no šest dirk gorskega prvenstva
za dušo.
Lidija Petrisic
Foto: Robert Sajovec
Kolumna
Zoraje...
Ko me je na novotetno jutro prebudilo
škrabljanje kapljk v žlebovih, mi je phšlo
na misel pismo, Acs sem ga pred leti in po
naroku za neko kulturno predstavitev, pi-
sala našemu Prešernovemu Francetu. Te-
daj sem mu izumotvorila, da imam še naj-
raje veiere, ko zlezem v krpe, si zapnem
zadnji gumb na pižami in se zaprem v svoj
svet. Ker, kot sem mu sporočila, se od njegovih tasov do danes na
tem svetu ni nie spremenilo in da bi najraje ostala v nirvani, debe-
lo pokrita z odejo tez %lavo.
Od takrat do danes, je od večera do večera in iz leta v leto, to note-
nje zmeraj bolj žgečkljivo. A, kaj, ko je neki vra$ v meni vztrajnej-
ši in nasilnejši in me nažene, da z daljincem surfam po programih,
se svojevoljno uspešno zastrupljam bodisi z nasilnimi dnevnimi no-
vicami, nasilnimi filmskimi vsebinami ali prav takšnimi reklamnimi
spoti. Kupi tasopisja okoli mene ne zaostajajo, enako uspešno mori-
jo v dobro usmerjano domištjijo. Ki jo naposled nekako le zmorem,
da se izkopljem iz toplih krp in stopim v nov dan z vsemi odisejada-
mi, ki jih taprinaša.
In surfam po moi%anskih \riju$ah Tako abotne reklame, kot je bila
za konzerve tune calvo, si lahko izmisli le abotni moiqanski trust, ki
meje moril vet kot ce/ega pol lanskega leta. Temaina, neprebaylji-
va do mere, da od reklame dalje ne premorem nikakršne domišlji-
je, da bi kaj kmalu še karkoli tunine%a spravila po gr/a Pa sem si-
cer vsorti riboljubeah. Kaj vem, mordaje bila to nehotena napoved
blazno tematne%a leta. lame vsaj, ki pa je bilo dobro do te mere,
da sem u$ledala neko vrsto zore.
Ko to v nadaljevanju pomeni, da sem skoraj celih šest desetletij ii-
vela v politiini tem/. /n mi je nekoč kole$a s posla dejal, da jaz pat
nisem za to sfero, da sem na tem področju jako jako za tuno. Ker,
kot je dejal: »...Politika je $rda ret in ji zastonj ne reiejo da je...
(tako kot se rete tisti puna, ki ima vse po vrsti rada). Ampak okoli
nje se res vsi motajo. Enim se to dopade, dru%i bi radi imeli koristi,
eni pa so zraven tisto zores...« Menda je res morala priti do oblasti
serija raznih grimslijev, da se mi je ta sfera z akterji vred zqravia-
la do konca. In za zmeraj.
Ker v tej pod hribovski deieli ne deluje nit po zdravi kmetki lo$i-
ki. Zato so, zaradi podkupovanj, do smrti poteptana mlada dekleta,
zato odhajajo zore in zorani. Vse je skuptkano, po novem besednja-
ku, zlobirano. Vdomacem in bliinjih lo%in, z unijo, evrom in vsemi
velikimi brati in bratranci vred. Ta isti zsornji kole$aje enkrat pre-
blisknil:- Boste videli, kako bomo se kh sea///- Pa smo tarn telitki,
pod hribovski. Posebna, tudna sorta telet, ki je do dneva današnje-
ja okoli in tez sebe uspela previhariti vse viharje. Tudi zadnji boiit-
ni ne pozdrav v slovenskem jeziku zadnje%a %ospoda nojvišje$a cer-
kvene$a (po)slavarja,. nemškesa po rodu, se ve. Politika. Mogotno
motna. Kar nima nobene veze z verovanji v kakršno koli ie boije.
Spletanje telitkastega, se mi je zsodito, ko sem se zapicila v eno od
eu anket, kjer slovenski drzavljani-res ne vem koga ali katere so an
ketirali-, odqovarjajo, da smo prebivalci te dezele zadovoljni s svo-
jim življenjem. Med 29. anketiranimi državami(med njimi sše4po-
Sajalskimi), smo z zadovoljstvom pristali na zavidljivem 11. mestu,
na 12. mestu je pristata u$anka, koliko demokracije premoremo v
driavi in bili boljši odpovpretja eu, na tretje vprašanje, ali smo za-
dovoljni z ekonomskim poloiajem svoje driave, smo se, pomislite,
med anketiranimi prebivalci 29. drzav, zavihteli spet na 12. never-
jetno mesto. Haaloo!?
Sem se spomnila enih kadrov enego slovenskem partizanskeya filma,
kjer je Summon senior i$ral eno prav teliikasto(?) vlo$o in med naci-
sti in fašisti - preživel! Se mi sleherni dan pojavijo izmutena oblit-
ja mlajših prijateljk, ki si še z nadtloveško motjo^ sluiijo za nekaks-
no dostojanstvo. Zaradi lobijev, ksantipizma, maiizma, neznanja in
nepoznavanja - namerne^a - slovarja medčloveške harmonije, ki bi
smela prinesti u^lašenost v delovno vzdušje. Poles še dobrih, boljših
delovnih rezultatov. Pa kaj bi, ko so medtem upašenost in dobri re-
zultati nasploh smrtni greh. lenskam, s tisto in normalno moigan-
sto tekotino, pa bi težko svetovala, naj se %redo malo, no, ie itak na
pladnju prinešenega, teletizma. Bi pa brikone laije preiivele.
Pa ja, lahko meni z zanko penzije okoli vratu, ki je še v socializmu
in kapitalizmu, vsemu navkljub vsaj srebrnima, preiivela delo bolj
za nekatere druge osebke, privatizacijo in z njo serijo kuptkanj, ne-
sposobnosti, sprenevedanj in manipulacij. In še česa.
Hudit na veke vekov koti mlade.
Pise:
Natja Jenko Sunčič
4
GOSPODARSTVO
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12.1. 2006
Vse več stanovanj in
podjetrj je na plinu
Rusko-ukrajinska »plinska vojna« v začetku novega leta je tudi v naši javnosti sprožila razmišljanje o tem, kako
odvisni smo od oskrbe s tem vse bolj popularnim energentom. Pozanimali smo se, koliko je v Posavju gospodinj-
stev in podjetij, ki se ogrevajo ali drugače uporabljajo zemeljski plin.
V obam Sevnica so za oskr-
bo s plinom ustanovili javno
podjetje Plinovod Sevnica, ki
je zgradilo in vzdržuje omrež-
je, dolgo 31 km. Na plin so do
sedaj priključili 650 gospodinj-
stev ter 85 ostalih uporabni-
kov, med katerimi so tudi sku-
pinske kotlovnice, s pomočjo
katerih se ogreva še 400 sta-
novanj. Tako se v Sevnici s pli-
nom grejejo v približno 1050
gospodinjstvih, poleg tega pa
še v osnovni, srednji in glasbe-
ni šoli, v vrtcu, v številnih tr-
govinah in poslovnih prostorih,
večji porabnik je tudi podjet-
je Preis. »Sevnica je razen ne-
katerih manjših sosesk plinsko
pokrita. Sevničani so bili od
samega začetka zelo zainter-
esirani za plin, omrežje smo
gradili, ker so ga ljudje hote-
U imeti,« pravi direktor Plino-
voda Sevnica Anton  Krajnc.
Po njegovih besedah širitev
omrežja izven Sevnice zara-
di tehničnih razlogov ni mož-
na, v Sevnici pa so v lanskem
letu pokurili 2.100.000 kubič-
nih metrov plina.
Krška in brežiška občina sta
plinifikacijo s podelitvijo kon-
cesije zaupali podjetju Adria-
plin, pooblaščeni upravljalec
plinovodov v teh dveh občinah
pa je krški Savaprojekt. Na ob-
močju  Krškega, Leskovca, Dr-
novega oz. Velike vasi, Bresta-
nice in Senovega je Adriaplin
do sedaj zgradil 33 km pri-
mamega plinovodnega omrež-
ja, na katerega je priključenih
360 porabnikov. Ta številka za-
jema 234 posameznih gospo-
dinjstev, 13 kotlovnic, iz kate-
rih se ogreva 1630 stanovanj in
poslovnih prostorov, 94 komer-
cialnih uporabnikov in 19 go-
spodinjstev s kuhinjskim odje-
mom plina. Krajše povedano to
pomeni, da se s plinom ogreva
skoraj 2000 prostorov, od sta-
novanj do poslovnih stavb. Če
naštejemo večje: trgovski cen-
tri TA-BU, Mercator in Tuš, šte-
vilna podjetja (Ekten, Numip,
Handte-Ost, Cerjak, Resnik,
Willy Stadler in Begrad, avto-
hiša Adria...), videmska stav-
ba z banko, pošto in zavaro-
valnico, kultumi dom, osnovne
in srednja sola, zdravstveni
dom, dom starejših občanov,
tudi nova Grieshaberjeva hala
in cestninska postaja, edini in-
dustrijski porabnik plina pa je
videmski Zito-Šumi. Kot pravi
Rudi Zajc iz Adriaplina, kon-
cesijska pogodba zajema tudi
plinifikacijo Dmovega in Veli-
ke vasi, Kostanjevico na Krki
pa naj bi ogrevali z utekoči-
njenim naftnim plinom. "Pli-
novodno omrežje je v občini
Krško zelo razvejano, gradimo
pa ga tarn, kjer se izkazuje po-
treba po odjemu plina. V bo-
doče bo veliko odvisno tudi od
razvoja poslovnih con," dodaja
Zajc. Poraba plina v krški obči-
ni sicer že presega tri milijone
kubičnih metrov letno.
V Brežicah se je gradnja pli-
novodnega omrežja začela bi-
stveno kasneje kot v Krškem.
Zaradi oddaljenosti od magi-
stralnega plinovoda je bilo po-
trebno zgraditi približno 10 km
dolg povezovalni plinovod Dr-
novo-Brežice, ki je omogočil
priključitev na plin tudi ne-
katerim gospodinjsvom v va-
seh Črešnjice, Cerklje ob Krki,
Župeča vas, Račja vas, Boršt in
Krška vas. Skupaj z Brežica-
mi ima Adriaplin 169 porabni-
kov plina, med katerimi je 139
posameznih gospodinjstev, dve
veliki kotlovnici, ki ogrevata
650 gospodinjstev in poslovnih
prostorov, ter 28 komercial-
nih uporabnikov. S plinom se v
brežiški občini tako ogreva že
preko 800 prostorov, med nji-
mi tudi TPV, Hura diskont, Tuš,
športna dvorana pri osnovni
šoli (t.i. balon) in nova zgrad-
ba upravne enote. Poraba se
približuje dvema milijonoma
kubičnih metrov letno, skoraj
30 km plinovodnega omrežja
pa bodo še širili, pravi Zajc. Ze
v kratkem po Cesti bratov Cer-
jakov do Vina Brežice, predvi-
doma tudi v center mesta in v
Trnje, ravno v teh dneh naj bi
za industrijske potrebe začelo
plin uporabljati podjetje INO v
Krški vasi. Načrtuje se tudi ši-
ritev omrežja proti Čatežu ter
v poslovno cono Brezina.
Poleg tega so večji porabniki
plina v Posavju tudi nekatera
podjetja, ki imajo dobavo ne-
posredno z magistralnega pli-
novoda. Kot primer navedimo
Termoelektrarno Brestanica,
ki zemeljski plin uporablja za
proizvodnjo električne ener-
gije. Ker gre za rezervno oz.
konično elektrarno, je poraba
plina spremenljiva, kot nam je
povedal vodja tehničnega sek-
torja v TEB Edi Zidarič, pa se
giblje med 13 in 30 milijoni ku-
bičnih metrov. "30 milijonov
kubikov plina pomeni količino,
ki ga letno pokuri 10 tisoč go-
spodinjstev," ponazarja ta po-
datek Zidarič. Poleg TEB ima-
jo svojo dobavo plina denimo
tudi krški Vipap, brestaniški
Tespack, senovska Metalna in
drnovska asfaltna baza.
Namigovanja, da je oskrba
s plinom ob takšnih dogod-
kih, kot je v začetku omenje-
ni rusko-ukrajinski spor, lahko
vprašljiva, Rudi Zajc zavrača.
Pravi, da smo sicer morda res
malo preveč odvisni od ruske-
ga plina, vendar so viri zago-
tovljeni tudi drugje (Alžirija,
Severno morje), zaloge ze-
meljskega plina pa so bistvene
večje od zalog nafte, zato se
po njegovih besedah pomanj-
kanja plina ni bati.
P. Pavlovič
studio i
ooo
KD Holding
prodal delež v TE
Brestanica
KD Holding je Holdingu Slo-
venske elektrarne (HSE) pro-
dal 19,47-odstotni detež v
Termoelektrarni Brestanica in
18,27 odstotka Termoelektrar-
ne Šoštanj, HSE pa je za na-
kup plačal 11 milijard tolarjev
in pol, od tega za Brestanico
4,6 milijarde.
Termoelektrarna Brestanica skupaj s HSE načrtuje izgrad-
njo podzemeljskega skladišča za zemeljski plin na območ-
ju Rudnika Senovo v zapiranju. Trenutne raziskave kaiejo,
da bi lahko zqradili skladišče za do 20 milijonov kubičnih
metrov plina, s katerim bi TE Brestanica lahko premostila
kritična obdobja dobave plina, z njim pa bi lahko sodelova-
la tudi na trgu. Izgradnja takšnesa skladišča bi trajala do
pet let, stala pa naj bi okros 30 milijonov evrov. Slovenija
je sicer ena izmed redkih evropskih driav, ki nima svojega
Subvencije tistemu,
ki obdeluje zemljo
Reforma skupne kmetijske politike Evropske unije ne
sme povzročiti socialnih pretresov na naših kmetijah, so
se strinjali udeleženci razprave, ki jo je prejšnji četrtek
pripravila brežiška območna enota Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije. Zelo številna udeležba kmetov do-
kazuje, da jih napovedane spremembe zelo zanimajo.
Slovenija bo s 1. januarjem
2007 vstopila v reformo plačil
v kmetijstvu, kar bo na kmeti-
jah povzročito velike spremem-
be. Prihajajočo reformo sta
zbranim predstavila namest-
nik direktorja Kmetijsko goz-
darske zbornice Slovenije Bo-
ris Grabrijan in predstavnik
kmetijskega ministrstva Alojz
Senegačnik. "Osnovna ide-
ja reforme je, da se postopno
uvedejo plačila, ki niso vezana
na proizvodnjo. Seveda lahko
to v posameznih panogah pri-
vede v resne probleme, zato se
lahko izjemoma uvedejo korek-
cijski faktorji, se pravi, da se
prerazporeditveni učinek ubla-
ži ali zavleče v daljše časovno
obdobje, največ do leta 2013,"
je povedal Grabrijan.
Izbor prihodnje ureditve je
sedaj zožen na tri predlaga-
ne sheme: regionalno, ki vodi
v ekstenzivno pridelavo, kom-
binirano, ki upošteva tudi do-
sedanje subvencije, ter kori-
girano, ki se prav tako skuša
izogniti prevelikim izpadom
prihodkov na kmetijah. "Naj-
boljša je verjetno regionalna
shema, vprašanje pa je, kaj to
pomeni posledično za prostor
in za druge dejavnosti, pove-
zane s kmetijstvom. Tudi glede
dolgoročnih učinkov ni nobenih
izračunov," pravi predsednik
brežiške območne enote KGZS
Franc Pribožič. Kmetje so na
predstavnika kmetijskega mi-
nistrstva med drugim naslovili
tudi vprašanje, kako zagotovi-
ti, da bo subvencije dobil tisti,
ki obdeluje zemljo in ne njen
lastnik, odgovor pa je bil, da bo
z novo ureditvijo še slabše.
Kmetijska zbornica želi s po-
močjo takšnih razprav prido-
biti mnenja kmetov in na pod-
lagi tega ministrstvu predlagati
model, ki je za Slovenijo naj-
ustreznejši. Grabrijan je zato
upal, da bodo člani posavske
kmetijske zbornice tjlasovali o
predlaganih shemah, vendar do
tega ni prišlo. " Mi ne moremo
odločati o teh shemah, saj bi
pri vsaki nekatere kmetije izgu-
bile. Shema mora biti predvsem
takšna, da ne bo povzrodla so-
cialnih pretresov na kmetijah,"
je prepričan Pribožič.
P. Pavlovič
Udeleiba na razpravi je bila zelo številčna.
Začetek gradnje naslednjega
avtocestnega odseka
V letošnjem letu bo po podatkih Družbe za avtoceste stekla
gradnja 5,5 kilometrov dolgega avtocestnega odseka Lešnica -
Kronovo, kar pomeni, da bomo po načrtih družbe Posavci z letom
2008 še hitreje v Novem mestu ali Ljubljani.
Trasa avtoceste se prične zahodno od naselja Lešnica pri Novem
mestu, nato prečka dolino potoka Lešnica na 342 m dolgem vi-
aduktu, se prične dvigati in poteka po gozdu severno od nase-
lij Otočec in Prapreče. Severno od naselja Otočec je predvide-
no obojestransko počivališče. Od tu naprej se avtocesta spušča
in prečka dolino Dobovškega potoka na viaduktu dolžine 256 m,
sledi priključek Kronovo in prečkanje doline potoka Toplica na
viaduktu dolžine 162 m. Pred naseljem Družinska vas se trasa
naveže na avtocestni odsek Kronovo - Smednik. Odsek naj bi bil
zaključen predvidoma v letu 2007. L.P.
OB NEDEUAH LE ŠE V NEKATERE TRGOVINE- Driavni zbor je pred
novim letom potrdil spremembe zakona o trgovini, po katerem
so trsovine s 1. 1., razen izjem, ob nedetjah in praznikih zaprte.
Zakon po novem dot oča, da so trgovine z nujnimi iivljenjskimi
potrebščinami lahko odprte največ deset nedelj v letu. Brez
omejitev so lahko odprte izjeme, med katere so uvrščene
prodajalne z omejeno površino prodajneqa prostora do 200
kvadratnih metrov na bencinskih servisih, v starih mestnih
in trlkih jedrih, kulturnozgodovinskih in romarskih centrih,
smučarskih centrih, marinah, kampih, zdraviliščih, tuhstičnih
središčih, bolnišnicah,
pokopališčih, hotelih, na
letalisčih, mejnih prehodih
ter ielezniških in avtobusnih
postajah. Tako so tudi v
Posavju številne trsovine ob
nedeljah zaprte. Med njimi tudi
Mercatorjeva trgovina na Vidmu
v Krskem, o lemer so, kot priča
fotografija, ie obvestili svoje
kupce.Zaradi razsiritev izjem
je driavni svet 23. decembra
na novelo zakona o trgovini
iz$lasoval odložilni veto, s 1.
januarjem pa je začel veljati
zakon, ki ga je 01 sprejel
februarja 2004. 01 je zato
10. januarja ponovno moral
glasovati o zakonu o trgovini.
5
GOSPODARSTVO
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12. 1. 2006
Čeprav naj bi imela mačka sedem življenj,
je nemočna proti nalezljivim obolenjem
V obrtni coni Leskovec pri Krškem sta doktorja veterinarske medicine Dušan Lipej in Metod Šerbec pred tednom dni odprla Zasebni veterinar-
ski center (ZVC), ki opravlja storitve preprečevanja in zdravljenja bolezni pri malih in velikih živalih, popisa in registracije kopitarjev, umet-
nega osemenjevanja domačih živali s pričetkom v mesecu februarju, cepljenja psov proti steklini, cepljenja psov in mačk proti nalezljivim
boleznim, zobozdravstvene storitve za psa in mačke, rnikročipiranje, laboratorijske preiskave in za kirurške posege itd. V okviru centra delu-
jeta tudi nujna veterinarska pomoč in veterinarska lekarna. Ker gre za prvi tovrstni zasebni center v Posavju in je tudi pri nas zlasti malih do-
mačih Ijubljenčkov vse več, smo mu namenili nekoliko več pozornosti.
Pes in mačka sta verjetno
najpogostejša mala prebival-
ca naših domov.
Šerbec: V naši evidenci je
okoli 2.100 registriranih psov,
to je tistih, ki jih dajo Ijud-
je vsako leto cepiti proti ste-
klini. Seveda pa jih je veliko
tudi izven tega, ker vsi lastni-
ki psov, lahko rečemo neodgo-
vorno glede na število bolezni
in nevarnosti povezanih z nji-
mi, psov ne dajo cepiti. Regi-
stra za mačke nimamo, nedvo-
mno pa jih je najmanj dvakrat
toliko.
In v katerih primerih živa-
li najpogosteje potrebujejo
pomoč?
Lipej: Najpogosteje pripelje-
jo imetniki živali k nam zaradi
bolezni kože, raznih dermati-
tisov in drugih kožnih bolezni,
infekcijskih, virusnih in bakte-
rijskih okužb ter alergij, deni-
mo na bolšji pik, in črevesnih
obolenj, kot je glistavost. Že
bolhavost predstavlja problem
z več vidikov. Prvi je sama pri-
zadetost živali zaradi pikov,
ker ti živali bolijo in srbijo.
Posledica pogostih pikov pa je
lahko razvoj alergije na bolš-
jo slino, ki jo bolha vbrizga ob
vsakem piku. Problem bolha-
vosti je tudi v tern, da je bol-
ha vmesni gostitelj do pasje in
mačje trakulje. Človek sicer ni
gostitelj, lahko pa seveda bol-
ha skoči tudi nanj in ga piči.
Vendar pa obstaja za zatiranje
več uspešnih preparatov, veči-
noma so to kožni polivi, razni
šamponi, zaščitne ovratnice.
Kako pa je z boleznimi, ki so
prenosljive na ljudi?
Serbec: Taka je na primer mi-
krosporija, glivična bolezen
kože, za katero najpogosteje
obolevajo zavržene, podhra-
njene ali slabo odporne mač-
ke, ugotavljamo jo tudi, četu-
di redkeje, pri psih in konjih.
Bolezenske spremembe se
odražajo z ostro omejenim iz-
padanjem dlake in se v večini
primerov pojavijo na področju
glave in praviloma niso srbe-
ča, pogosta pa je tudi infek-
cija okoli krempljev. Človek,
tako otroci kot odrasli, se naj-
pogosteje okuži z neposred-
nim stikom z obolelo živaljo.
Bolezenska znamenja se poja-
vijo v obliki okroglih omejenih
zardelih kožnih izpuščajev.
Lipej: Če pri tern omeniva de-
nimo še toksoplazmo, jo lahko
v primerjavi z mikrosporijo, ki
je vidna, pri živali diagnostici-
ramo le z laboratorijsko prei-
skavo in odvzemom krvi. Tok-
soplazma se prenaša z iztrebki
domačih živali, preventivno pa
se zaščitimo tako, da živali ne
hranimo s surovim mesom in
drobovino, redno, večkrat let-
no je potrebno pri živalih od-
pravljati notranje zajedavce,
predvsem pa se ne dotikamo
potepuških in neznanih živali.
V skupini prenosljivih bolez-
ni lahko med drugim omenimo
tudi steklino, ki se v glavnem
prenaša z ugrizom bolne živa-
li in pred katero je edina učin-
kovita zaščita cepljenje, ki je
zakonsko predpisano za pse, ki
dopolnijo tri mesece, zatem
pa je vakcinacijo potrebno po-
navljati vsako leto.
Šerbec: Da bi se tako pri ži-
valih kot v nekaterih prime-
rih tudi s prenosom na ljudi
izognili raznim okužbam in bo-
leznim, pse lahko cepimo tudi
proti pasji kugi, nalezljivemu
hepatitisu ipd. Pri odraslih ži-
valih je pomembno cepljenje
v ustreznih časovnih presled-
kih ponavljati, mlado žival
pa je potrebno cepiti večkrat.
Četudi cepljenje mačk ni za-
konsko predpisano, je tudi
zanje cepljenje priporočlji-
vo. Mlado muco cepimo dva-
krat v razmaku enega meseca
in nato z rednim letnim cep-
Ijenjem ohranjamo njeno živ-
Ijenjsko zaščito, saj je mačka
ne glede na pregovor, da ima
sedem življenj, prav tako ne-
močna proti številnim nalezlji-
vim virusnim obolenjem.
S cepljenjem proti steklini pa
izdajate psom tudi živalski
"potni list".
Lipej: 1 vstopom Slovenije v
EL) morajo imeti živali za pre-
stop meje vstavljen mikročip,
ki  mu pravimo tudi  medna-
rodni potni list za male živa-
li. Ta omogoča identifikacijo
živali, hkrati pa tudi potrje-
no izkaznico, da je bila žival
v zadnjem letu cepljena proti
steklini. S tern da po 1.1.2003
rojenim psom vstavljamo mi-
kročipe ob prvem cepljenju
proti steklini, lastniki starej-
ših živali, v kolikor želijo z nji-
mi potovati izven meja Slove-
nije, pa morajo to urediti pri
svojem veterinarju. Mikročip,
ki ima obliko drobne kapsu-
le, dolžine okoli enega centi-
metra, vstavimo v kožno gubo
na levi strani vratu s pomočjo
podkožne igle in ostane v psu
za celo življenje, gre pa za hi-
ter in neboleč postopek, pes
praktično ne čuti bolečine. Mi-
kročipi so nadomestili nekda-
nje značke, poleg tega se z
njimi lahko hitreje poveže iz-
gubljene živali z lastnikom.
Kako je pa s kirurškimi pose-
si na živalih?
Serbec: Pri kirurški posegih
uporabljamo zelo varno meto-
do anestezije. Pred vsakim ki-
rurškim posegom opravimo kli-
nični pregled živali in v kolikor
ugotovimo odstopanja od nor-
malnega stanja, ki bi poveČe-
vale tveganje posega, se po-
govorimo z lastnikom. Žival
po operativnem posegu spusti-
mo praviloma v domačo oskr-
bo tekom dneva. Največ po-
segov, razen urgentnih, je v
jutranjem času, živali pa osta-
nejo toliko časa v naši oskrbi,
da je mimo kritična poopera-
tivna faza, ko se žival prebu-
ja. V kolikor pa presodimo,
da bi morali žival še opazova-
ti, ostane pri nas tudi kakšen
dan ali več. Najpogostejši ki-
rurški posegi, ki jih opravlja-
mo, so preventivne kastraci-
je psov in mačk in sterilizacije
psic in mačk, obdelava ran in
obscesov, odstranjevanje tu-
morjev, izrastkov, operacije
mehkih tkiv ipd. Pri večjih ži-
valih, kopitarjih, govedu, svi-
njah in ostalih domačih živa-
li pa te, kakor tudi preglede,
opravljava na terenu oziroma
z obiskom na domu.
Pri kastraciji in sterilizaciji
poudarjate predvsem zdrav-
stveni vidik za živali in ne
preprečitev razmnoževanja,
kakor bi lahko laično razu-
meli?
Dušan Lipej (na fotografiji levo) je po diptomi na Veterinarski
fakulteti leta 1995 najprej delal v farmacevtski industriji,
potem pa kot veterinar na področju občine Krško. Dr. vet.
med. Metod Šerbec je diplomiral leta 2001, se strokovno
izpopolnjeval v Kanadi na Heritage Veterinary Hospital,
zatem pa je začel z rednim delom kot veterinar na območju
občine Krško.
Zasebni veterinarski center na Una 11. novembra v
Leskovcu pri Krskem_______
Lipej: Dokazano je, da sterili-
zacija pri psicah pred prvo go-
nitvijo nekje v starosti med
sedmim in devetim mesecem
prepreči v kasnejših letih bo-
lezni ženskih spolnih organov,
nastanek raznih izrastkov, tu-
morjev na seskih ipd., ki so
pri psicah pogosti. Pri starej-
ših psicah, denimo od sedme-
ga leta naprej, ko se smatra
za ostarelo žival, se namreč
vsaj pri četrtini psic pojavlja-
jo večje ali manjše hormon-
ske spremembe. Te so sicer
po večini benigne, se pravi, da
ne gre za rakave tvorbe, ki bi
se razširile na eel organizem,
lahko pa se tudi to seveda kas-
neje spremeni. Vsekakor pa
lahko s sterilizacijo v pravem
obdobju nastanek teh zanes-
Ijivo preprečimo. Seveda lah-
ko samice steriliziramo tudi v
kasnejših obdobjih, vendar pa
zaščita pred boleznimi več ni
taka. Pri mačkah je ta pogo-
stost izrastkov bistveno manj-
ša, sterilizira se jih predvsem
z namenom preprečevanja
parjenja. Kastrirani samci pa
skoraj nikoli ne zbolijo za bo-
lezni prostate, ki so pri ostare-
lih psih pogoste.
Šerbec: Sterilizacija in ka-
stracija sta tudi pomembna
glede preprečevanja parje-
nja, nenazadnje bodo te ži-
vali po operativnem posegu
manj agresivne, lažje bodo
vodljive, redkeje se bodo med
seboj spopadle. Pri dovolj zgo-
daj kastriranih mačkih se omi-
li označevanje - markiranje po
stanovanju in okolici, manj je
povoženih živali, ki v naspro-
tnem primeru v času parjenja
tekajo po cestah, manj se po-
tepajo in postanejo bolj nave-
zane na lastnika. S kastracijo
se prepreči tudi obolevnost na
prostati pri samcih v kasnej-
ših letih.
Nekoliko nenavadno se sli-
ši, da opravljate tudi zoboz-
dravstvene storitve za pse in
mačke.
Lipej: V okviru tega izvajamo
čiščenje zob oziroma kamna
ter poliranje zob. Kamna ima-
jo veliko predvsem hišni psi in
mački. S pregledi in redno hi-
gieno preprečimo prezgodnje
izgube zob, za preprečitev na-
stajanja kamna pa priporoča-
mo briketno hrano.
Kako pa je z zdravjem tret-
je najpogostejše male živali -
hišnega kunca?
Lipej: O obolevnosti hišnih
kuncev ravno ne moremo go-
voriti, ker ti ne prihajajo v stik
z zunanjim svetom, morajo pa
biti lastniki pozorni predvsem
na dolžino zob in krempljev.
Pri kuncih sekalci namreč ne-
prestano rastejo in v kolikor
žival nima dovolj trde hrane,
da bi si te obrabljala, je po-
trebna korekcija zobovja. Tako
je tudi s kremplji, ker se hišni
kunci premikajo po stanovanju
in mehkih tleh, zaradi Cesar se
ti ne obrabljajo in kunec ne
more več držati šap v naravni
legi, zaradi česar se težje pre-
mika. Za striženje krempljev
lahko poskrbijo lastniki sami
ali to opravimo mi, za bruše-
nje kunčjih zob pa najbolj pri-
poročamo leskovo vejo.
Pri kuncih v vzreji se kot naj-
pogostejša bolezen pojavlja
kokcidioza. Gre za črevesno
bolezen, ki jo povzroča mi-
kroskopsko velik zajedavec,
ki živi v steni črevesja. Prav-
zaprav je ta prisoten pri vseh
živalih, a gtede na to, da kun-
ci jedo svoje iztrebke, se ta
zajedavec v določenih neu-
godnih vremenskih, prehram-
benih ali stresnih situacijah
pretirano razmnoži in povzro-
či pri mladih živalih masovne
pogine, pri starejših kuncih pa
degenerativne bolezni jeter in
posledično postopno hiranje.
V Posavju je tudi zelo razšir-
jena konjereja.
Serbec: Res je, v Posavju ima-
mo okoli 800 kopitarjev in ne-
kaj registriranih pasem, kot
sta denimo pasmi posavci in
slovenska hladnokrvna pasma,
pa tudi nekaj drugih registri-
ranih toplokrvnih kopitarjev.
Registrirane kopitarje ozna-
či republiška selekcijska služ-
ba. Naš center pa popisuje ko-
nje, ki so namenjeni za zakol
in tudi konje za rejo in rabo.
Vsi kopitarji, ki se prevažajo,
ki gredo na sejme, na zbirališ-
ča, morajo biti tudi oregledani
na kužno malokrvnost (IAK).
Lipej: Ker sva preglednika ko-
pitarjev za občino Krško, se
morava odzvati na vsak klic iz
tega območja, iz drugih občin
pa v dogovoru z lastnikom.
Bojana Mavsar
Cariniki na Obrežju v
avtobusu zasegli heroin
6. januarja so cariniki Referata za zatiranje tihotapstva General-
nega carinskega urada na mednarodnem mejnem prehodu Obre-
žje pri vstopu v državo v avtobusu slovenskega prevoznika, ki vozi
na redni progi Ljubljana - Beograd - Ljubljana, odkrili tri pakete
heroina, v katerih je bilo skupno 869 g heroina, vrednost količine
na evropskem trgu pa
bidosegla okoli 21.000
evrov ali pet milijonov
tolarjev.
Pri   pregledu  avtobu-
sa je po podatkih Ge-
renralnega carinskega
urada carinik pod za-
dnjimi sedeži avtobu-
sa odkril PVC vrečko,
zavito v časopisni pa-
pir, znotraj le-te pa so
bili trije paketi, oviti
z rjavim lepilnim tra-
kom. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, so o tern ob-
vestili Postajo mejne policija Obrežje, kriminaliste UKP Krško in
okrožno državno tožilko. Preliminarni test vsebine enega zavitka
je pokazal, da gre za prepovedano drogo - heroin. L.P.
REKLI SO
v letu 2005:
Vladka Tomšič, glavna medi-
cinska sestra, ZD Sevnica, fe-
bruar: "Čeprav je naše osebje
zelo obremenjeno in so zahteve
čedalje večje, nujna medicin-
ska pomoč dobro funkcionira."
Branko Bogovič, upokojenec,
februar: "Tisti rek, da imajo
upokojenci najmanj časa, as-
to drži. To vem tudi zase in če-
prav nimam več tiste$a "spe-
ha" kot nekoč, brez dela v
kulturnem društvu ne bi znal
živeti."
Milan Ksela, župnik v Bre-
žicah,   dekan  in   naddekan,
marec: "Premalo je priprav-
Ijenosti na žrtev, odpoved in
odgovornost."
Borut Veber, atlet, april:
"Uspehe moraš $raditi več
let, ne pride jo kar po enem
ali dveh."
Ivica Žnidaršič, predsednica
Društva izgnancev Slovenije,
maj: "Upamo, da nam nobena
vlada z muko doseženih pravic
ne bo jemala."
REKLI SO
v letu 2005:
D
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12. 1. 2006
REKLI SO
v letu 2005:
Bogdan Barbič, direktor
Skupnega podviga za izgrad-
njo HE na spodnji Savi, maj:
"Vsak državni lokacijski na-
črt je stvar kompromisov. Ni-
hče ne more biti popolnoma
zadovoljen, tudi mi kot inve-
stitorji nismo, vendar gre za
določene kompromise, ki omo-
Sočajo končni cilj, to je iz-
gradnjo elektrarne in zaščito
pred poplavami."
Herman Kunej, v.d. dolžno-
sti direktorja Rudnika Seno-
vo v zapiranju, maj: "Rudni-
ška voda je kvalitetna."
Franc Bogovič, župan občine
Krško, maj: "Vpetih letih smo
lahko na podobni pozidji, kot
smo bili pred petnajstimi leti -
gospodarsko uspešna in prepo-
znavna obäna."
Stane Tomazin, predsednik
Društva vinogradnikov Kosta-
njevica na Krki, maj: "Števi-
lo sodelujočih vzorcev na lo-
kalnih ocenjevanjih dokazuje,
da je naziv kralja cvička kar
mikaven."
Ana Pajič, pooblaščena za-
stopnica za pobudo Vrbin-
čanov, julij: "Naše imetje je
razvrednoteno, sprejeta je
uredba o 1,5-kilometrskem
krogu okoli nuklearke, ki ome-
juje rabo tega prostora, in vse
to nam otežuje življenje."
REKLI SO
v letu 2005:
Javna
tribuna o
jedrskih
odpadkih
Zveza ekoloških gibanj (ZEG)
Slovenije je za jutri, 13. janu-
arja, ob 19. uri v sejni sobi A
Občine Krško napovedala jav-
no tribuno na temo Jedrski od-
padki in druge slepe ulice, ki
jih povzroča nukleama ener-
gija - primera Francije in Slo-
venije. Francoske izkušnje bo
predstavil Andre Lariviere iz
združenja Opustimo nuklear-
no energijo, ki združuje čez
700 organizacij proti atomski
energiji v Franciji, slovenske
izkušnje in poglede ZEG pa dr.
Leo Šešerko. ZEG opozarja, da
varnega odlagališča jedrskih
odpadkov ni in da je to samo
fantazma, ki je neuresničlji-
va. Ker je po predlogu Agenci-
je za radioaktivne odpadke Kr-
ško ena od možnih lokadj za
odlagališče, želijo začeti javno
razpravo o tern vprašanju.
Ä_Ti
KRSKO
POSAVSKI
REGIONALNI
PROGRAM
VIDEOSTRANI
>  KRONIKA
>  NOVICE
>  KAŽIPOT
>  SPORT
>  OKOUE IN PROSTOR
VREME
>  POMEMBNA OBVESTILA
>  MALI OQLASI
>  OOLASNASPOROČILA
INFORMATIVNA 0DDAJA
ZANIMIVI DOGODKI
NA POOROČJIH:
>  00SP0DAR8TVA
>  POLITIKE
>  KULTURE
ŠPORTA
OLEJT1
na KDS Krško in
KDS Brežice
V Krškem bučno v novo leto
Občina Krško in KS mesta Krško sta ponovno organizirali tra-
dicionalno silvestrovanje na Trgu Matije Gubca. Začelo se je
z gledališko predstavo mtade umetnice Pavline Keše, nadalje-
valo pa z zabavo s skupino Dežur. Kljub ne najbolj prijaznemu
vremenu se je na silvestrovanju zbralo veliko ljudi, poskrblje-
no je bilo za poseben prostor za metanje petard in brezplačen
prevoz po mestu z mini avtobusom. Novoletnemu odštevanju
sta sledili voščili župana Občine Krško Franca Bogoviča in pred-
sednika sveta KS mesta Krško Jožeta Habinca ter ognjemet.
Brežičani pričakali leto 2006
Tako kot v številnih drugih slovenskih krajih so tudi v Brežicah
organizirano pričakali prihod novega leta. Čeprav se je pro-
gram ob zvokih ansambla Jerneja Kolarja začel že ob 22. uri,
uro je bilo prizorišče pred občinsko stavbo uro kasneje še pov-
sem prazno. Pol ure do polnoči pa so začele prihajati skupine
ljudi, ki so hitro napolnili prireditveni prostor in se zavrteli ob
glasbu Nekaj minut pred polnočjo je zbranim voščil župan Ivan
Molan, po nazdravljanju novemu letu pa se je nad brežiškim
gradom začel velik ognjemet.
V Sevnici tudi za najmlajše
V Sevnici je pred "Centralom" že ob 17. uri potekalo silvestro-
vanje in rajanje za otroke, kasneje pa je za vse občane igral
ansambel Mladi Dolenjci, ob polnoči je občanom voščil župan
občine Sevnica Kristijan Jane in sledil je ognjemet. V sevni-
škem mladinskem centru pa so pripravili novoletno zabavo.
Tudi Senovčani silvestrovali
na prostem
Na prostem so najdaljšo noč v letu prvič preživeli tudi na Seno-
vem, kjer je silvestrski večer potekal v soorganizaciji Krajevne
skupnosti, Delavsko kulturnega društva Svoboda in Turistične-
ga društva. Za uvod je gledališka skupina DKD Svoboda Senovo
v dvorani Doma XIV. divizije pripravila igro z naslovom Na svi-
denje nad zvezdami, sledila pa je zabava na ploščadi pred Do-
mom. Za dobro voljo obiskovalcev je skrbel domači ansambel
Brodniki, ob prehodu v novo leto pa je krajanom in krajankam
voščil predesednik sveta KS Senovo Jože Ribič.
Krajevna skupnost Raka pa je na silvestrovo na trgu na Raki pri-
pravila prireditev z naslovom Pies v pričakovanju novega leta.
Društvo gluhih še
vedno brez prostorov
Društvo gluhih in naglušnih Posavja ima sedež v Krškem in tre-
nutno deluje v najemniškem dvosobnem stanovanju. Organizi-
rani so kot invalidska organizacija in so dejavni že 43 let. Imajo
preko 400 članov v težavami sluha. V društvu izvajajo posebne
socialne programe in gluhim ter naglušnim osebam pomagajo pri
premagovanju vsakodnevnih komunikacijskih ovir in organizira-
jo različna medsebojna druženja. Že dalj časa se trudijo, da bi
pridobili lastne prostore in upajo, da jih bodo letos s pomočjo
občine in krajevne skupnosti vendarle uspeli zagotoviti. Možno-
sti za to vidijo v starem mestnem jedru Krškega, kjer imajo se-
dež tudi institucije, s katerimi sodelujejo - od obdnske in dr-
žavne uprave, sodišča, Centra za socialno delo, Urada za delo
in druge. M.K.M.
Sredstva za zmanjšanje
izobrazbenega primanjkljaja
Ministrstvo za šolstvo in sport je v Uradnem listu konec de-
cembra objavilo javni razpis za dodelitev sredstev za zmanj-
ševanje izobrazbenega primanjklajaja v šolskih letih 2004/05
in 2005/06. Omenjeni razpis omogoča sofinanciranje izobraže-
vanja odraslih v starosti od 25 do 64 let, ki želijo pridobiti po-
klicno, srednjo strokovno ali splošno izobrazbo v šol.I. 2004/
05 in 2005/06 oz. sofinanciranje opravljanja delovodskega, po-
slovodskega ali mojstrskega izpita v omenjenih šolskih letih za
osebe, ki nimajo pridobljene srednje strokovne izobrazbe.
Na razpis se lahko do vključ-
no 18. januarja 2006 prijavi-
jo vsi zainteresirani med 25.
do 64. letom, ki niso prijavlje-
ni na Zavodu RS za zaposlova-
nje in so plačali stroške izobra-
ževanja ali stroške opravljanja
navedenih izpitov v celoti ali
delno iz lastnih sredstev. Pogoj
pa je uspešno zaključen kate-
rikoli letnik katerega od javno
veljavnih izobraževalnih pro-
gramov za pridobitev nižje iz-
obrazbe ali srednje poklicne,
strokovne ali splošne izobrazbe
oz. v celoti ali po delih oprav-
Ijen delovodski oz. poslovod-
ski izpit pri Gospodarski zborni-
ci Slovenije oz. mojstrski izpit
pri Obrtni zbornici Slovenije ob
nedokončani srednji strokovni
ali splošni izobrazbi. Sam raz-
pis z razpisno dokumentacijo je
dostopen tudi na spletni strani
ministrstva za šolstvo in sport
(www.mss.gov.si).
Vabilo k
sodelovanju
Posavski obzornik
spremlja dogajanje v
vseh treh posavskih
občinah, zato vabimo
krajevne skupnosti,
društva, klube in
druge organizacije,
da nas obveščajo o
svojih prireditvah na
elektronski naslov:
obzornik@volja.net ali
na poštni naslov:
Posavski obzornik,
Trg Matije Gubca 3,
8270 KRŠKO
7
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12.1. 2006
Kar četrtina mestnih ulic
nima javne razsvetljave!
V okviru priprav na sprejem letošnjega občinskega proračuna so se člani sveta KS me-
sta Krško sestali z vodilnimi ljudmi krške občinske uprave in županom Francijem Bo-
govičem, seje pa se je udeležila tudi večina članov občinskega sveta iz te največje KS
v občini. Na seji je bilo slišati dolgo vrsto že doslej znanih problemov, ki tarejo prebi-
valce mesta in njegove okolice, nekaj pa je bilo tudi povsem novih zahtev in pobud.
Tako kot v večini drugih kra-
jev imajo tudi v Krškem naj-
več problemov pri urejanju ali
pridobivanju infrastrukturnih
in komunalnih objektov, le da
je obseg le-teh ustrezno večji,
saj gre za krajevno skupnost,
ki je večja od mnogih sloven-
skih občin. V pregledu potreb
in nerešenih vprašanj je pred-
sednik sveta Jože Habinc na-
vedel dolgo vrsto nerealizira-
nih komunalnih projektov, ki
jih leto za letom pošiljajo na
občino. Mednje sodijo pločniki
v Stari vasi, na Sremiški cesti
in v Šolski ulici. Zanimivo je,
da za razliko od marsikaterega
manjšega naselja v občini kar
četrtina krških ulic še vedno
nima javne razsvetljave.
Veliko škodo je v krajevni
skupnosti naredilo lansko neu-
rje, zato pričakujejo čimprejš-
njo sanacijo plazu Žahovec na
cesti Krško - Sremič in regula-
cijo Potočnice in. Mlinščice, da
bi preprečili ponovno poplav-
Ijanje območja Stare vasi. Od-
praviti je potrebno tudi posle-
dice neurja na Zdolski cesti,
Sremiču, Sotelskem in še po-
sebej povezavo z Goro. Ha-
binc se zavzema za ureditev
območja Zatona, za dokon-
čanje plinifikacije v mestu in
za začetek izvajanja nedavno
sprejetega zazidalnega načr-
ta na Polšci.
Še v letošnjem letu naj bi od-
kupili zemljišča za novo zgrad-
bo Valvasorjeve knjižnice, na
katerem bi začasno uredili par-
kirišča, hkrati naj bi odstrani-
li Objekte, ki kvarijo podobo
mestnega jedra. Nujno je po-
trebno rešiti problem plaval-
nega bazena in zagotoviti na-
daljnji razvoj KATV s posebnim
poudarkom na lokalnem infor-
miranju. Čimprej naj bi nada-
Ijevali z obnovo Valvasorjeve
hiše in okolice, pri tern pa tudi
dorekli bodočo vsebino tega
kompleksa.
Med številnimi pobudami je
tudi preučitev možnosti, da bi
po prenehanju proizvodnje ce-
luloze prazne objekte nameni-
li za programe podjetništva ali
podjetniški inkubator, saj je
lokacija proizvodnje celuloze
komunalno urejena in skoraj v
celoti neodvisna od preostale-
ga dela tovarne.
V daljšem uvodu je župan
Franc Bogovič predstavil pred-
vsem aktualno dogajanje na in-
vesticijskem področju v občini
in napovedal, da bodo prihod-
ki letošnjega proračuna znašali
okoli 6,3 milijarde, odhodki pa
kar 6,8 milijarde tolarjev, raz-
liko pa nameravajo pokriti de-
loma s prenosom iz leta 2005
in s posojili. Kljub vse večjim
zakonskim obveznostim obči-
ne na področjih sociale, stano-
vanjskih subvencij, otroškega
varstva in podobno bo občini
letos na voljo najmanj 2 mi-
lijardi investicijskih sredstev,
ki bodo potrebna predvsem
za nekatere velike investicije,
kot je izgradnja kanalizacije in
obvoznice z dvema mostovoma
v mestu Krško, zaradi tega pa
naj ne bi bili prikrajšani števil-
ni manjši projekti po krajevnih
skupnostih. Župan je dokaj po-
drobno orisal številne aktivno-
sti, ki so privedle do tega, da
je v mestu in njegovem obrob-
ju že zaznati intenzivnejša vla-
ganja v nove objekte in preno-
vo starih, s tern pa tudi razvoj
različnih storitvenih in deloma
proizvodnih dejavnosti.
Krško naj bo spet
je potrebno ustrezno pripraviti
za spremljanje posegov v oko-
Ije v času gradnje HE Krško,
saj bi poleg obvoznice in mo-
stov morali urediti tudi števil-
ne druge manjše reči, ki pa so
za življenje mesta enako po-
membne. V zvezi s tern je bila
zanimiva razpra-
va Polone Urek,
ki je dejala, da bi
kot Krčanka po-
novno rada žive-
la v kraju, ki je ob
reki Savi, češda se
Krčani dandanes
samo še vozijo po
mostu preko Save,
drugega stika z njo
pa več ni. Ob veli-
kih posegih, ki ča-
kajo ta del me-
sta, je potrebno to
upoštevati in zago-
toviti, da bo Krško
;pet mesto ob Savi.
uana sveta KS mesta Krsko Polonca
Urek in Danijel Miiigoj med razpravo. ¦
Ostali razpravljavci so spom-
nili na vrsto manjših in večjih
Svetniki krajevne skupnost mesta Krško so izrazili ieljo,
da bi podaljsali proqo mestnega avtobusa in opozoriti na
neurejenost okolja ob vhodu v mesto.
težav, s katerimi se srečuje-
jo prebivalci občinskega sre-
dišča in med drugim terjali
večji delež sredstev za potre-
be delovanja krajevne skupno-
sti, morda tudi iz odškodnine,
ki bo že letos na razpolago za-
radi raziskav na lokaciji traj-
nega odlagališča radioaktivnih
odpadkov. Predsednik sveta KS
Jože Habinc je opozoril na ve-
liko aktivnost sedanjega sveta
KS, ki kljub nerešenim proble-
mom »v svojem mandatu do-
slej ni deloval separatistično«,
ter pozval tako občinsko upra-
vo kot člane občinskega sveta
k še boljšemu sodelovanju.
S. Mavsar
Zaradi zapleta z najemom
grozi povečanje naročnine
Na sodišču v Krškem že dlje časa poteka pravda, v kate-
ri Telekom Slovenije terja od KS mesta Krško dva zneska
- v skupni vrednosti 13 milijonov neplačane najemnine
oziroma uporabnine za nekaj kilometrov cevovoda, po
katerem je položen tudi kabel krškega kabelsko distri-
bucijskega sistema za potrebe kabeiske televizije.
Po trditvah predsednika KS
mesta Krško Jožeta Habinca
in tudi takratnega vzdrieval-
ca in sedanjega koncesionarja
ANSAT d.o.o. so zahteve Tele-
koma neupravičene, saj so cev
položili s sredstvi krajanov, ki
so financirali izgradnjo KDS v
Krškem. Poleg tega ima Tele-
kom v Krškem v uporabi tudi
veliko drugih komunikacij, ki
so bile zgrajene s sredstvi kra-
janov, zdaj pa jih brez odškod-
nine uporablja Telekom. Prav
odbor KDS je mnogim kraja-
nom namreč omogočil hitrej-
šo in cenejšo napeljavo tele-
fona.
Ne glede na t.i. zakonito podr-
žavljenje v devetdesetih letih,
bi občina morala izboriti pra-
vico do lastnine, predvsem pa
zaščititi naročnike KDS, saj naj
bi po navedbah koncesionarja
oz. upravljavca ANSAT d.o.o. v
primeru izgubljene tožbe po-
sledično prišlo do povečanja
naročnine. Toženi znesek se
namreč nanaša na zaostale ob-
veznosti, ki pa jih bo potrebno
plačevati tudi v bodoče.
Zakaj je temu tako in zakaj ti
problemi s strani Občine Krško
niso bili pravočasno rešeni, pa
ial kljub vztrajanju nismo iz-
vedeli, saj so se na Občini pre-
prosto zavili v molk. A kakor
pravi pregovor: Kdor molči -
desetim odgovori. B. M.
Integrirani programi
usposabljanja invalidov
20. januarja se izteče zadnji rok za oddajo vlog na javni raz-
pis Usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi
usposabljanja za invalide, na katerega se lahko prijavijo de-
lodajalci, ki imajo sedež, podružnico ali poslovno enoto regi-
strirano na območjih, kjer je stopnja brezposelnosti višja od
povprečne v Republiki Sloveniji, med katere sodi tudi podro-
čje Posavja.
Namen razpisa je omogočiti usposabljanje na konkretnem de-
lovnem mestu, z možnostjo kasnejše zaposlitve na tem delo-
vnem mestu za brezposelne osebe z ugotovljeno zaposlitveno
oviranostjo, brezposelne osebe z upadom delovnih sposobno-
sti, ki nima za posledico statusa invalidnosti, ter brezposelne
invalide. Iz razpoložljivih sredstev se delodajalcem povrne del
stroškov za izvedbo programa usposabljanja. Če je bilo uspo-
sabljanje uspešno zaključeno in je bila z usposobljeno osebo
sklenjena zaposlitev, se delodajalcem lahko povrne del stro-
škov dejanske mesečne place udeleženca za obdobje enega
leta. Zaposlitev mora trajati vsaj eno leto s polnim delovnim
časom.
Obnova Valvasorjeveva kompleksa je zastala ...
mesto ob Savi
Največ časa za razpravo pa so
namenili prostorskim proble-
mom krške osnovne sole ozi-
roma nove telovadnice, katere
izgradnja bo po informacijah
iz občinske uprave zaradi ne-
zagotovljenega deleža držav-
nih sredstev preložena v leto
2008, s čimer se svetniki KS Kr-
ško niso mogli sprijazniti. Veli-
ko je bilo tudi opozoril, da se
Načrt zaščite in reševanja ob poplavah
v občini Brežice
Z današnjim dnem se je iztekel rok, do katerega so lahko Breži-
čani podali pripombe v zvezi z načrtom zaščite in reševanja ob
poplavah v občini Brežice, ki je izdelan in usklajen z državnim
in regijskim načrtom. Novi načrti so posledica uskladitve z no-
vimi predpisi, ki so posledica uskalditve s predpisi Evropske uni-
je. S predstavitvijo načrta občanom se je postopek zaključil, saj
bodo oblikovali dokončen predlog načrta, ki ga bodo podali v odo-
britev občinskemu poveljniku Civilne zaščite in v sprejem županu.
Posamezne rešitve načrta zaščite in reševanja ob poplavah v ob-
čini Brežice so, kot na spletnih straneh brežiške občine poudar-
ja Vinko Cvetkovič, strokovni sodelavec za zaščito in reševanje
na Občini Brežice, izpeljane skladno z veljavnimi predpisi ter so
upoštevani nekatere rešitve mednarodno priznanih konceptov ob-
vladovanja nesreč. Z načrti se ureja naloge v pristojnosti občine
ter se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje pristojnih
služb. Posamezne službe delujejo v skladu s pravili stroke in pred-
pisi, njihovo podrobnejše delovanje je običajno urejeno z opera-
tivnimi načrti oz. načrti dejavnosti. Tako usklajen načrt je izho-
dišče za vse ostale načrtovalce zaščite in reševanja na območju
občine Brežice, še dodaja Cvetkovič. L.P.
8. izredna seja v
Brežicah
Brežiški župan Ivan Molan je
za naslednji četrtek, 19. ja-
nuarja, sklical osmo izredno
sejo brežiškega občinskega
sveta, na kateri naj bi svetniki
med drugim razpravljali oziro-
ma odločali o predlogu odloka
o ustanovitvi javnega zavo-
da "Zavod za podjetništvo in
turizem Brežice" (drugo bra-
nje), o predlogu sklepa o do-
ločitvi predloga kandidatov za
sodnike porotnike pri Okrož-
nem sodišču v Krškem ter o
dopolnjenem predlogu odloka
o proračunu Občine Brežice za
leto 2006.
V Krškem o
proračunu za 2006
Svetniki Občinskega sveta Kr-
ško se bodo danes sestali na
nadaljevanju 35. seje, na ka-
terem bodo poleg volitev in
imenovanj razpravljali tudi o
osnutku odloka o proračunu
Občine Krško za leto 2006.
REKLI SO
v letu 2005:
Kristijan Jane, župan občine
Sevnica, julij: "V preteklosti
je bilo čutiti, daje Sevnica ne-
kakšen stranski igralec. Ta vlo-
ga se sedaj spreminja."
Viktor Kožar, vodja kršKe
enote za kmetijsko sveto-
vanje, julij: "Povezovanje
med sadjarji, ki se je zaielo,
vzpodbujamo in podpiramo."
Uroš Škof, predsednik Sveta
KS Pišece, julij: "Vsak meter
novega vodovoda ali ceste po-
meni možnost obstoja mladih
ljudi v ten krajih."
Salvador Kranjčič, trener ŽRK
Europrodukt Brežice, julij:
"Naš cilj ostaja deto z mladi-
mi rokometašicami."
Franc Pribožič, KGZS, OE Bre-
žice, julij: "Nikjer na svetu
ni potrebno dati 20 kg pšeni-
ce za en kg kruha, kot je to
pri nas."
Stane Pajk, poslanec v DZ, ju-
lij: "Sedež pokrajine naj bo v
Krškem."
REKLI SO
v letu 3005:
8
POSAVSKA PANORAMA
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12. 1. 2006
REKLI SO
v letu 2005:
mag. Stanka Preskar, pred-
stojnica novomeške OE Za-
voda RS za šolstvo, avgust:
"V Posavju je šolstvo doživelo
zelo lep napredek, tako v ka-
drovskem kot v programskem
smislu."
Uroš Šerbec, Rokometni klub
Atom Krško, avgust: "Počutim
se dobro, poškodbe sem sani-
ral do te mere, da na tem ni-
voju lahko uspešno /gram in se
mi je ideja o vrnitvi v Krško
zdela odlična."
Nataša Pinoza, kandidat-
ka za miss Slovenije, avgust:
"Upam, da se mi bodo s tem
izborom odprla vrata za kakš-
no delo."
Tanja Plevnik, OS Maksa Ple-
teršnika Pišece, avgust: "Sola
naj bi bila phpravtjalnica ne
samo za čudovite uspehe posa-
meznikov, ampak za živeti sku-
paj, uäti se biti."
Milan Kajič, poveljnik Gasil-
ske zveze Sevnica, Septem-
ber: "Na nivoju obäne bo
potrebno usposobiti ljudi za
ocenjevanje nevarnosti pla-
zov."
REKLI SO
v letu 2005:
Prireditve ZPM Krško v decembru
Zveza prijateljev mladine Krško že več kot petdeset let v decembru pripravlja
prireditve in obdarovanja naj m la j sin otrok s prihodom dedka Mraza po vseh več-
jih krajih v občini Krško. Tako je bilo tudi letos. Programe so pripravili za pred-
šolske otroke in za licence na razredni stopnji v času od 21. do 23. decembra.
Na Osnovni šoli Leskovec je
otroke in učence krajevnih
skupnosti Leskovec, Senuše,
Veliki Trn, Veliki Podlog in Kr-
ško polje pritegnila predsta-
va Najlepše božično drevo ter
prihod dedka Mraza.
V Osnovni šoli Podbočje je
bila predstava Žogica Nogica
ter obdaritev dedka Mraza za
predšolske otroke KS Podboč-
je. Na Senovem so pripravili
za predšolske otroke Krajev-
ne skupnosti Senovo predsta-
vo Ringa ringa raja dedek-Mraz
prihaja. V Osnovni soli Raka
za razredno stopnjo predsta-
vo Dedek Mraz je zbolel, za
predšolske otroke KS Raka
pa predstavo S svetilko poiš-
čimo dedka Mraza. V kopriv-
niški osnovni soli pa so pred-
stavo s prihodom dedka Mraza
izvedli učencf, dedek Mraz pa
je obdaril otroke KS Koprivni-
ca. Tudi predšolske otroke KS
Kostanjevica je obiskal dedek
Mraz. Za osnovnošolce pa so
zagotovili gostujočo popular-
no plesno akrobatsko skupi-
no FLIP iz Pirana, ki je dva-
krat napolnila športno dvorano
Srednje sole v Krškem.
Tudi letos so v pripravi prire-
ditev sodelovali vrtci, sole in
krajevna društva prijateljev
mladine. Skupaj je na vseh
prireditvah v programu pri-
reditev in obdaritev predšol-
skih otrok po podatkih Občin-
ske zveze prijateljev mladine
prostovoljno sodelovalo 125
mentorjev učiteljev, vzgojite-
Ijev in članov društev PM ter
283 osnovnošolcev. MKM
Pet minut pred odraslostjo
Se imenuje projekt, v katerem so mladi člani DZMP Krško in njihovi
vrstniki iz Latvije skozi filme predstavHi življenje, navade in poglede
mladostnic in mladostnikov vsak v svojem okolju. Projekt je potekal
v okviru programa EU Mladina od februarja lansko leto dalje. V obeh
državah so najprej izvedli ankete, ki so bile osnova za scenarij, av-
gusta so skupaj izvedli delavnice, kjer so se naučili osnov filmskega
jezika, uporabe kamere, računalniške montaže, jeseni pa snemanje,
montaža in projekcije filmov v obeh državah ... Oba nastala filma sta
bila v petek, 6. januarja, prikazana v Mladinskem centru Brežice.
Sledil je koncert treh mladih glasbenih skupin "Hardcore Džumbus",
kjer so domače barve branili THE SOAKED iz Krškega. Med in po kon-
certu so predvajali glasbene spote, ki prav tako nastajajo s podporo
EU, le da ti nastajajo v sodelovanju s partnerji iz Italije.
aŽgiski krediti SKB.
^VeUil tudi v evrih.
NOVOLETNA STOLETNICA - Tik pred iztekom leta,
31 .decembra, je stoti rojstni dan stavila Krčanka iz Stare
vasi Evgenija Bratkovič. Ob častitljivem jubileju so še
vedno prav čili in zgovorni Evgeniji pripravili majhno in
prisrčno slavje v restavraciji Portos na Vidmu, kamor
slavljenka še vsakodnevno zahaja na kavo ali sok. V imenu
KS mesta Krško je slavljenki stisnil roko Joze Habinc
(na fotografiji), ki ji je ob tem podaril knjigo zaloibe
Neviodunum z naslovom Krško - stoletje na razglednicah.
Čestitkam pa so se pridruiili tudi iupan Franc Bogovič s
podiupanjo Ano Somrak, Anica Pajič v imenu Pokrajinske
zveze DU Posavja, predsednik Društva upokojencev Krsko,
direktorica Centra za socialno delo Krško in drugi. B.M.
TRDICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANK IN KRAJANOV
- Aktivistke krajevnih odborov Rdečega kriia Artiče,
Pečice in Sromlje so v sodelovanju z Društvom upokojencev
Brezice v petek, 6.decembra, pripravile ie deseto srečanje
in druienje krajank in krajanov, ki so napolnili 70 in več
let. Zanje so v artiški osnovni soli ob pogostitvi kulturni
program ob tej priloinosti pripravili tamkajšnji učenke in
učenci, poles predsednice KO RK Artiče Zofke Kos Godec pa
je preko sto udeležencev srečanja nagovoril in pozdravil
tudi breiiški iupan Ivan Molan. B.M.____________________
Sedmi božični koncert
raških Srak
Na praznični dan, 26.decem-
bra, so Srake z Rake že sed-
mič zapovrstjo pripravile bo-
žični koncert, kamor so, kot
ponavadi, v goste povabile pet
vokalnih zasedb. Na letošnjem
koncertu, ki je bil tako kot
lansko leto v cerkvi sv. Lov-
renca na Raki, so se z božič-
nimi skladbami predstavili Do-
lenjski oktet iz Novega mesta,
Ženska vokalna skupina Solzi-
ce iz Šmarja Sap, Vokalna sku-
pina Valvasor iz Krškega, Me-
šani pevski zbor Vlaste Tavčar
iz Šentjerneja, Andrej Bon s
kitaro, ter gostiteljice - Vo-
kalna skupina Srake z Rake,
prvič pa so zapeli tudi fant-
je fantovske vokalne skupine
z Rake.
Tovrsten božični koncert je
postal tradicionalen in prepo-
znaven daleč naokrog. V sed-
mih letih se je tako na »božič-
nem odru« zvrstilo 27 pevskih
skupin oz. skoraj 400 pevcev.
Kot vsako leto so Srake z Rake,
ki že devet let delujejo pod
vodstvom Janje Češnovar, z
božičnim koncertom tudi letos
na Raki pripravile praznično
božično vzdušje ter navdušile
poslušalce, ki so spet prišli na
Rako od blizu in daleč. K temu
je tudi letos prav posebej pri-
spevala zaključna pesem kon-
certa, ko so zopet vsi nasto-
pajoči v združenem zboru v
temi, ob svetlobi svečk zape-
li Sveto noč.
Najmlajši bralec
Tudi jaz prebiram vaš Obzor-
nik, čeprav imam samo 15
mesecev. Sem morda vaš naj-
mlajši bralec? Lep pozdrav
Maj Starič,
Sevnica
Naj Vam, v uredništvu Posavskega Obzornika, cvetoči
jesenski teloh polepša vse delovne dni in naj vsaj
simbolično izraia misli o Vašem delu. Hvala za zanimive
prispevke, hvala za članke o naši kulturni dediščini.
Povabljeni k ogledu etnografske zbirke na Pišeški cesti na
Bizeljskem, dobrodošlo uredništvo Posavskega Obzornika
in vsi, ki jim je pri srcu slovenska kulturna dediščina.
____________________              Marija Sušnik
Foto: Judita Francekovič
B
POSAVSKA PANORAMA
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12. 1. 2006
KOLEDNIKII »AMERIŠKIM PRIDIHOM« -  V iupniji svetega
Kriia v Podbočju praznik treh kraljev ie vrsto let popestrijo
pevci, ki s trikraljevsko zvezdo in koledniško pesmijo na
predvečer praznika obiskujejo hiše po številnih vaseh.
Skupina pevcev, ki je koledovanje obudila ie pred pribliino
25 leti, se je ie tako povečala, da so se letos razdelili na tri
dele in si tako olajšali delo. V eni izmed njih (na fotografiji
povsem levo) je tudi American John Boyd, ki zadnja leta iivi
v Dolenji Pirolici. Denar, ki ga darujejo ljudje, koledniki
vsako leto namenijo za lačne otroke vAfriki, tako da je
njihovo koledovanje tudi lepa dobrodelna akcija. P.P.
KOLEDNIKI Z OREHOVCA - Zvezda, ki jo ob pesmi po vaseh
nosijo koledniki z Orehovca, je stara ie sto let. Njihova
koledniška pesem se z leti tudi spreminja, saj so skozi
leta spreminjali dele pesmi ali napeva. V navadi je,
da kolednike obdarujejo, zbrani denar pa namenijo za
obnovitev cerkve, kapelice, vaskega igrišča in podobno. Kot
kaie, koledovanje v Orehovcu ne bo kmalu izumrlo, saj je
med njimi tudi veliko mladih. L.P.
15. novoletni festival
Na OS Globoko vsako leto učenci in učitelji organiziramo no-
voletni festival, na katerem se predstavijo naši mladi pevci in
pevke. Na 15. festivalu je nastopilo devet pevcev na razredni
stopnji in 15 pevcev na predmetni stopnji, prvič pa smo uve-
dli dvojni izbor zmagovalca. Svoje glasove je oddalo občinstvo,
težko delo pa je opravila tudi strokovna komisija. V zabav-
nem programu je Vid Vrstovšek zaigral na frajtonarico, fant-
je iz gledališkega kluba pa so odigrali igro Novoletna zabava
škratov. Ob koncu so učenke plesne skupine Candy §irls zaple-
sale še hip hop.
Na razredni stopnji je največ glasov občinstva pa tudi strokov-
ne komisije je prejela Katja Hotko, ki je pela pesem Zate noč,
zame dan, drugo mesto pa je zasedla Katarina Filipčič s pesmi-
jo Lario da, da. Na predmetni stopnji si je naklonjenost občin-
stva in komisije pridobila pesem All I want for Christmas is you,
ki jo je zapela Maja Weiss. Drugo mesto na predmetni stopnji
pa je pripadlo triu, ki so ga sestavljali Tjaša Zidanič, Ksenija
Kršlin in Kristjan Račič s pesmijo Za ona dobra stara vremena.
Tjaša Vranetič, Maja Weiss
OS Globoko
Pozdrav novemu letu 2006
Prireditev Pozdrav novemu letu 2006 so v Kulturnem domu Krlko ie tradicionalno pripravili
Ijubitelji kulturnih dejavnosti iz občine Krlko. Pevskim, instrumentalnim in plesnim točkam
različnih izvajalcev so se z lepimi mislimi in dobrimi ieljami pridruiili tudi voditelji in
voditeljice, ki so preko minulega leta vodili številne programe v kulturnem domu, ob
zaktjučku pa sta se nastopajočim pridruiila tudi dedek Mraz in Boiiček (na fotografiji).
Dixieland band Glasbene sole Krlko
Takole si je v krogu spremlje-
valcev svojih snovanj in razis-
kovanj-Mitje de Glerie, Duška
gostinca, Alenke Černelič Kro-
šelj in Matjaža Filipiča - privoš-
čila zaslužen oddih z zdravico
Ivanka Počkarjeva po odmevni
in uspešni predstavitvi razisko-
valnega dela Dve gasi, dva poli-
caja, sto obrtnikov; ko smo po-
skušali zvrtati kakšno o novih
načrtih, je mirno dejala:« No,
za letos je dovolj!« Mož Matjaž
se je ob izjavi nemirno prese-
del, sluteč, kaj to pomeni, ko je
spet mirno nadaljevala:« Točno
pred 23 leti pa sem spravila na
svet prvenec Slivarji, tako je
sedaj to že moje tretje delo.«
"I^jubice
prihajajo"
Člani gledališke skupine KD
Svoboda Brestanica so se ko-
nec leta v Domu Svobode Bre-
stanica predstavili s premiero
komedije Marca Camoletti-
ja Boeing boeing ali Ljubice
prihajajo v režiji Margarete
Marjetič. Nastopili so Mat-
jaž Kranjc, Bojan Cizel, Kar-
men Kerle, Jelena Vukolič,
Helena Kranjc, Manca Vaš in
Nuška Omerzu, pomagali sta
jim šepetalki Vesna Butko-
vič in Tonica Zupančič, sce-
nografija je bila delo Janeza
Kavčiča, za luči. je poskrbel
Žiga Kump, za kostume Alen-
ka Rakar, pomagali pa so še
Jože Zidar, Jože Žibert, Lado
Rola, Andrej Resnik in Bernar-
da Marjetič.
Stanka Macur
Mate ja in Jerneja Žarn
KONCERT REBEKE DREMEU V BREŽICAH - Bili smo na
koncertu naše in na sploh slovenske najustvarjalnejle
ter najambicioznejše estradne ienske Rebeke Dremelj.
Koncert je potekal v iivo v Prosvetnem domu Breiice ob
spremljavi Rebekinega benda Babilon s Frenkom Novo ter
plesno skupino Kazina. Ob lepih ritmih je čas prehitro
minil in občinstvo je ielelo še, tako da se je zvezdnica
z veseljem vrnila na oder ter nas razveselila s še nekaj
pesmimi. Besedilo & Foto: Vanja Boiič   ________________
NEKDANJIRADIJCI - Na vecer treh svetih kraljev so se srečali
stari radijci breiiskega radio - Rija Plut, Franci Babič, Ivan
Galič in akrobati s fotoaparati. Iz zakladnice spominov so
potegnili nekatere prijetne stare in malo pobrskali po novih
in zadnjih in za marsikoga manj obetavnih, si nazdravili in
si rekli:«Pa kmalu spet nasvidenje!«____________________
REKLI SO
v letu 2005:
|   VlaSta      MObKOfi,      ifcrtrfciafrtd
Društva gluhih na naglušnih
Posavja, September: "Položaj
qluhih in nagtušnih oseb se po-
stabšuje iz leta v leto."
Nina Mandl, plavalka in tria-
ttonka, September: "Rada bi
se preizkusila na slovitem tri-
atlonu Ironman na Havajih."
Ana Gračner, direktorica In-
fre Sevnica, September: "Po-
stavljene imam konkretne in
jasne cilje, ki jih born skupaj s
svojimi sodelavci tudi dose%la."
Janez Sekoranja, vinogradnik
in vinar z Bizeljskega, Sep-
tember: "V bizeljskih vinih,
predvsem v modri frankinji, so
odkriti takšne vrednosti resve-
ratola, ki so najvišje doslej. To
pomeni, da imamo v rokah ne-
kaj fascinantnega in pomemb-
ne%a ne le v Sloveniji, temveč
tudi navzven."
Jože Habinc, predsednik Sve-
ta KS mesta Krško, Septem-
ber: "Krško je žrtev sloven-
skega razvoja na področju
eneryetike."
REKLI SO
v letu 2005:
10|
IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12. 1. 2006
Odločitev o novi občini
Kostanjevica na Krki
Z vso resnostjo in odgovornostjo, da občane pred pomembno odločitvijo na referendumu seznaniva s podatki, ki
so na voljo, sva se prejšnji teden s podžupanjo vključila v razpravo o novi občini Kostanjevica na Krki. Začeii so
se narnrec zbori krajanov v KS mesta Kostanjevica na Krki, na katerih poskušajo prebivalci izvedeti dejstva, ki
bodo vplivala na njihovo odločitev na referendumu 29. januarja.
Obdnski svet pred dvema me-
secema ni podprl pobude za
izločitev območja KS mesta
Kostanjevica na Krki v samo-
stojno občino zaradi več razlo-
gov. Prvi in osnovni je, da vsa-
kršno drobtjenje slabi razvojne
možnosti območja, ki lahko s
sodelovanjem in širšim pove-
zovanjem ustvarja pogoje za
hitrejši in učinkovitejši gospo-
darski in družbeni razvoj.
Regionalni razvoj
V Sloveniji ni razvita oziroma
oblikovana druga raven lokal-
ne samouprave, ki bi skrbe-
la za regionalni razvoj in bila
sposobna izvajati projekte, ki
imajo širši skupni pomen, kot
so investiranje v večje poslov-
ne in obrtne cone, izobraže-
vanje (glasbena sola, srednja
sola, fakulteta, sole s poseb-
nim programom), knjižničar-
stvo, mreža zdravstvenih do-
mov, poklicna gasilska enota
in razvojne institucije. Smisel-
nost oblikovanja manjših občin
bi bila le v primeru, da že ob-
staja pokrajina, ki prevzame
skrb za razvoj funkcij širšega,
regionalnega pomena.
Poleg osnovnih nalog lokalne
skupnosti Občina Krško zavest-
no prevzema funkcije nosilca
regionalnega razvoja, saj samo
tako lahko odpiramo nova de-
lovna mesta, ki mladim po
študiju omogodjo vračanje v
domače kraje, in samo s skup-
nimi prizadevanji lahko razvi-
jamo prostor, v katerem živi-
mo in delamo.
Naš interes je razvijati občino
kot celoto in izkoristiti pred-
nosti, ki so nam dane. Pri tern
pa se moramo nujno zaveda-
ti, da ne le investicije v doma-
čem kraju, ampak tudi vlaga-
nja v skupno dobro dvigujejo
raven življenja vsakega obča-
na. Kot primer - delovna mesta
v poslovni coni Drnovo razvija-
mo tako za prebivalce KS Ko-
stanjevica, kakor tudi za Se-
novo, Krško, Leskovec in širše.
Prav tako glasbeno solo obis-
kujejo otroci iz cele občine in
novi prostorski pogoji bistve-
no prispevajo h kvaliteti po-
uka zopet za učence iz cele
obdne! To kvaliteto lahko za-
gotovimo skupaj, dvomim pa,
da lahko vsak kraj ali manjša
občina zagotavlja takšne pogo-
je. Podobno je tudi v številnih
drugih primerih, kot so zdrav-
stvo, knjižnica, ...
Lokalna skupnost
Ob skrbi za širši skupni razvoj
pa Občina Krško skrbi tudi za
izvajanje osnovnih nalog lokal-
ne skupnosti, med katerimi so
tudi investicije v lokalno ko-
munalno in ostalo infrastruk-
turo (ceste, vodovodi, dstilna
naprava, urejanje javnih povr-
šin, ...). Kot sem že omenil, je
naš interes razvijati občino kot
celoto, zato hkrati vlagamo in
načrtujemo projekte po cell
obdni. Kakor v ostale krajev-
ne skupnosti je občina Krško
sorazmerno investirala tudi v
KS mesta Kostanjevica na Krki.
V zadnjih osmih letih moje-
ga županovanja je bilo nepo-
sredno v KS mesta Kostanjevi-
ca vloženih 1.058.222.000 SIT.
Med večjimi investicijami tega
obdobja so ureditev kostanje-
viškega otoka in Ljubljanske
ulice (403 mio SIT), dstilna na-
prava Kostanjevica (127 mio
SIT), vrtina Orehovec za vodo-
vod Kostanjevica (76 mio SIT),
poleg tega obdna Krško KS me-
sta Kostanjevica na Krki za de-
lovanje in vzdrievanje krajev-
nih cest letno nameni med 15
in 20 mio SIT, za praznovanje
750-letnice je bilo namenjenih
20 mio SIT, za razstave v Ga-
leriji Božidar Jakac in Forma
vivo obdna letno nameni pov-
prečno 6 mio SIT oz. v zadnjih
osmih letih skupaj nekaj več
kot 50 mio SIT, za investicijsko
vzdrževanje osnovne sole pa je
bilo v tern obdobju namenjenih
nekaj več kot 61 mio SIT. Poleg
tega so bile v teh letih urejene
tudi številne ceste.
Nove investicije
Večje investicije, ki so načrto-
vane v prihodnji letih, so:
Obvoznica Kostanjevica
Skupna vrednost investicije
znaša 1,4 mrd SIT, od tega je
delež države 1,06 mrd SIT in
obdne 340 mio SIT. Izvedba in-
vesticije je predvidena v treh
fazah - prva je zaključena. Ob-
dna je do sedaj že plačala 30
mio SIT pri nakupu zemljišč,
dobrih 300 mio SIT pa bo po fi-
nančnem protokolu morala še
prispevati.
Ureditev Prekopa
Skupna ocenjena vrednost in-
vesticije znaša 968 mio SIT.
Delež države je 593 mio SIT,
obdnski delež pa znaša 375
mio SIT.
V projekt je vključena obno-
va ceste in mostu ter izgrad-
nja kolesarske steze, pločnik,
avtobusno postajališče, vodo-
vod ter premestitev in zašd-
ta teka vodov (vrednost tega
sklopa je 668 mio SIT). Pred-
videna je tudi izgradnja ka-
nalizacije (245 mio SIT), d-
stilne naprave (30 mio SIT),
za odkupe in odškodnine ter
projekte pa je potrebnih 25
mio SIT.
Komunalna ureditev obrt-
ne cone
Leta 2004 je bil spremenjen
prostorski plan obdne Krško,
v katerem je predvidena tudi
obrtna cona Kostanjevica v ve-
likosti 6,4 ha (Krška cesta, za
podjetjem SOP, ob delavnicah
Ladka in Martina Petretiča). In-
vesticija v izgradnjo komunal-
ne infrastrukture v obrtni coni
je ocenjena na 165 mio SIT.
stanovanjska pozidava Ljub-
Ijanska cesta in ZN Globocice
V  prostorskem planu, ki je bil
spremenjen   julija   2004,   so
predvidene tudi  nove zazid-
Ijive   parcele   za   individual-
no gradnjo, in sicer Globoci-
ce (približno 20 novih parcel)
in Ljubljanska cesta (naspro-
ti   zdravstvenega   doma   pro-
ti Marinču - 21 novih parcel).
Za ureditev infrastrukture in ¦
komunalno opremo parcel bo
potrebno vložiti približno 40
mioSIT.
Športno rekreacijski center
pri OS
V  postopku sprejema je pred-
log   zazidalnega   načrta   za
športno rekreacijski center ob
osnovni soli. Investicija naj bi
potekala v dveh fazah - oce-
njena vrednost prve faze zna-
ša 70 mio SIT, druge pa 100
mio SIT.
Kulturni dom
V  letošnjem letu je predviden
nakup kulturnega doma, ki ga
bo v naslednjih letih potreb-
no temeljito obnoviti. Ocena
vrednosti  obnove  znaša  100
mio SIT.
Lokalna skupnost ima po za-
konu številne obveznosti, ki
jih mora izpolnjevati. Tako na
področju komunale, kakor tudi
predšolske vzgoje, izobraževa-
nja, zdravstva. Zakon o finan-
ciranju občin predvideva pri-
merno porabo na prebivalca za
posamezno obdno in v prime-
ru, da obdna nima dovolj last-
nih prihodkov je iz driavnega
proračuna zagotovljena finanč-
na izravnava. S to finančno iz-
ravnavo driava zagotavlja
sredstva za pokrivanje osnov--
nih nalog občine, ki so ji nalo-
žene z zakonom.
Od finančne moči posamezne
obdne pa je odvisen razvoj
obdne, investicije v komunal-
no in ostalo infrastrukturo ter
zagotavtjanje materialnih po-
gojev po posamezhih podro-
čjih (npr. izvajanje kultumih
projektov, vlaganja v šolsko
infrastrukturo, obnova zdrav-
stvenih domov,...).
Skupna ugotovitev predlagate-'
Ijev nove obdne in izračunov,
ki jih je pripravila obdna Kr-
ško, je, da bo ta investicijski
potencial v obdni Kostanjevi-
ca na Krki znašal okoli 50 - 70
mio SIT letno. To so sredstva,
s katerimi bo potrebno izvesti
začete investicije in načrtovati
nove. Res je, da je pri nekate-
rih projektih mogoče pridobi-
ti sofinancerske deleže države
ali EU, vendar ti običajno zna-
šajo med 20 in 30 % vrednosti
investicije.
Dokončanje obvoznice, ki ima
že pridobljen sofinancerski de-
lež države, od občine zahteva
še dobrih 300 mio SIT, kar ob
potencialu 70 mio SIT na leto
pomeni vsaj štiri leta vlaganja
samo v ta projekt. Ureditev
Prekope bo samo obdno sta-
la 375 mio SIT, kar predstav-
Ija petletni investicijski po-
tencial nove obdne. Ob tern
pa je še mnogo investicij, za
katere se pričakuje, da bi že
morale biti izvedene. Njihova
ocenjena vrednost je 1,4 mrd
SIT, kar v primerjavi s potenci-
alom nove obdne pomeni sko-
raj 20 let za njihovo realizaci-
jo (vsaj za sedem do devet let
se bo za realizacijo obvoznice
in Prekope v okviru nove obd-
ne potrebno odreči vsem no-
vim projektom). Zato so nere-
alna pričakovanja, da bi morali
biti vsi ti projekti v okviru ob-
dne Krško realizirani v dveh,
treh letih - vsekakor pa jih je v
okviru finančnih možnosti veli-
ke obdne možno izvesti veliko
prej, kot to lahko stori majh-
na obdna.
Zavedam se vseh potreb, ki jih
imajo posamezni kraji in kra-
jevne skupnosti, vendar je po-
trebno upoštevati dejstvo, da
obdnski proračun ni neome-
jen in da ima posamezna ob-
dna za investicije na leto na
voljo samo določena finanč-
na sredstva. Poleg tega se lah-
ko obdna po Zakonu o financi-
ranju občin zadolži največ do
višine 20 % prihodkov svojega
proračuna.
Ob vsem tern delovanje lokal-
ne samouprave danes ni več
primerljivo z ustanavljanjem
novih občin pred dobrimi dese-
timi leti, saj je sistem financi-
ranja določen z zakonom in ga
je torej možno predvideti vna-
prej, poleg tega pa tudi še ni
oblikovana druga raven lokalne
samouprave in so velike obdne
v tern trenutku edini pravi so-
govornik državi.
Moj iskren namen ni prepriče-
vanje občank in občanov KS
mesta Kostanjevica na Krki,
kako naj glasujejo na referen-
dumu. S sodelovanjem v javni
razpravi želim predvsem pred-
staviti dejstva, kaj pomeni
ustanovitev nove obdne. Odlo-
čitev je odgovorna in zahteva
tehten premislek. Do odlodtve
na referendumu je KS mesta
Kostanjevica na Krki enakopra-
ven sestavni del obdne Krško
in če se tamkajšnji prebival-
ci tako odlodte, lahko osta-
ne tudi v prihodnje. V primeru
vaše odlodtve za samostojno
pot pa upam, da bomo kot so-
sedje znali sobivati v tern pros-
toru med Krko in Savo.
Franc Boqovic,
iupan občine Krško
Na Trgu Matije Gubca
silvestrovalo več
kot 2400 občanov
Občina Krško in Krajevna skupnost mesta Krško sta
tako kot vsako (eto tudi tokrat povabila na Si I vest ro-
vanje na prostem, izvedbo pa zaupala Zavodu Regio.
Kljub temu, da vreme prireditvi ni bilo najbolj naklo
njeno, se je skupaj z županom Francem Bogovičem ii
predsednikom Krajevne skupnosti mesta Krško Jože-
tom Habincem od starega leta na Trgu Matije Gubca
družno poslovila več kot 2400 glava množica.
Tudi tokrat je pet minut po
polnoči nebo razsvetlil ognje-
met, za zabavo na prizoriš-
ču pa je skrbela skupina De-
žur. Dan pred Silvestrovim se
je na trgu pred krškim Kul-
turnim domom, drugo leto za-
povrstjo odvil še veliki žur za
mlade. V okviru silvestrovanja
je zanj poskrbel Zavod Regio,
sodeloval pa tudi Radio Ener-
gy, ki je praznoval 6. obletni-
co. 2200 obiskovalcev so zaba-
vali in v zelo mrzli nod greli
Omar Naber, Rok'n'band, Maja
Slatinšek, Pihalni orkester Ka-
pele, Sandi, Maya ter voditelji
Radia Energy.
Drugi delni
sanacijski program
V občini Krško še vedno poteka odprava posledic avgustov-
skega neurja. Doslej je Občina Krško za izvedena dela pora-
bila 300 milijonov tolarjev, država pa je za povrnitev škode
po neurju namenila in nakazala 97 milijonov tolarjev.
Decembra je Obdna Krško na
Ministrstvo za okolje in pros-
tor bddala drugi delni program
sanacije, v katerem 173 mili-
jonov tolarjev predstavljajo
dela na cestni infrastrukturi
in raziskave na ogroženih ob-
jektih, na 76 milijonov tolar-
jev pa so ocenjena dela na vo-
dovodih in kanalizaciji. Tudi
drugi delni program bo pregle-
dala strokovna komisija, ki bo
po obravnavi prizadetih obmo-
čij ponovno pripravila predlog
uporabe sredstev proračuna
RS za odpravo posledic avgu-
stovske ujme.
Radijski most med občino
Krško in občino Kanal ob Soči
V redni mesecni oddaji Radia
Maribor in Radia Köper z naslo-
vom - Radi imejmo Slovenijo -
bodo v soboto, 14. januarja iz
gostilne Karizma oz. nekdanje
gostilne Krieger v Krškem ma-
riborski in koprski radijski so-
delavci ob 20. uri vzpostavili
megaherični most med obdno
Krško in obdno Kanal ob Sod.
Osrednja gosta oddaje bosta
oba župana Franc Bogovič in
Miran Ipavec. V pogovoru pa
se jima bodo pridružili tudi
ostali prepoznavni predstavni-
ki gospodarskega, kulturnega
in športnega področja, ki bodo
pobliže predstavili bivanjski
utrip v obeh krajih.
Projekt pripravljata in ga bo-
sta tudi vodila novinarka ko-
prskega radia Ingrid Kašca in
odgovorni urednik programov
Radia Maribor Anton Petelin-
šek. Avtorji oddaje skušajo s
tern projektom dati svoj me-
dijski prispevek pri ustvar-
janju celostne slovenske sa-
mopodobe, pri čemer je v
ospredju predvsem bazično
slovensko domoljubje in zdrav
patriotizem.
Oddaja bo potekala v živo in
sicer v soboto, 14. januarja
2006, med 20. in 22. uro na
prvem programu Radia Slove-
nija, Radia Koper in Radia Ma-
ribor.
V SPV občine Krško
zadovoljni z rezultati v 2005
V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obdne Kr-
ško, ki na novo organiziran deluje že osem let, predseduje pa mu
Ivan Petrišič, so ob zaključku leta zadovoljni z rezultati dela, saj
je bilo v lanskem letu manj prometnih nesreč in tudi manj tele-
sno poškodovanih. Pripravljajo pa se tudi že na aktivnosti v no-
vem letu, posvetili se bodo predvsem projektu prometne var-
nosti v obdni in tudi v Posavju. Za preteklo delo je predsednik
sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije Bo-
jan Žlender zaslužnim članom in sodelavcem podelil priznanja,
Zavarovalnici Triglav pa posebno zahvalo.Zlati znak so prejeli
Ivan Kostanjšek s Policijske postaje Krško, Franc Žibert z OŠ Le-
skovec, Franc Pavlin, Franc Bogovič, Franc Glinšek in Betka Jel-
čič z OS Jurija Dalmatina Krško, srebrni znak Franci Selak z Izlet-
nika Krško, Anton Bizjak z OS Leskovec in Antonija Kozole z OS
Koprivnica. Bronasti pa Jože Ivačič, Romana Pečnik, Mihaela Su-
vajčevič, Andrej Radi, Jadranka Gabrič, Davorin Naglič, Tatjana
Jambriško, Rafael Juredč, Henrik Molan, Zdravko Pilipovič, Ro-
man Trošt, Tadeja Novak, Barbara Radi in Špela Bubnič.
Realizacija    Realizacija    Realizacija    Realizacija     Realizacija     Realizacija     Realizacija     Realizacija     Realizacija 1998               1999               2000              2001                2002                2003                2004               2005           1998-2005 Skupaj v           196.959        238.897        112.721         119.594         154.605           95.653            71.529           70.239         1.058.222 000 SIT
Realizacija investicijskih vlaganj v KS mesta Kostanjevica po posameznih letih
m
IZ NASIH OBCIN - SEVNICA
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12.1. 2006
Spomladi bodo
začeli terenske
raziskave
Posavske občine, v katerih so tri poten-
cialne lokacije za odlagališče nizko in
srednje radioaktivnih odpadkov, se pri-
pravljajo na podpis lokalnega partner-
stva z Agencijo za radioaktivne odpad-
ke. Na Cagošu pri Studence, v Vrbini pri Krškem in v Globokem
se bodo spomladi pričele terenske raziskave, za kar bodo obči-
ne dobile denarno odškodnino. Lokalno partnerstvo pomeni po-
godbeno urejen dogovor med posamezno občino in agencijo o
vseh potrebnih aktivnostih, da bo lokalno okolje cirri bolj infor-
mirano. Družbena sprejemljivost je namreč na koncu postopka
ključna za izbor končne lokacije in gradnjo objekta. Občani bodo
dobili veliko informacij o vrstah radioaktivnih odpadkov o ionizi-
rajočih sevanjih, o postopkih, ki zagotavljajo varnost njihovega
skladiščenja, o nuklearni medicini, o industriji in znanosti, kjer
tudi nastajajo radioaktivni odpadki. Župan Kristjan Jane se je o
vsebini pogodbe in o nadaljnjih postopkih pogovarjat z odgovor-
nimi predstavniki agencije. Občina bo določila koordinatorja in
člane komisije za načrtovanje in spremljanje nadaljnjih aktivno-
sti v Občini Sevnica.
Za obnovo cerkve v Trnovcu
V teku so različni razpisi za pridobivanje driavnih sredstev za
obnovo kulturnih spomenikov. Župnija Zabukovje si že dalj časa
prizadeva za obnovo cerkve sv. Jurija v Trnovcu. Nekatera dela
so bila ob pomoči krajanov, župnije in Občine že opravljena, za
dokončno obnovo 700 let stare cerkve pa bo treba še marsikaj
postoriti. V kolikor bo prijava na razpis uspešna, bo del sredstev
za obnovo zagotovila tudi Občina Sevnica in Krajevna skupnost
Zabukovje, kar je na razgovoru pri županu potrdil tudi predsed-
nik Janez Podlesnik.
Vskladili investicij ski program
Občina Sevnicä je za izgradnjo kanalizacijskega sistema in cen-
tralne čistilne naprave uspela pridobiti tudi sredstva iz naslova
regionalnega razvoja in spodbud. Občina je s predstavniki minis-
trstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj uskladila inve-
sticijski program, ki je osnova za uvrstitev zahtevne investici-
je v program sofinanciranja države. Projekt bo sofinanciran tudi
s sredstvi ministrstva za okolje in prostor in s sredstvi Evropske
unije iz programa ISPA.
Pomoč pri dohodnini
Nova davčna zakonodaja je prinesla precej sprememb tudi na po-
dročju dohodnine. V letu 2005 so bile prvič obdavčene tudi sub-
vencije kmetom. Pričakovati je veliko vprašanj občanov v zvezi
z izpolnjevanjem obrazca za odmero dohodnine. Občina Sevnica
je na Davčno upravo Brežice naslovila pobudo, da bi zagotovila
pomoč občanom pri pridobivanju informacij in izpolnjevanju do-
hodninskih obrazcev ali da bi usposobila javnega uslužbenca iz
občinske uprave, ki bi občanom pomagal pri tern opravilu.
Pogovori po krajevnih skupnostih
Glede na to, da je Občinski svet Občine Sevnica na decembrski
seji sprejel proračuna za letošnjo leto, občinska uprava priprav-
Ija vse potrebno za njegovo izvrševanje. Predvsem je pomembna
dobra priprava na izvedbo investicij, pri katerih sodelujejo šte-
vilni partnerji. Zato je nujen projektni pristop in vodenje. Raz-
govori s krajevnimi skupnostmi in javnim podjetjem Komunala,
ki bo izvajala številna dela na področju vodooskrbe in odpadnih
voda, se bodo nadaljevala tudi v naslednjih dneh.
Novoletni živ-žav v Krmelju
Na novoletnem živ-žavu, ki sta ga pripravila Društvo prijateljev
mladine Krmelj in Osnovna sola Krmelj, je najmlajše iz KS Kr-
melj in sosednjih krajev že 57. obiskal dedek Mraz. Na prireditvi
v telovadnici OS Krmelj se je zbralo preko 250 otrok in njihovih
spremljevalcev. Predsednica društva prijateljev mladine Krmelj
Gusta Mirt je podelila posebne zahvale številnim organizacijam in
domačim podjetnikom, ki ogromno prispevajo, da društvo s svoji-
mi dejavnostmi sploh živi. V kulturnem programu je prijetno pre-
senetila gledališka skupina Knapec pod mentorstvom Tanje Fius
in Irene Logar z igrico Zabec in njegovo sree. V igrici so se pred-
stavili mladi gledališčniki, učenci od prvega do sedmega razreda
devetletke OS Krmelj, snežinkice, ki so dedka Mraza spremlja-
le na poti v naše kraljestvo. S plesom se je predstavila nova sol-
ska plesna skupina Nektarinke, ki jo sestavljajo učenke osmega
in sedmega razreda. V drugem delu pa je s svojimi vragolijami in
smešnicami navdušila klovnesa Eva Skofič Maurer. Še posebno pa
je obiskovalce z obiskom in z darili razveselil dedek Mraz. Obdaril
je 80 predšolskih otrok in vse šolske otroke, drugo leto zapored
tudi učence predmetne stopnje. CM., Foto: V.Zupančič
Društvo vinogradnikov Malkovec
Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj
Drustvo vinogradnikov Studenec
Društvo vinogradnikov Šentjanž
Sevnica, 10.1.2006
IZBOR ŽUPANOVEGA VINA
Vinogradniška društva sevniške občine, v sodelovanju z žu-
panom občine Sevnica g. Kristijanom Jancem, organiziramo
izbor za »županovo vino 2006«, ki bo namenjeno promoci-
ji občine in bo imelo status protokolarnega vina za različ-
ne priložnosti.
Prisluhnili smo županovi želji, da glede na vinogradniško tra-
dicijo, prepoznavnost v našem prostoru in kvaliteto, ki jo s
svojimi vini izkazujejo naši člani, kot primemo vino izberemo
najboljšo rdečo zvrst iz levega ali desnega brega reke Save.
K sodelovanju vabimo vse vinogradnice in vinogradnike, Cla-
ne naših društev, ki lahko v odkup ponudite minimalno količi-
no 500 l rdeče zvrsti - cvička ali sremičana. Sodelovanje omo- >
gočamo občanom občine Sevnica, ki imate svoje vinograde
vpisane v register pridelovalcev vin in za zadnji vinski letnik
opravljeno prijavo pridelka - to sta namreč pogoja, ki omogo-
čata stekleničenje vina v primeru izbora. Izbran pridelovalec
bo moral za svoje vino pri pooblaščeni organizaciji opraviti še
ustrezno analizo (v kolikor je že nima). V primeru izbora bo
vaše vino odkupljeno (v refuzi) po 450 SIT/l, stroški izdelave
etikete, na kateri bo tudi ime pridelovalca, steklenic, zama-
ška in stekleničenja, pa ne gredo v vaše breme.
Ker cviček in sremičan, ob upoštevanju pravilnika o ocenje-
vanju vin, ne nastopata v isti kategoriji, bo strokovna komi-
sija, ki bo sestavljena iz štirih predstavnikov društev in treh
profesionalnih enologov, izbrala najboljše vino cviček in naj-
boljše vino sremičan. Z javnim žrebanjem bo izbrano eno od
dveh najbolje ocenjenih vin, na uspešno pot pa bomo župa-
novo vino pospremili na družabni prireditvi, na katero nas bo
povabil župan občine Sevnica.
Zainteresirane vabimo, da svoj vzorec vina (dopuščamo 1 vzo-
rec na vsak vpis v register) dostavite v Gostilno Jane na Stu-
dencu - 2x 1 liter, v nedeljo 5. februarja 2006 od 17. do 19.
ure. Kotizacija po vzorcu znaša 1000 SIT.
Županovo vino - sevniškega porekla, bo uspešen ambasador
naše občine, naših vinogradnikov in vinogradniške dediščine,
zato vabljeni k sodelovanju.
Predsedniki vinogradniških drustev sevnilke občine
Stane Sebanc, Milan Simončič, Matjai Jakše, Zvone Livk
Številne prireditve
v slovo od starega leta
Slovo od lanskega leta je bilo bogato s prireditvami. Sv. Stefan
je v Vranje privabil številne konjenike in ljubitelje teh pleme-
nitih živali. Sevniški župnik je podelil blagoslov 42 konjem. Pri-
sotne je pozdravil tudi župan Kristijan Jane. V sevniški župnijski
cerkvi so poslysalce z izborom božičnih pesmi navdušili pevci ok-
teta Jurij Dalmatin. Obiskovalce so v Kulturni dvorani na Blanci
skupaj z gosti zabavali domači godbeniki. Tradicionalni novolet-
ni koncert so pripravili člani sevniške godbe, ki so se predstavi-
li v Krmelju in v sevniški kulturni dvorani. Z napitnico je župan
v spremstvu dimnikarja vsem občanom voščili srečno novo leto.
Na silvestrovanju na prostem pred Klubom Central's pa so zbrane
zabavali člani ansambla Mladi Dolenjci. Po polnočnem nagovoru
župana Kristijana Janca je nebo razsvetlil ognjemet. Novo leto
so na prostem čakali tudi v mirnski dolini, v Krmelju.
Pricarali smeh na
otroške obrazke
Silvestrski večer v Sevnici je že drugo leto zapored
popestrila ekipa animatorjev Salezijanskega mladin-
skega centra Sevnica. Pripravili so dvourni program
za vse pred- in osnovnošolske otroke, ki so si želeli
malo zabave in rajanja pred novim letom.
Kdo ve, kdaj bomo dočakali     strovo animatorji SMC Sevni-
prave olimpijske igre v Sevni-     ca pripravili zimske olimpij-
ci? Lahko pa si jih pripravimo     ske igre za vse, ki so se zbrali
kar sami.  Tako so na silve-      pred HTC   jem v Sevnici. Pri-
Novoletni pohod na Presko
V ponedeljek, 2. 1. 2006 se je v Gorenjih Dolah kljub slabemu
vremenu zbralo preko petdeset pohodnikov, ki so imeli namen od-
praviti se po stari sejemski poti proti Preski in Sevnici. Po božič-
no-novoletnih praznikih, dan pred začetkom delovnega tedna, se
namreč marsikomu prileže sprehod po zimski pokrajini. Med pisa-
no druščino pohodnikov so se znašli tako sevniški planinci kot do-
mačini in rekreativni pohodniki od blizu in od daleč. Zaradi vre-
menskih nevšečnosti, predvsem visoke vode potoka Jasenk, so se
orgarrizatorji novoletnega pohoda odločili za spremenjeno traso
pohoda in sicer za krožno pot iz Gorenjih Dol preko Tele in Preske
proti Primožu in Jelendolu nazaj v Gorenje Dole. Pohodniki so se
po toplem sprejemu domačinov iz Gorenjih Dol in pozdravu g. An-
tona Zupeta, župana Občine Škocjan, odpravili po zasneženi poti
mimo vinskih goric preko Telč in se spomnili Metelkove poti, po-
svečena profesorju in jezikoslovcu Franu Metelku. Pot se je na-
daljevala proti Preski, mali hribovski vasici ob Gornjedolenjski
vinski cesti, kjer je organizator pohoda, Društvo Preska, pod do-
lenjskim toplarjem domačije Hrovat poskrbel za krajši postanek
in nekaj okrepčila. Z novimi moemi so se pohodniki podali po sli-
koviti poti preko Primoža (544 m), Hubajnice in Jelendola nazaj
na zbimo točko v Gorenjih Dolah. Seveda pa so si morali pohodni-
ki pred zaključkom pohoda ogledati vsaj enega od značilnih
mlinov potokov Jasenk in Dolskega potoka in sicer so se ustavili
ob obnovljenem Janeževem mlinu.
Sejemska pot se sicer prične že v Škocjanu na Dolenjskem, v Go-
renjih Dolah pa se usmeri po stari peš poti v dolino dveh starih
mlinov, mimo slapa Jasenk in vzpetine Babje koleno ter vodi pre-
ko Rogačic, Preske in Lukovca in se nadaljuje po starem kolovozu
do brvi čez Savo v Sevnico. Po sejemski poti so naši predniki vsa-
kodnevno odpravili v Sevnico, ko so razne izdelke nosili prodajat
na sejem ali naprej bodisi v Zasavje ali v Zagreb. Pot predstavlja
najkrajšo pešpot med Škocjanom in Sevnico in je danes zanimi-
va pohodniška pot, ki povezuje občini Sevnica in Škocjan, ob njej
pa bo poznavalec naravne in kulturne dediščine prav gotovo od-
kril kaj zanimivega...
Pohodniki na meji med obänama Škocjan in Sevnica
Ob Janeievem mlinu je bilo veliko vode
Anka Lisec
Foto: Boštjan Punčuh
reditev je sicer otvorilo skup-
no rajanje ter bans, nato pa so
skupaj prižgali pravi olimpijski
ogenj in tako so se igre lahko
zares začele. Otroci so se lah-
ko pomerili v treh disciplinah:
slalom, smučarski skoki ter
tek na smučeh. Veliko otrok
je prav rado sodelovalo, saj so
bile obljubljene lepe nagrade.
Prireditev je izvedlo 21 anima-
torjev SMC Sevnica, udeleži-
lo pa se je je malodane tristo
otrok in staršev.
Program je pravzaprav pove-
zovala smreka. No, vsaj tako
se je zdelo. Smreka je ves čas
opozarjala na to, kaj se doga-
ja ter pozivala k sodelovanju k
igram ter pitju čaja.
Medtem so ves čas potekale
tudi tri različne delavnice, ki
so jih prav množično obiskali
tako otroci kot njihovi starši
ter tako skupaj izdelovali cof-
ke, voščilnice ter angelčke
obeske. Za malo starejše je na
enem izmed delov prizorišča
potekal tudi turnir v ročnem
nogometu ter sprostitveno ig-
ranje namiznih iger in rover-
čka. Da pa nikogar ne bi zeblo,
je bil vsem na voljo topel čaj,
ob katerem so se lahko vsi po-
greli čisto »zastonj».
Udeleženci so lahko sodelo-
vali tudi v posebni nagradni
igri, kjer so se z odgovorom na
res ne preveč težko nagradno
vprašanje potegovali za lepe
nagrade. Ob slovesnem za-
ključku olimpijskih iger so naj-
boljšim v vsaki disciplini ter v
turnirju podelili nagrade, sle-
dil pa je še slavnosten ognje-
met, ki je slovesno zaključil
leto 2005 tudi najmlajšim.
Kar nekaj tednov intenzivnih
priprav se je izplačalo, saj so
bili animatorji SMC ja nagra-
jeni z lepim obiskom ter s šte-
vilnimi nasmehi na obrazih.
Ajda Senica
m
PROSTI ČAS, OKOLJE IN PROSTOR
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12. 1. 2006
REKLI SO
v letu 2005:
Mladen Kučiš, predsednik
uprave Term Čatež, oktober:
"Imeti takšno pönudbo pred
nosom, kot jo ima danes Po-
savje, je privileqij."
Milan Herakovič, predsed-
nik Sveta KS Kostanjevica na
Krki, oktober: "Ne vem, če se
Kostanjevica na Krki lahko raz-
vija slabše, kot se zdaj."
Ernest Sečen, trener Strel-
skega kluba Brežice, oktober:
"Bojim se, da smo svoj zenit
ie dosegli."
Zoran Dordevič, vodja oddel-
ka letališke vremenske posta-
je, oktober: "Tudi v New Yorku
vedo, kakšno je vreme v Cer-
kljah ob Krki."
Ivan Molan, župan občine Bre-
žice, oktober: "V kolikor bodo
občani hoteli svojo obäno, jim
ne mislim nasprotovati."
Alojz Kunej, predsednik Zve-
ze DV ob BS VTC, oktober:
"Vedno smo bili Štajerci in Po-
savci, nikoli pa Podravci."
Uroš Sadek: VRTIUAK (odlomek iz knjige)
SOSEDOVA ŽENA
Življenje v trinajstnadstopnem bloku v tujem mestu je bivanju na Marsu
podobno v toliko, da v zgradbi ne poznate five duše, ste osamljeni, so-
sedje pa so na splošno kot Marsovci. Ne odzdravljajo, gledajo vas postra-
ni in se zapirajo v stanovanja, tako da skoraj nikdar nikogar ne srečate.
Edini dnevni stik s sosedi so vonjave njihovih raznovrstnih kosil, ki priha-
jajo skozi odprtine v kopatnici ali od koderkoti drugje, kosil ali večerij,
pripravtjenih v kuhinjah, ki jih najbrž nikoli ne boste videti. Če se ieli-
i te odrezati od sveta in zaživeti puščavniško življenje, kot ga živim jaz, si
nabavite garsonjero vosromni stolpnici. Pomagalo bo, čeje stanovanje v
višjem nadstropju, da se boste lahko simbolično oddaljili od korenin, ki
vas vežejo na preteklost in boste tako čisto zares sami.
Sicer pa sem se sam odločil, da hočem tako. lelel sem ias in prostor
zase, da bi v celoti premislil o sebi. To se mi je zdelo precej nujno. Saj
ne da nisem nikoli premišljal o sebi, celo življenje sem štiriindvajset ur
na dan počel le to. Morda pa sem hotel izkusiti, kakšno je bivanje v po-
polni izolaciji, morda je bilo to. Kaj pa vem. Nekaj časa sem prav uii-
val, ko sem vstopil v stanovanje in dvakrat zaklenil za seboj, da bi se še
bolj distanciral od vseh ter zavaroval svojo samoto, vsekakor pa bi duri
zaklenil še tretjič, če bi bilo mogoče, to mi lahko verjamete. Nekaj časa
je bilo teh, od cigaretnega dima prežetih 27 kvadratnih metrov vse, kar
sem potreboval, da bi bilo vesolje moje.
V vsakem primeru pa moram poudariti, da mi je po določenem času kljub
očitnim prednostim začela samota vse bolj presedati. Hoben čtovek ne
more biti dlje časa sam, tu ne pomagajo niti zlate ribice, niti mački, niti
udomačeni pajki po stenah. Potrebnoje iti med ljudi, pa magari če z nji-
mi debatirate o samoti in ničemer drugem. Svet ni toliko iz stvari kot iz
ljudi, glede tega mi kar zaupajte. ie nimate ob sebi prijateljev, bivših
deklet, sorodnikov, sovrainikov, oboževalk, nadrejenih in znancev, bodo
vaše reakcije na taiste ljudi sčasoma prešle vpritajeno stanje, ker jih ne
boste mogli izrazjti. Postali boste latenten konglomerat vseh osebnosti,
ki jih poznate, pa se jim izogibate. Nič bolj prosti ne boste, vsi ti ljudje
vam bodo le na drug način hodili po glavi. Tu ni rešitve, -tu je ästo vsee-
no, katero pot izberete. Sami ne boste nikoli. Ste, denimo, kdaj sešteli,
kolikokrat ste se izognili neželenim srečanjem na cesti? Prav tolikokrat
vam je najbrž ie sekundo zatem v zavest pridrla osebnost tistega člove-
ka skupaj s slabo vestjo. Hočem reä, da četudi ste osebo namenoma pre-
zrli, ji v resnici niste ušli. Nikdar ne moremo nikomur uiti.
Ravno v času, ko mi je samota začenjala presedati, sem opazil, da sose-
dova iena na hodniku večkrat zaustavi pogled na meni. Bila mi je všeč,
znašel pa sem se tudi sredi druiabnega vakuuma, kot sem ie nešteto-
krat omenil, tako da sem kmalu začel prisluškovati, če bom od kje zasli-
šal ivenket njenih visokih pet. Včasih sem jo videval pred blokom, ko je
sprehajala psa, leprav je za to sicer večinoma skrbel njen moi. On je po-
stopal naokoli v zguljeni trenirki in kadar sta bila z ieno skupaj, se ni-
sem mogel znebiti vtisa, da koraka poles nje kot kak ostareli grbavec.
Včasih je bila poleg tudi njuna hčerka. Tedaj sta ienski govorili med se-
boj in zdelo se je, kot da njega sploh ni zraven. Tudi sicer ga razen krat-
kega pozdrava na hodniku nisem nikdar slišal spregovoriti. Kadar me je
pozdravil, sem ga pogledal v oči in bilo je, kot da se mi za nekaj opravi-
cuje. Po mojem je vsakomur razkazoval to svojo nedoločeno slabo vest.
Nisem si mogel predstavljati soseda, da jo natepava. Preveč brezvoljen
se je zdel za kaj takega. Lahko sem si mislil le, da ga ienica vara. Domiš-
Ijal sem si, da to razberem iz načina, kako hodi. Svoje jedre htnice je z
neustavljivo samozavestjo prenašala iz koraka v korak.
Kar ogovoril sem jo. V dvigalu. In potem se je zgodilo. Naj razložim: v
tern trinajstnadstropnem bloku sta dve dvigali in eno od obeh je prekle-
to majhno. Srečala sva se ravno v tern, ko je vanj tovorila polno karton-
sko škatlo zivil. Ker je bila škatla velika, se je v dvigalo lahko stlaäla le
tako, da je bila s hrbtom obrnjena proti meni. Ko sem vstopil, sam se bil
s svojim mednoijem med vsemi stvarmi v dvigalu primoran dotikati rav-
no njene riti. Ker se je dvigalo med voinjo rahlo pozibavalo, je ob tern
migala tudi njena mična zadnjica. Ne bom pretirano razlagal, kakoje to
guganje sprejel moj najboljši prijatelj, saj si lahko mislite. Bil je ie pov-
sem trd in prilepljen na njeno rit, pa nisem vedel, kaj naj storim. V zme-
di sem povprašal, čeje paket teiek. Ona pa me je smehljaje vprašala, če
bi ji rod pomagal. Bil sem tiho.
Soseda je od tega dne naprej z vsemi štirimi vstopila v moj samotni svet.
Bila je redna gostja v stanovanju. V tern obdobju ni prišlo le do neiz-
mernega napredka v mojem seksualnem iivljenju, ampak so se izboljša-
le tudi higienske razmere v garsonjeri. Rada je pomivala in pospravljala,
jaz pa sem njeno nagnjenje v sebi tiho pozdravljal. Ker se je ukvarjala s
tantričnimi vajami, je vzhodnjaške seksualne prijeme redno preizkušala
na meni. Ravno je uspešno zaključila nadaljevalni tečaj. Nisem se prito-
ieval, bilo mi je všeč, da si širim obzorja.
Ampak pustimo zdaj to. In pustimo tudi to, da me je hišnik kmalu za-
čel gledati ludno sovraino pa tudi to, da so se mi nekatere sosede, ki
prej niso kazale najmanjšega zanimanja zame, začele spodbudno smeh-
Ijati. Poleg tega si me je celo petnajstletna hčerkica moje ljubice začela
iz dneva v dan vse bolj ogledovati. Ampak pustimo zdaj vse to. Pomemb-
no je, da sem zaradi vse te nenameravane kurbahje potonil v prav bed-
no razpoloienje. Na iivce mi je šlo. Idaj nisem bil vec tako sam s seboj
kot prej. Pa saj sem hotel prekiniti z nadleino osamljenostjo, potrebo-
val sem to, ampak zadeva je šla čisto predateč.
Pa ni šla predaleč le zato, ker se je soseda zaljubila vame. Finta je bila
v tern, da sem bil kar naenkrat do vratu vpleten v iivljenje bloka. Tega
si sploh nisem ielel. Hotel sem le premišljevati b sebi, o svojih stvareh,
zato sem se tudi preselil sem. lelel sem imeti mir, to sem zdaj spet ugo-
tavljal. Mir pred ljudmi.
Izvedel sem, da ima sosed ljubimca. Moškega. Povedala mi je natakarica,
ki dela v bifeju zraven bloka. Kar mato sem pobuljil. Vprašal sem sose-
do o tern in pritrdila je. Ljudje so res čudni. Najlepše je, dokler nikogar
ne poznaš. Tedaj se sicer zdijo vsi ljudje malo premaknjeni, ampak vsaj
normalno premaknjeni, če nič drugega.
Včeraj so se na obzorju ie začele kazati tezave. Sosed je nenapovedano
prispel prej domov in me zalotil med sprehajanjem njegovega psa. Vpra-
šal je, kako je z zadevo, pa nisem odgovoril nič pametnega. Po mojem
je opazil, kako zmedeno ga gledam. Izdavil sem, da me je njegova iena
prosila za uslugo. Prepričan sem, da ie sumi, da se pred njegovim no-
som dogaja nekaj gnilega. Ampak stavim, da se ne bo pretirano razbur-
jal, če izve. Če pa se bo, mu bom vse razloiil. Predvsem to, da ielim, da
me vsi pustijo pri miru. Da v resnici z nikomer nočem imeti opravka. No,
morda hocern imeti le normalne odnose. Povedal mu bom, da si njegove
iene v resnici sploh ne ielim. Mislim, da bo razumel. Mislim, da sva mid-
va s sosedom na enaki valovni doliini. Ne bom pa ga spraševal o Ijubim-
cu. Nočem spet poslušati kakšnih izpovedi. Nočem vedeti, kaj se v tern
bloku v resnici dogaja. Hočem samo, da me vsi pustijo pri miru. Hočem
biti sam v svoji samoti. Dovolj imam ie vseh teh odnosov z ljudmi, ki ii-
vijo zraven mene.
Knjigo Vrtiljak lahko kupite ali naročite pri Založbi Neviodu-
num - Krško, Trg Matije Gubca 3, Krško, Tel.:07/49 05 780
Lokalno partnerstvo, korak
naprej v sporazumevanju
Posavske občine Krško, Brežice in Sev-
nica so se v letu 2005 prijavile za so-
delovanje v postopku umeščanja odla-
gališča nizko in srednje radioaktivnih
odpadkov v prostor. To dejansko po-
meni, da bo lokacija odlagališča skoraj
gotovo v eni od teh občin. Ali bo to Vr-
bina v Krškem? Ali bo Globoko v Brežicah? Ali bo Čagoš v Sevnici? Predvsem pa, ali
naj se prebivalci, bodoči bližnji in daljni sosedi, tega veselijo ali bojijo? Če na ta
vprašanja odgovorimo danes, bomo odgovorili na pamet. Vemo pa, da odlagališče
nekje zagotovo bo. Še pomembnejše je, da vemo, da ne bo nikogar ogrožalo. Vemo
tudi, da ima (okalna skupnost od odlagališča lahko koristi, če se za to odloči.
agenoia
5arao
V posavskih obcinah se tega
zaveda že marsikdo, saj so
ocene družbene sprejemljivo-
sti pokazale, da ljudje dokaj
podpirajo, da se je njihova
občina prijavila k sodelovanju
pri iskanju lokacije za odlaga-
lišče nizko in srednje radioak-
tivnih odpadkov. Posebnih te-
žav zaradi takega odlagališča
ne pričakujejo, saj je v njiho-
vem okolju tudi jedrska elek-
trarna. Manj mogoče razmiš-
Ijajo o koristih, razen morda
o denarnem nadomestilu, ki
ga občina prej me zaradi ome-
jene rabe prostora v času te-
renskih raziskav, gradnje in
obratovanja odlagališča. Ven-
dar denar ni vse.
Tudi v drugih državah, kjer
imajo jedrske objekte, išče-
jo koristi, ki bi jih ljudem
lahko prineslo ravnanje z ra-
dioaktivnimi odpadki. Nizko
in srednje radioaktivni krat-
koživi odpadki so za lokalne
skupnosti, ki živijo v bližini
odlagališč, večinoma že re-
sen problem, ne samo tehnič-
no, temveč tudi družbeno. Z
odlagališči visoko radioakti-
vih odpadkov in izrabljene-
ga jedrskega goriva je tež-
je, saj je sevanje tovrstnih
odpadkov bistveno močnejše
in dolgotrajnejše. Posamezne
države so se ravnanja z radi-
oaktivnimi odpadki v zadnjih
20 do 25 letih lotile na različ-
ne načine. V vseh primerih so
se prej ali slej srečali z odpo-
rom ali celo uporom javnosti.
Spoznanja družboslovnih ved
so postala zelo pomembna,
saj si brez družbene sprejem-
Ijivosti v sodobnem demo-
kratičnem svetu ne moremo
zamisliti izvedbe nobenega
tehnološkega projekta. Po-
javile so se številne raziska-
ve, strokovna srečanja, lokal-
ni in mednarodni projekti, ki
se ukvarjajo z družbenimi vi-
diki ravnanja z radioaktivni-
mi odpadki. Vanje se uspešno
vključujejo tudi strokovnjaki
slovenske Agencije za radio-
aktivne odpadke (ARAO).
Eden od projektov, v katerih
uspešno sodeluje ARAO, je
projekt CARL, ki povezujejo
inštitucije, ki imajo izkušnje
z vključevanjem
javnosti v. ravna-
nje z radioaktivni-
mi odpadki.
Poleg Slovenije v
projektu CARL so-
delujejo še Šved-
ska, Belgija, Velika
Britanija, Finska in
Kanada.
Sodelujoče drža-
ve izmenjujejo iz-
kušnje z različnimi
praksami vključe-
vanja javnosti v
odločanje o rav-
nanju z radioak-
tivnimi odpadki in
iskanja lokacije za
odlagališče radio-
aktivnih odpadkov.
Projekt   bo   pote-
kal do leta 2007 in pričakuje-
jo, da bo pokazal, kateri pri-
stopi se bolj obnesejo in kaj
različne skupine pričakujejo.
Že v prvem letu so primerja-
ve izkušenj v posameznih dr-
žavah pokazale, da je lokalno
partnerstvo, kakršno so orga-
nizirali v Belgiji in Veliki Bri-
taniji, med lokalnim prebi-
valstvom dobro sprejeto in
da zagotavlja zgodnje reše-
vanje problemov. Njihov glav-
ni namen je, da v sodelovanju
najdejo skupni interes sploš-
na javnost, lokalni odločeval-
ci in gospodarstvo države, ki
uporablja jedrsko energijo.
Loklana partnerstva izvajajo
lokalni prebivalci sami, to ni
nekaj, kar bi drugi delali za
njih. Torej je zanimanje in
pripravljenost lokalnih prebi-
valcev prvi pogoj, da lokalno
partnerstvo lahko zaživi.
Nekoliko podrobneje poglej-
mo belgijski model lokalne-
ga partnerstva. Tudi v Belgiji
iščejo lokacijo za odlagališče
nizko in srednje radioaktiv-
nih odpadkov. V treh lokalnih
skupnostih, ki so se prijavile
za sodelovanje v postopku iz-
bora lokacije za odlagališče,
so oblikovali lokalna partner-
stva. Njihova naloga je ugo-
toviti, ali lokalna skupnost
podpira interes občinskega
sveta in župana za lokacijo
za odlagališče in pod kakšnimi
pogoji ta interes podpira. Lo-
kalno partnerstvo razpravlja o
vseh načrtovanih dejavnostih v
zvezi z lokacijo za odlagališče,
izraža pomisleke, predlaga do-
polnitve, opozarja na pomanj-
kljivosti.   V   okviru   lokalega
partnerstva nastajajo prispev-
ki za lokalni časopis, radijo in
televizijo, organizirajo preda-
vanja in okrogle mize, skrat-
ka na čim več načinov obveš-
čajo prebivalstvo o vsem, kar
se dogaja v zvezi z odlagališ-
čem. Vzporedno z razvojem
tehničnega projekta za izgrad-
njo odlagališča vodi tudi izde-
lavo projekta razvoja lokal-
ne skupnosti, ki je odvisen od
tega, da lokatna skupnost pri-
stane na izgradnjo odlagališča.
S tem se poudarijo koristi, ki bi
jih v kraju lahko imeli, če pri-
stanejo na odlagališče.
Lokalno partnerstvo ima se-
dež v prijavljeni občini, bel-
gijska agencija za ravnanje
z radioaktivnimi odpadki le
podpira dejavnosti, če jih za
to prosijo. Letno dobivajo do-
ločeno vsoto denarja, ki jim
zagotavlja neodvisno delova-
nje. V vsakem kraju deluje-
ta dva lokalna koordinatorja,
poleg njiju pa so v lokalnem
partnerstvu še lokalni poli-
tiki, predstavniki okoljskih,
kultumih, socialnih in dru-
gih nevladnih organizacij,
najmanj ena četrtina članov
pa je neodvisnih krajanov, ki
niso vključeni v nobene orga-
nizacije. Sodelovanje je pros-
tovoljno.
V drugih državah, ki sodeluje-
jo v projektu CARL, si sodelo-
vanje javnosti pri potrjevanju
lokacije za odlagališče radio-
aktivnih odpadkov zamišlja-
jo nekoliko drugače. Na Fin-
skem na primer ima javnost
manj aktivno vlogo - agenci-
ja, ki vodi načrtovanje odla-
gališča za visoko radioaktivne
odpadke, prebivalce sicer o
vsem obvešča in jim vse raz-
loži, lokalna skupnost se lah-
ko pogaja, ne more pa sproti
sodelovati pri odločanju. Lo-
kalno prebivalstvo se je odlo-
čalo na referendum, kjer jih
je večina glasovala ZA to, da
je lokacija za odlagališče vi-
soko radiokativnih odpadkov
na območju njihove občine.
V  Posavju so lokalna partner-
stva šele v ustanavljanju. Pri-
lagojena bodo pogledom in za-
htevam posameznih občin. Prav
v tem mesecu bodo potekale
številne aktivnosti, ki bdo oma-
gale vzpostaviti lokalna part-
nerstva. Vabimo vas k sodelo-
vanju in upamo, da se boste
odzvali v čim večjem številu.
JAVNOST
(Citizens)
AGENCUE
(AGENCIES)
raziskovalci
(Researchers)
upravniorgani
(Licensing
w   ORGANISATIONS)
c
A
R
L
Organizacija lokalnega partnerstva v Belgiji:
generalna skupSčina
^    (30 Slanov)   . \
upravni odbor
(10Clanov)
delovne skupine
2 lokalna koordinatorja
umeiianje v prostor
i
okolje in zdravje
I
varnost
I
razvoj lokalne skupnosti
ED
ŠPORT
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12. 1. 2006
Drenov Center za sprostitev
Generalni direktor Direktorata za sport dr. Damir Karpljuk je
7.januarja na Gubčevi ulici 8 v Krškem odprl Center vadbe Dren.
Po besedah Staneta Iskre, ustanovitelja in predsednika Društva
Dren, pod okriljem katerega nov Center vadbe deluje, je slednji
s programom izvajanja sprostitve, krepitve telesa in obladova-
nja težav gibalnega sistema namenjen posameznikom in manj-
šim skupinam. Investicija v ureditev prostorov in nakup opreme
za sprostitev in regeneracijo z infrardečo savno je znašala tri mi-
lijone tolarjev. B.M.
Krški košarkarji uspešno v novo leto
Kadetska ekipa Košarkarskega kluba Krško je prvo tekmo letos
odigrala na domačemu terenu proti KK Radovljica in zmagala s
74:63. Najboljši strelci so bili: Iztok Deržanič 23, Jure Šalamon
15, Matic Pirc 11, Damjan Kozole 10 in Matej Šterk 8 točk. V so-
boto kadeti, ki so zmagali v prvem delu 2. SKL-center I, gostu-
Dr. Karpljuk z maserjem Borutom Iskro in vodjem
programa Stanetom Iskro
jejo v Žireh. Mladinska ekipa KK Krško je zmagala je v gosteh
pri KK Nazarje s 119:43. Med strelce so se uvrstili vsi člani eki-
pe, največkrat pa Denis Spec (41) in Marko Flajšman (39 točk).
Mladinci, 4. po prvem delu 2. SKL-vzhod IV, so naslednjo nedeljo
prosti. Pionirska ekipa je v prvem delu 2. SKL-B center zasedla
tretje mesto z enakim številom točk kot drugouvrščena Kolpa.
Mladinska ekipa s trenerjem Sinišo Mesičem
B. Mitrovič sevniški šahist leta
Šahovski klub Milan Majcen Sevnica je objavil rezulate lanskih
celoletnih tekmovanj. V hitropoteznem prvenstvu je sodelova-
lo 24 šahistov, zmagal pa je Martin Povše. Zmagovalec odprte-
ga prvenstva v pospešenem šahu (22 šahistov) je Boris Mitro-
vič, zmagovalec odprtega prvenstva veteranov (13 šahistov) pa
Franc Derstvenšek. V točkovanju za šahista leta je zmagal Boris
Mitrovič pred Zvonkom Mesojedcem in Martinom Povšetom. Ko-
nec decembra so pripravili tudi 11. Radejev memorial. Med čla-
ni je zmagal Uroš Krstič, najboljši mladinec je bil Samo Štajner
(Krško), najboljša ženska Mojca Grilc (Sevnica), najboljši senior
pa Franc Derstvenšek. Med učenci je zmagal David Maksl, tretji
je bil Maks Pečar (oba Krško), najboljši domačin (OŠ Bianca) pa
Jure Mirt na 6. mestu.
Novoletni skoki v Brežicah
Atletski klub FIT Brezice je konec decembra organiziral novolet-
ni show - skoke v nakupovalnem centru Intermarket v Brežicah.
V nabito polni dvorani se je 45 skakalcev iz 16 slovenskih ter hr-
vaških atletskih klubov pomerilo v skoku v višino ter v skoku s
palico. V moški konkurenci je v skoku s palico zmagal Jure Ro-
van (500 cm), v skoku v višino pa Rožle Bucalo (oba FIT Brežice)
z 200 cm. Pri ženskah je v skoku s palico najboljši rezultat do-
segla Tina Šutej (MASS) s 380 cm, v skoku v višino pa Maja Pet-
an (FIT)s 160cm.
Podbočje doma še neporaženo
Podboški košarkarji, ki nastopajo v 3. slovenski košarkarski ligi
- center, so se ekipi Žirov maščevali za poraz v prvem delu in jo
doma premagali s 93:72. Tako so v domači telovadnici v tej se-
zoni še naprej neporaženi. Z veliko željo po zmagi so Podbočja-
ni prvo četrtino dobili kar s 33:16, ob polčasu pa je bilo 54:39. V
nadaljevanju so domači zaigrali malce slabše in gostje so se ob
koncu tretje četrtine približali na 66:60, z odlično zadnjo četrti-
no, ki jo je dobila s 27:12, pa je podboška ekipa zmago vendarle
zadržala doma. Stergar je dal 26 točk (prosti meti 14:18), Hoče-
var 19 točk + 16 skokov ter Flajšman 17 točk. Podbočje ima pet
zmag in štiri poraze in deli tretje mesto na lestvici.
Zmagi Vesne in Kristine
Na zadnjem kontrotnem tekmovanju za sestavo državne strelske
reprezentance v Trzinu so se z zračno pištolo znova odlično odre-
zale brežiške streike. Vesna Kržan je s 374 krogi premočno zma-
gala med članicami, Kristina Grubeša pa je bila s 360 krogi ena-
ko prepričljiva v konkurenci mladink, kjer je tretje mesto s 349 •
krogi nekoliko presenetljivo osvojila Gabrijela Pešec. Zelo dobro
so nastopili tudi brežiški fantje. Miha Zevnik je bil v konkurenci
mladincev s 546 krogi tretji, Srečko Vidmar je v svoji prvi članski
sezoni s 562 krogi zasedel 7. mesto, prekaljeni Robert Ferenčak
pa je s 556 krogi pristal dve mesti za njim.
Jelerjeva spet karateistka leta
Članica KBŠ Rajhenburg Marija Jeler je po točkovanju Karate
zveze Slovenije med dekleti do 18 let že drugič zapovrstjo suve-
reno postala karateistka leta. Marija si je lovoriko priborila s 5.
mestom na mladinskem svetovnem prvenstvu, 2. mestom na tek-
movanju zlate lige v Milanu, 1. mestom v Gradu, 2. mestom na
Slovenija Open, 1. mestom na MT v Trbovljah, naslovom državne
prvakinje in še z vrsto drugih uspehov.
TURISTIČNA AGENCIJA BooM
SLO - 8270 KrSko, CKŽ 7, p.p. 335,
lei.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085
GSM: 041 630 135, 041 684 320
e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si
Vabimo Vas na izredno zanimivo glasbeno
melodramo v gledališču na Reki
Cartwright -
VZPON IN PADEC MALEGA GLASA
Sobota, 21. januarja
Cena: 9.500 SIT
Odhod avtobusa Brežice, Krško, Sevnica.
Edina zmaga
prvega kroga
Dobovčanom
V 1. krogu zimske malonogo-
metne lige, ki jo organizira-
ta Društvo študentov Brežice
in Mladinski center Brežice so
bili doseženi naslednji rezulta-
ti: Bar M Dobova - Petrol Even-
tim Punkt 7:0, Pizzeria Italia
- Eventim 2:2, Mana artiče
Elektronik 3:2, Olimp Odpisani
ŠD Jug Jazz Pub 2:1, Country
Veliki Podlog Gorica Bar Arh
0:0 in MD Krokar Bik team 3:
2. Proste so bile ekipe ZF Tom-
še, Kamikaze in Domfinal Sko-
pice. 2. krog se igra v nede-
ljo, 15.1.
Osmič v spomin
na Leona Štuklja
Gimnastično društvo Rain Kr-
ško bo v soboto, 14.1. ob 11.
uri v telovadnici OS Jurija dal-
matina Krško, pripravilo osmi
pozivni turnir v ženski športni
gimnastiki v spomin na olimpi-
onika Leona Štuktja. Na edi-
nem tovrstnem tekmovanju
v Sloveniji se bodo pomeri-
le najmlajše telovadke - cici-
banke iz ŠD Tabor Ljubljana,
ŠD Studenci Maribor in doma-
čega društva. Gosta prireditve
bosta tudi predsednik Gimna-
stične zveze Slovenije Kiemen
Bedenik in telovadka Carmen
Horvat, udeleženka svetovne-
ga pokala v Mariboru.
Akcija Posavskega obzornika "Športnik Posavja 2005"
Spoštovane bralke in braid, vse od poletja smo objavljali gla-
sovnice, s katerimi ste lahko sodelovali v nagradni akciji na-
šega uredništva, v kateri bomo izbrali najboljše športnike Po-
savja po izboru naših bralk in bralcev za leto 2005. Kot smo
napovedali, danes zadnjič objavljamo glasovnico in še enkrat
objavljamo tudi seznam vseh do konca leta predlaganih šport-
nik in športnic.
V  kategoriji športnikov so bili predlagani: Bucalo Rožle,
Deržič Anže, Deržič Rok, Golob Krištof, Imperl David, Kerin
Rok, Kink Dejan, Kovačič Jaro, Kozmus Primož, Kuselj Janko,
Lendaro Robert, Levičar Dušan, Marolt Bor, Omerzel Jernej,
Orač Denis, Pozvek Nejc, Rovan Jure, Smukovič Gregor, Sto-
par Marko, Salomon Jure, Šantej Izak, Škof Gorazd, Štojs De-
nis, Veber Borut, Vodlan Dušan, Vodlan Luka, Vodlan Sebasti-
jan in Žigante Urban.
V kategoriji športnic so bile predlagane: Budna Janja, Der-
žanič Maruša, Drobnič Mateja, Grilc Daniela, Jeler Marija, Kr-
žan Vesna, Kukec Tina, Mandl Nina, Marušič Maja, Mirtič Eva,
Pešec Gabrijela, Petan Kaja, Petan Maja, Planinc Petra, Teraž
Maja, Umek Hana, Voglar Aleksandra, Vučajnk Vesna, Založnik
Živa in Žičkar Dolores.
Med ekipami v individualnih športih so bili predlagani: At-
letski klub FIT Brezice, Atletski klub Sevnica, Društvo borilnih
veščin Katana Globoko, Judo klub Krmelj, Kajak kanu klub,
Karate klub Sevnica, Klub bohlnih veščin Rajhenburg, Ludih
7 KMN zvezda, Plavalni klub Celulozar Krško, Posavski alpi-
nistični klub, Radioklub Krško, Strelski klub Brezice, Strelsko
društvo Leskovec, Šahovski klub Milan Majcen, Sevnica, Ulična
košarka X.Y.Z. in Vodlan Luka - Plevel Amadeja.
Med ekipami v kolektivnih športih so bili predlagani: Ko-
šarkarski klub Krško, Nogometni klub Krško, Rokometni klub
Atom Krško, Rokometni klub Dobova, Rokometni klub Sevnica
in Ženski rokometni klub Evroprodukt Brezice.
Zmagovalce naše akcije bomo objavili v Posavskem obzor-
niku, ki izide 26. januarja!
Nagrajenci akcije
Izirebanci številke 104
t.nagrada: knjiga "Vrtiljak"
Jožefa Roštohar, Rožno 51, 8283 Bianca
2.nagrada: knjiga "Krško in Krčani"
Zlatka Crljenkovič,
Glavna cesta 54, 8233 Mirna
3.nagrada:   knjiga   "Zarjaveta  od  vsak-
danjosti"
Eva Križanič, Gornji Lenart 37a, 8250 Brezice
4.nagrada:  majica z znakom Posavske-
ga obzornika
Saša Založnik, Gubčeva 6, 8270 Brezice
5.nagrada:  kapa z znakom Posavskega ob-
zornika
Branko Plevel. Župjek 4, 8259 Bizeljsko
NAGRADE ZA SODELOVANJE          '
Med    prispelimi    glasovnicami     I
bomo izžrebali pet dobitnikov     I
nagrad. Tokrat bomo razclelili     I
naslednje nagrade:                          |
1.  Knjiga »Vrtiljak«                        !
2.  Knjiga »Krško in Krčani«           |
3.  Knjiga »Zarjavela od                 |
vsakdanjosti«                             |
4.  Majica z znakom                        I
Posavskega obzornika               |
5.  Kapa z znakom                          I
Posavskega obzornika               |
Vabljeni k sodelovanju!                   |
NEVIODVNVM   !
_________________________________________________¦
GLASOVNICA St.  12
Glasujem za:
športnika
športnico
I ekipo v posamičnih športih
i
ekipo v kolektivnih športih
I me in priimek
I Naslov
I Izpolnjeno glasovnico pošljite na naslov:
I Posavski obzornik, p.p. 788, 8270 Krško (pripis: Športnik Posavja 2005)
ŠPDRTNIK
POSAVJA
EDG5
1       t' /
m S     /
POSAVSKI
REGIONALNI
PROGRAM
OLEJTE
na KDS Krško in
KDS Brezice
T*d*nska
Informatlvnn
»OD TORKA
DO TORKA«
VIDEOSTRANI
REKLI SO
v letu 2005:
mag. Hrvoje Teo Oršanič,
Društvo za preučevanje in
opazovanje ptic, november:
"V Posavju nismo našli nobe-
nih poginulih ptic."
Marija Kukovica, predsedni-
ca Sveta KS Artiče, novem-
ber: "Novo urejeno križišče ne
pripomore le k veiji vamosti
v prometu, ampak tudi k bolj
urejenemu izgledu kraja."
Anton Pleterski, častni pred-
sednik DKD Svoboda Senovo,
november: "Tradicija pred (e-
tom 1945, pred ustanovitvijo
našega društva, se nadaljuje
in to je prav."
Štefan Teraž, podžupan ob-
čine Sevnica, november: "Po-
krajina se ne ustanavlja zato,
da bomo živeli ločeno, ampak
da bi z boljšo organizacijo do-
segli nekaj več. Naš sklep je po
svoje res smešen, a je edina
možnost, da se drugi streznejo
in vidijo, kaj so naredili."
Franc Češnovar, v.d. direktor-
ja Regionalne razvojne agen-
cije Posavje, november: "Brez
tehnološkega napredka bodo
tudi naša podjetja šla tja, kjer
so stroški manjši."
Stane Preskar, predsednik
Društva borilnih vescin Ka-
tana Globoko, november: "To
uspeh bo šel v zgodovino!"
m
PROSTI ČAS
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12.1. 2006
Polepšajte se s Posavskim obzornikom (3)
LEPŠA ZA
ZAČETEKLETA
Če smo še tako energični in neuničljivi, smo lahko v tern času
popolnoma brez rnoči. Upravičeno, kajti januar je po raziska-
vah najbolj depresiven mesec: za nami so počitnice in prazniki,
za katere smo zapravili veliko časa, energije in denarja. Glava
nas boli ob misli na vse, kar smo si zastavili ob začetku nove$a
leta, poles te$a pa nas v sivo razpoloženje spravlja tudi nara-
va - povsod mraz in puščoba.
Potrebujemo torej nekaj, kar nas bo spravilo v dobro voljo in
pričaralo sončno razpolože-
nje. Pravzaprav potrebu-
jemo le malo lepotne raz-
vadice, ki polepša turobne
zimske dni.
Za tokratno preobrazbo smo
izžrebali gospo Marijo Go-
dler, ki se je našega klica
zelo razveselila. Marija pri-
haja iz Brežic, ima dva sino-
va in vnukinjo Anjo, ki živi
v Ljubljani. V prostem času
se Marija z možem najraje
sprehaja po naravi, kar ju
oba duhovno zelo izpopolni.
Najprej smo obiskali kozmetično pedikerski salon Kleopatra v
Brežicah, kjer nas je sprejela lastnica Marija Velenčak.
Kozmetičarka je po
pregledu Mahjine
kože ocenila, da ima
normalno kožo, ven-
dar je na površini de-
hidrirana, zato ji je
naredila peeling ob-
raza, da je odstrani-
la luščečo kožo, na-
nesla masko za suho
kožo ter izvedla ma-
sažo obraza.
Nato ji je še obli-
kovala in pobarvala
obrvi, odstranila ob-
razne dlaäce in re-
zultat je bila nahranjena, sijoča in gladka koža.
Za konec pa je kozmetičarka Mariji še polepšala roke s para-
finskimi oblogami, ki pospešujejo cirkulacijo, nahranijo in na-
vlažijo koio ter ustvarijo na rokah film, ki jih ščiti pred zuna-
njimi vplivi.
Po razvajanju v kozmetičnem
salonu smo gospo Marijo od-
peljali še v frizerski salon
Hair Beauty Studio, kjer nam
je vrata odprla lastnica salo-
na Marjetka Struct.
Ker v letošnjem zimskem času
prevladujejo topli toni, se je
frizerka odloäla za bakreno
barvo las v kombinaciji s sve-
tlimi prameni, pri čemer ob-
raz pride bolj do izraza in je
svetlejši.
Ker pa ima Marija ie krat-
ke lase, ji je frizerka le te
nekoliko stanjšala pri uše-
sih in obrazu ter ustvarila
lepo obliko, ki si jo bo Ma-
rija brez teiav oblikovala
tudi sama.
Za konec pa je vizažist-
ka Marijo še naličita, prav
tako v toplih, zlatobakre-
nih in slonokoščenih odten-
kih, ki se ujemajo z barvo
las. In preobrazba je bila
končana.
Če si želite preobrazbe tudi
vi, nas pokličite
(031-888-245),
ali nam pišite na :
makeupvanja@yahoo. com
in morda boste prav Vi izžre-
bana srečnica, ki bo nasled-
njič krasila naše strani.
KLEOPATRA,
kozmetično pedikerski salon
Velenčak Marija
Črnc41
8250 Brežice
INFO: 07-49-62-003
041-527-326
Besedilo: Vanja Božič
Make up: Vanja Božič
Foto: Robert Sajovec
Zadovoljna Marija ob
odhodu
Zaključno ličenje oči
Marija pred preobrazbo
Marija v rokah frizerke
Iliiir lli'iiiili
8   I?   I   I   E   (I
IH.B.S. • MARJETKA 5TRUCL S.P..
Bizeliska r 8 8250 Brežce
-ei   07   49 64 666 GSM 041 695 IS?
Del čas Pon - ZAPRTO. Tor. - Pel, 9   -18
Sob   8 -12
PEKARSTVO
Nudimo vam: domače rezance, mlince, potice, pogače,
pirin kruh in pecivo ter ostale pekovske dobrote.
PE Brežice 1, CPB 13, tel.: 051 268 294
PE Brežice 2, Cankarjeva 1, tel.: 07 49 66 410
PE Obrezje, Prodajalna kruha in peciva ter kava bar,
Obrežje 19a, tel.: 07 49 57 014
n
S
ci.
AVTOR:
MATJAŽ
HLADNIK
STRUPEN
RUMENO
ZELEN
PUN (CI)
VINCENTE
ESPINEL
NAJBOUŠE
KARTE
NADAUE-
VANJE
GESLA
IRSKA
REPUBLI-
KANSKA
ARMADA
NEKAJ
LAŽNEGA
ZABAVNI
NOCNI
LOKAL
NAS j
AGRONOM [
(FRANC)
POCELO
TAOCMA
OAMJANA
I   GOLAVŠEK
URSULA
(KRAJSE)
V1SOKA.
MOGOČNA
GORA
I
OKvnt
VOZ1LA
ŠPANSKO
2ENSKO
t
MATJAŽ
TANKO
KODA
BANČNE
KARnCE
AGAVI      i
PODOBNA
TROPSKA    |
RASTUNA
i   OTROSKA
j     2ABAVA
NOVOTA
PECENI
Lisnci
KROMPIRJA
OLA8ŽABE
MLADA
RASTLINA
ZA
VSAD1TEV
HITRASTEPSKA
ZIVALZROGOVI
NAi PEVEC NABER
|   UCWKAZ
I   GRIZALOM
SVETLO
ANGLEäKO
PIVO
ŠIFRER
ANDREJ
PEVKA
_BARUCA
GRäKI
MATEMATIK
IT. PEVEC
RAMAZZOTTI
NADLEZNE
ŽUŽELKE
ZMOCNW
PKOM
krajSa
NOVELA
PRUEM
KARTA
5AUIVCA
ZELEZOV
OKao
KANTAVTOR
SMOLAR
KIT
UBUALEC
ELEMENT
HOJE
SLONOV
ŽEKAN
ONDINA
OTTA
OSNOVNA
UPRAVNA
ENOTA
TELESNA
POSKODBA
KRAJNA
GORENJSKEM
ZACRTANA
SMERCESTE
ZRTVENK,
OLTAR
LEPOTNA
KRAUICA
L___________
:      ANTON
JANŠA
'     POLMER
I      KROGA
TEZJE:
ASA«.
!      CELOM
|     OTOČE,
Y   SKLEDAR
NERED,
ZMEDA
MDUSKA
ZVEZNA
_DRZAVA_„
KOWCÄSTO
KLAMVO
SKOKS
TROJNIM
ODRIVOM
POLTEMA
NIELS
BOHR
DIANE
KEATON
GORLJIV
PUN
SPISEK
HEW
iMMKA
! NOVINARKA
j     MOJCA
DRČAR
NAS
SUKAR
6A8PARI
6OZDNA
CI8TWA
PLUTOVINA
I
I VISOKE
IsiRALNE
KARTE
l—r—
OVINEK,
R1DA
[      LOVSKI
PESZA
LOVNASRNE
KALO
OCKA
TERMEPn
PADOV1
EVA
LONGYKA
[     GUNA
NAJBOUSE
VRSTEZA    I
IZDELAVO   ;
] PORCEUNA j
HOKEJIST
ZUPANCIC
TELESNA
VOTUNA
MNOGO-
CELICARJEV
NASlGRALEC
(MARKO,
RAOOVEDNI
TAČEK)
MAJHEN
COK
NASSKLA-
DATEU(ATI)
THOMAS
ENOVIST
SPOONJI
DELSNOPA,
RITINA
STARA
POVRSIN-
SKAMERA
KARU
ARHAR      •'
NAPRAVA
ZA PRESKOK
ELEKTRICNE
ISKRE
RUMEH-
,      KASTA      |
BUUCA
VKOZ1
Geslo križanke pošljite do 23. januarja 2006 na
naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s
pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi
rešitvami bomo izžrebati dobitnike naslednjih
nagrad, ki jih podarja Pekarstvo Suban:
1. bon v vrednosti 5000,00 SIT
2. bon v vrednosti 3000,00 SIT
3. bon v vrednosti 2000,00 SIT
Nagrajenci 103. številke:
1.  Stanko Koretič,
Slovenska vas 14,
8261 Jesenice na Dolenjskem
2.  AAarija Štos,
Gregovce 19a,
8259 Bizeljsko
3.  Milka Papež,
Cesta na grad 30,
8290 Sevnica
Geslo 103. številke:
PORTOS
ZVAMI
VEDNO
IN POVSOD
NEVIODVNVM
NEVIODUNUM'ZAVOD  ZA   KULTURO   IN   ODNOSE   ZJAVNOSTM!
OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA
ObzorniK
OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA
I ^i^i^i^i^i^HiHi^BHnMiMimmft II
popust
.12. DO 31.12.       ¦      W   B \mt
- I U /o
na korekciske okvirje
Mnovö 1B B25D Brežloa
T®fl.: 07/499-22-33
i                         —
Raiffeisen
KREKOVA BANKA
Ugodni krediti
Potrošniški do 6 let
Stanovanjski do 15 let
Hipotekami do 20 let
Nizke obresti, poplacilo ^^^^^^^.^H
starih neugodnih kreditov! ii^i^HHHH^
Svetovanje na domu ali kjer se dobro počutite!
Hitre in enostavne rešitve finančnih zadreg!
¦HiBHBMHi^iHiHaBBBiMÜ
050 633 918
Pokličite vašega mobilnega bančnika
Janko Božič s.p. Anke Sairmčeve 17. Leskovec pri Krškem
EÜROPRODUKX00
GRADBENI   CENTERA
VSEZAGRADNJO
¦                PROOAJA:               I
I   - gradbenega materiala    1
'           -žaganega lesa
L- tondach kritin           i
- TIM fasad              I
- železa                  '
Globoko 50a, 8254 Globoko
Tel.: 49 94 602, gsm: 051 344 565
KuplJOTO btaoo vam na vašo željo tudi dostavimo.
MICRA
VODENJE POSLOVNIH KNJIG
Tel.: 07 / 30 82 680, Fax 07/ 30 82 681
^   Gsm: 041/773 456  ^
irena Colarič s.p., Novomeška cesta 11,
Sentjemej (stavta nasproti tovarne Krka)
TMS BREŽICE cJ.D.o.
mwm, Tmmmk, hhhravuka
- izdelava hidravli^nfltce^
- prodaja in, sjp*im motornni
I       I(°5^^^P9 in škropilnicV
m?okjn   ~*^zjß~
VULKAMZERSTVO,
AVTOMARKET, BAR,
ROČNA AVTOPRAIJ^CA
Cekin d.o.o., Krško      Wm^Sr
CKŽ132B,8270Krško      ^     'W
Tel: 07/490 34 70, Fax: 07/490 34 71
GSM: 041/697 839
IB
OBVESTILA, PISMA
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12.1. 2006
PISMA BRALCEV
HP             SPOROČILO BRALCEM            '(Bi
Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridriuje pravico
do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objav-
tjanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in pro-
storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih
informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes,
kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim ime-
nom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij,
organizacij, društev...).
Spoštovani urednik!
Vašemu uredništvu in bralcem Va-
šega časopisa Posavski obzornik
želim v zvezi s člankom "Neso-
razmerja med plačami v javnem
sektorju", z dne 29.12.2005 po-
dati naslednjo obrazložitev:
Sem ravnatelj Glasbene sole Kr-
ško in mojo plačo v celoti dolo-
ča Ministrstvo za šolstvo in sport
in je, kot za vse učitelje in dru-
ge delavce glasbenih in osnovnih
šol v Sloveniji, financirana iz tega
naslova.
Sestavljena je iz osnovne place in
naslednjih segmentov:
-  iz dodatka za delovno dobo (v
maju bom dopolnil 35 let delovne
dobe in sem torej med starejšimi
ravnatelji)
-  iz naziva svetnik, ki je najviš-
ji naziv, ki ga lahko pridobiš v
šolstvu
-  odvisna je od števila učencev
(459) in s tern posledično števi-
la oddelkov ter poučevanja sko-
raj vseh predmetov po predmet-
niku za glasbene sole
-  iz naslova uspešnosti, ki jo vsa-
ko  leto  na  tajnem   glasovanju
ocenjujejo člani Sveta sole na
podlagi  realizacije  letnega de-
lovnega načrta za preteklo šol-
sko leto
Kot sem že omenil, plačo ravna-
telja določa resorno ministrstvo
in tudi izplačana mi je bila ved-
no samo do te višine.
Verjamem pa in vem, da razmer-
ja med plačami (tudi v drugih
sektorjih) niso poštena.
Kar pa zadeva obiskovanje župa-
na za pomoč pri naših projektih,
bom to še naprej z veseljem delal
in to s popolnoma čisto vestjo.
Pa ne obiskujem samo župana,
tudi mnoge druge vodilne delav-
ce naše občine in širše, ki razu-
mejo naše delo. Tako pridoblje-
na sredstva vlagamo v projekte, v
katere pritegnemo ogromno šte-
vilo mladih in na ta način kvali-
tetno prezivljajo svoj čas, si ob-
likujejo osebnost in odnos do
glasbe in vsega lepega. Obenem
pa po odzivih zveste publike dvi-
gujemo tudi kvaliteto življenja
prebivalcev naše občine in šir-
še. Naj še dodam, da mi za zgo-
raj omenjene obiske nikoli ni bila
izplačana kilometrina.
Ob koncu naj izrazim še željo po
boljšem sodelovanju v Vašim ča-
sopisom, saj si naši mladi glas-
beniki po kvaliteti in številu na-
stopov zagotovo zaslužijo več
medijske pozornosti.
Želim Vam uspešno delovanje v
letu, ki se je začelo.
Ravnatelj:
Drago Gradisek, prof.
Aktualna zgodba v Posavju -
Pokrajina in sedeži organov uprave
Po znanih podatkih, ki so na spletni strani Ministrstva za javno upravo
- servisa skupnih služb vlade, ki je 24.12.2004 objavila razpis za najem
s postopnim odkupom - pnančnim leasingom poslovnih prostorov za po-
trebe Upravne enote Brežice, Inšpekcijskih služb in Geodetske uprave v
Brežicah ter na podlagi objave v Uradnem listu RS stev. 38/2005, kjerje
objavljen izbor lizingodajalca za naveden objekt v višini 653.040.000,00
brez DDV in dejstva, daje v Načrtu nabav in gradenj za leto 2006 RS I Po-
ročevalec št.79/predvideno 15-letno odplačilo lizinga in daje objekt že
zgrajen in pripravljen za vsetitev, postavljam županu občine Krško in di-
rektorju obänske uprave naslednja vprasanja:
1.  Ali je velikost objekta name-
njena le zaposlenim v UE Bre-
žice in izpostavam v Brežicah,
kjer je glede na velikost objekta
prostora za vso upravo iz Posav-
ja v novem objektu, ter kakšna
je dejanska kvadratura zgraje-
nega objekta? Ali je tak pristop
z vidika gospodarnosti in finanč-
nih posledic utemeljen in kakš-
no ima o tern mnenje oz. anali-
ze Ministrstvo za finance?
2.  Ali je res, da Ministrstvo za
javno upravo - Servis vlade na-
črtuje     selitev     inšpekcijskih
služb iz Krškega v Brežice in
kako je s spoštovanjem dogovo-
ra po sestanku   pri ministru dr.
Virantu 01.04.2005, kolikor smo
bili seznanjeni, je bilo dogovor-
jeno, da se organov naj ne bi se-
lilo brez usklajevanj, konkretno
za inšpekcije pa naj bi iskali ob-
jekt v Krškem. V samih Breži-
cah pa je Davčni urad v najetih
prostorih, za katere plačuje vi-
soko najemnino, Ministrstvo za
finance?
3.  Ali je res, da Ministrstvo za
pravosodje seli sodnike za pre-
krške v  prostore Ministrstva za
javne finance na Šofersko 1, ki
so sicer bliže sodišču, so pa po-
vršine manjše,  prostori pa so
bili nekaj let nazaj prenovljeni
za namen upravnega poslovanja
in od takrat prazni in neprimer-
ni za Upravno enoto v Krškem
in Izpostavo za zaščito in reše-
vanje?
4.  Ali je sploh še smiselno ob
očitnem   nespoštovanju   dogo-
vorjenega,        neusklajevanju,
enostranskih potezah državnih
organov, ob podpori posameznih
lokalnih funkcionarjev še podpi-
rati skupne projekte Posavja in
države npr. pokrajina Posavje,
izgradnjo elektram, obratovanj
NEK, reševanje odlagališč jedr-
skih odpadkov itd...?
Odgovore na zastavljena vpra-
sanja naj se pridobijo od vlade
RS in posameznih ministrov! Is-
točasno naj se pozove vlado RS,
da se minister za javno upravo,
minister za finance, minister za
okolje in minister za lokalno sa-
moupravo in regionalni razvoj
udeležijo ene od sej OS, na ka-
teri naj se obravnava omenjena
problematika in druga aktualna
vprasanja, ki se tičejo občine
Krško in Posavja.
Ocenjuje se, da so namere in
izvajanje aktivnosti pri obliko-
vanju pokrajine in razporeja-
nju enot driavne uprave uper-
jeni proti ciljem in stanju, ki ga
zasleduje občina Krško, in da je
potreben razmislek kako in s
kom naprej.
Ni za zanemariti, da je v pre-
teklosti država tudi ignorirala
dejstva in pretila, v letu 1990 z
zaprtjem NEK, da ni uredila na-
domestila rente in da je to vpra-
šanje uredila šele,  ko je bilo
zbranih dovolj podpisov za refe-
rendum, da se država ne odziva
na pripombe in predloge glede
financiranja, da se ne seznanja
in verjetno ne izvaja ustrez-
no zunanje varovanje NEK, da
se postavlja in prestavlja orga-
ne, ki morajo ukrepati v prime-
ru nesreč na lokacije, ki so na
ogroženem območju, država na-
daljuje politično razmeščanje in
urejanje zadev brez dialoga in
upoštevanja argumentov.
Verjetno se nekateri, ki odlo-
čajo, ne zavedajo, kakšne po-
sledice lahko nastanejo, če se
lokalna skupnost, kjer so ener-
getski objekti, odloči za radikal-
ne ukrepe, ki ne bodo nikomur v
cast in ponos, nihče pa jih ne bo
mogel prezreti-.
Nujno je, da se pristojna mi-
aistrstva in predstavniki lokal-
ne skupnosti sestanejo in dogo-
vorijo o naslednjih postopkih, ki
bodo priznali, da je občina Kr-
ško specifična zaradi NEK ob-
jekta, da mora imeti zaradi ge-
ografskega in gospodarskega
položaja določeno težo in po-
zornost in da ji velja zaupati
kot partnerju, ki lahko bistveno
vpliva na blagostanje v državi.
Dialog bo pokazal, ali smo part-
ner, ali vlada upošteva dejstva
in zasleduje dolgoročne cilje
energetske in druge oskrbe ...
Dušan Šiško,
SNS Krsko
ObzorniK
POSAVSKI OBZORNIK izdaja
Zavod Neviodunum
v Krškem
Uredništvo:
Trg Matije Gubca 3,
8270 Krško
Tel.: 07 49 05 782,
Faks: 07 49 05 781
www.posavje.info,
obzornik@volja.net
TRR: 03155-1086687920
Odgovorni urednik
Silvester Mavsar
Izvršna urednica
Lidija Petrišič
Prelom in priprava za tisk
Studio Neviodunum, Krško
Vodja trženja
Katarina Požun
tel.: 07 49 05 780
Posavski obzornik izhaja od
15. 12. 1997 za področje ob-
čin Krško, Brežice in Sevnica.
Rok za rezervacijo oglasnega
prostora v naslednji številki
je 19. januar. Za točnost po-
datkov v naročenih rubrikah
in prilogah odgovarjajo nji-
hovi uredniki.
Tisk
Delo - TČR, d. d., Ljubljana
Naklada
23.200 izvodov
Časopis je brezplačen.
Naslednja številka
Posavskega obzornika izide
v četrtek, 26. januarja 2006.
NEVIODVNVM
Vse, ki računalnika še niste kaj dosti uporabljali, pa ta
znanja zdaj nujno potrebujete tako pri poklicnem delu
ali/in v vsakdanjem življenju, toplo vabimo k vpisu v
Tečaj računalniškega opismenjevanja
oz. začetnt tečaj računalništva,
ki $a bomo v izvedli na več lokacijah v Posavju (Bizeljsko,
Krško, Brezovska Gora, Veliki Kamen, Šentjanž in Sevnica)
od januarja do marca 2006.
Posebej vaWjeni starejši, ženske, zaposleni v manjših pod-
jetjih, kmetje...
Program izvajamo v sodelovanju s Centrom za razvoj pode-
želja Posavje in Mladinskim centrom Krško, finančno pa sta
ga podprla Ministrstvo RS za šolstvo in sport ter Evropski so-
cialni sklad, zato sostroški tečaja za udeležence simbolni.
Trajan je tečaja: 30 ur.
Prijave zbiramo do 25. januarja 2006 na naslovu:
Zavod Vrbov Los, Brezovska Gora 19, 8273 Leskovec
oz. po telefonu 07 49 13 505 ali 031 329 625 ter e-
pošti: info@vrbov-log.ors
www. vrbov-los.ors
RAD           I_____O
t=JflI=racV4B93FI\)V;
K       R       Š       K       O
www.radioenergy.si
marketing: O41 322 990
Puntard.o.o., CKl 135c, 8270Kriko                                                             ,
KAM V POSAVJU?
Prireditve med 12. in 26. januarjem
Četrtek, 12. januar
-ob 17. uri, slovenska ljudska pripovedka Pastorka in bela
žena, knjižnica v Kostanjevici na Krki
- ob 19. uri, otvoritev razstave Zima v modrem marije Moj-
ce Vilar, Lekos galerija Ana Sevnica
Petek, 13.januar
- ob 20. uri, otvoritev likovne razstave Sinise Hercega, ga-
lerijski prostor v MC Brežice
Sobota, 14. januar
-ob 11. uri, novoletni pozivni turnir v ženski športni gim-
nastiki v spomin olimpionika Leona Štuklja, telovadnica OŠ
Jurija Dalmatina
-  ob 19. uri, potopis z diaprojekcijo Ob vznožju Himalaje
Tomaža Humarja, MC Sevnica
Torek, 17. januar
-ob 17. uri, turistična delavnica (nadgradnja delavnice
kvačkanja in projekt vezenine), stara osnovna sola na Bi-
zeljskem
Četrtek, 19. januar
- ob 19.30 uri, komedija 5 žensk.com (Špas teater), Kultur-
na dvorana Sevnica
- ob 17. uri, otroška predstava Zaljubljeni Petrček, MC Bre-
žice
Petek, 20.januar
- ob 18. uri, otvoritev razstave likovnih del Cvetke Žičkar, v
ateljeju Vladke Sumrek na Črncu
Sobota, 21.januar
¦ ob 21. uri, Jam session koncert, MC Sevnica
Nedelja, 22. januar
- ob 14. uri, predavanje o kulturni ureditvi domačega dvo-
rišča in okolice, Kulturna dvorana Šentjanž
Torek, 24.januar
- ob 18. uri, Planinski večer, Kulturna dvorana Sevnica
KULTURNI
DOM
K R Š K O
Trg Matije Gubca j
8270 Krško
Telefon:
tajništvo:
07-4880-190
direktor:
07-4880-192
blagajna:
07 - 4880 - 194
PRIREDITVE V JANUAFÜU 2006
petek, 20. U 19.30
KAOAR MACKE NI DOMA, Špas teater Mengeš,
komedija, Igrajo: Slavko Cerjak, Ljerka ßelak,                               j
Borut Veselko, Mojca Partljič, Tanja Potočnik,
Maja Martina Merljak; za modri abonma in izven
sreda, 25.1., ob 17.00
TACAMUCA, Lutkovno gledališče Ljubljana,
za rumeni abonma in izven
nuti:
KING KONG, FILM ZA ŽENSKE,
SKRIVNOST BRATOV GRIMM, POGREŠANA V LETALU,
SENCA PRETEKLOSTI, RAD MORA IMETI PSE, KOT V NEBESIH,
LJUBLJANA JE UUBLJENA, ZGODBE IZ NARNDE
Spoštovani donatorji in sponzorji,zahvaljujemo se vam za pomoč
in sodelovanje ob prireditvah ter vam v novem letu želimo še
veiiko poslovnih uspehov in srečna 2006.
www.car.si/kulturni-dom-kk
e-mail: info(q>kd-krsko.si
Naročite izvod
POSAVSKEGA OBZORNIKA
tudi v svoje podjetje, društvo, klub ali ga podarite
svojim rojakom in prijateljem!
Posavski obzornik pride s poštno distribucijo v vsak dom v občinah Brežice, Krško in Sevnica. Če pa bi ieleli, da preje-
mate največji posavski časopis vsak drug) četrtek na svoje delovno mesto ali bi želeli, da ga preberejo tudi sodelavci,
ki živijo izven Posavja, izpolnite spodnjo naročilnico in nam jo pošljite po faxu ali pošti. Prepričani smo, da bi bili časo-
pisa veseli tudi člani društev, klubov ali pa vaši prijatelji po Sloveniji in še posebno rojaki in sorodniki v tujini. Ker je ča-
sopis brezplačen, boste plačali samo stroške pošiljanja. Pokličite nas za dodatne informacije!
'. Ime (naziv organizacije)
'. Priimek
I Naslov
• Št. pošte in kraj
• Davčna št. (izpolnijo pravne osebe).
* Spodaj podpisant naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite):
la)           6 mesecev (stroški pošiljanja 1.650,00 SIT)
I b)           1 leto (stroški pošiljanja 3.210,00 SIT)
in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po preje-
mu računa.
Podpis naročnika:
I Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Krško
I ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: obzornik@volja.net.
ObžŠfHiK
m
ZADNJA STRAN
Posavski obzornik - leto X, številka 1, četrtek, 12.1. 2006
Prišleki: FLORIJAN BERGANT
Piše:
Nat ja Jenko Sunčič
Rojen 2.5.1947 na Jesenicah
na Gorenjskem, je 1972. di-
plomiral na Peda$oški akade-
miji v Ljubljani na oddelku za
razredni pouk. Prvo kratko za-
poslitev je dobil na OŠ Adama
Bohoriča Brestanica, se nato
malo selil in sluibe menjaval
nekako na deset let - v OŠ Cer-
klje ob Krki, na Vzgojno-izob-
raževalnem zavodu Breiice,
Občinski izobraževalni skup-
nosti in Skupščini občine Breii-
ce, od 1. 9. 1994 je ravnatelj
na Osnovni soli Velika Dolina,
kjer enostavno povedo, da $a
imajo radi.
Ste priilek...
Da, vzrok, da sem se preselil iz
enega konca Slovenije v druge-
ga (hvala bogu, da so v Sloveniji
razdalje nekoliko krajše, zato ni
bilo potrebno iti preveč daleč) ,
je bilo, kot se to največkrat zgo-
di, ljubezen. Takrat z bodočo
ženo nisva imela moralnih dilem
o kraju bivanja, osnovno vpraša-
nje je bita služba. Ona, domadn-
ka v Brežicah, je že imela službo,
torej sem se moral temu prilago-
diti jaz. Od takrat je minilo že
skoraj 40 let. Ni mi žal. V Breži-
cah sem našel kraj, kjer rad ži-
vim, v Brežicah in okolici pa sem
našel tudi ljudi, med katerimi se
dobro počutim.
Najpogostejša misel na dom ...
Od doma sem odšel s 15 leti. V
času šolanja sem se vračal do-
mov le za krajša obdobja, zato
sem s prijatelji in znanci zgubil
stik. Z Jesenic se je odselil tudi
edini brat, po očetovi upokojit-
vi pa sta se v svoj rojstni kraj v
Selški dolini nad Škofjo Loko vrni-
la tudi starša, tako na Jesenicah
svojih nimam več. Zato so moji
obiski Jesenic redki. Še vedno pa
sem ponosen, ko zmagajo njiho-
vi hokejisti. Iz moje, ali bližnje,
generacije so hokejisti Felc, bra-
ta Hiti, Beravs, Jan - starejši se
bodo verjetno spomnili, kaj so
ta imena pomenila v jeseniškem
in jugoslovanskem hokeju Red-
ko se spomnim na svoj dorn, res
pa je, da še vedno rad v časopis-
ju preberem kašen članek o Je-
senicah, čeprav to niso več moje
Jesenice.
Ko se prebudite, na kaj najprej
pomislite?
V zadnjem času bolj slabo spim,
zato imam kar precej časa za
razmišljanja do uradnega (po
budilki) bujenja. Ker me služ-
ba precej obremenjuje, je le-ta
tudi dokaj pogosta vsebina^mojih
nočnih razglabljanj.
In jutro je...?
Lep del dneva, čeprav ne vsta-
jam prevečzgodaj.
Če bi imeli možnost, kaj bi
spremenili na svojem profesio-
nalnem področju?
Ne dolgo tega me je spomnil pri-
jatelj na naš skupni delovni za-
četek, ko smo še mislili, da lah-
ko kaj spremenimo. Ko pa mine
nekaj let, ugotoviš, da kljub
vsem delegatskim, demokratič-
nim in še kakšnim sistemom od-
loča peščica ljudi in da je vse
ostalo le okrasek. Tudi to s so-
delovanjem nekaj deset tisočev
učiteljev in učiteljic pri preno-
vi osnovne sole, ki je moje pro-
fesionalnö področje, je bilo tako.
Vse skupaj je šlo le za ohranjanje
miselnosti iz samoupravnega soci-
alizma, ko smo vsi o vsem odločali
in bili srečni, ker naj bi naša odlo-
čitev nekaj pomenila. Vsa osnovna
izhodišča pa so bila zapisana v naši
beli knjigi, le-to pa je pripravil
ozek krog. To ni nič slabega, mis-
lim pa, da je bil ta krog preozek,
saj je bilo izključeno kar nekaj lju-
di iz drugače misleče stroke. Zato
sedaj ob političnih spremembah in
uveljavljanju onega drugega dela
stroke pričakujem pri naši preno-
vi osnovne sole precejšnje spre-
membe in čez čas, ko se bo zgodil
nov politični obrat, spet spremem-
be. In tako smo v krogu nepresta-
nih sprememb. Če bi pri tern igrala
najvažnejšo vlogo stroka, ki sicer
je leva in desna, a to naj ne bi bilo
odlodlno, in če bi do rešitev prišla
z dogovorom, bi bil teh sprememb
vesel. Moja želja je - sporazumen
in usklajen razvoj osnovnega šol-
stva na Slovenskem.
V delovni sredini najraje ...
V delovni sredini preživim tretjino
dneva, kjer sem se precej trudil
za medsebojno razumevajoč ko-
lektiv. 0 uspehu bodo sodili dru-
gi, prepričan pa sem, da se lahko
uspešneje in lažje izvajajo zahtev-
ne naloge, ki jih učitelji imamo, v
kolektivu, kjer se zjutraj sliši »do-
bro jutro«, kjer sedimo skupaj in
ne po kabinetih, kjer se pogosto
sliši tudi smeh, kjer imamo stro-
kovni delavci primeren odnos tudi
do ostalih delavcev, kjer, ne naza-
dnje, se tudi sam dobro počutim.
Vem, o čem govorim, saj imam za
seboj tudi izkušnjo, ko bi že zju-
traj najraje rekel »na svidenje«.
Kaj poslušate na radiu, ko se vo-
zite z avtomobilom?
Največkrat je to Radio Brežice,
malo zaradi njega, saj tako dobim
nekaj lokalnih informacij, malo pa
zato, ker za ovinkom pri Podgrače-
nem, v službo se vozim iz Brežic
po avtocesti, ostali slovenski ka-
nali čudežno izginejo.
Katere medije imate doma?
Časopise, radio, televizijo, raču-
nalnik - internet.
Rubrike, ki jih radi spremljate?
Časopis začnem brati na prvi stra-
ni in večinoma se prebijem do
konca. Izpustim pa razne erne kro-
nike, reklame in osmrtnice. Sem
pa tudi redni gledalec dnevnika
prve slovenske televizije.
Duha si polnite?
Skoraj vsakodnevno s sprehodi z
ženo, včasih, kolikor je le možno,
tudi na kulturnih prireditvah.
Kaj od naštetega vas je prevze-
lo?
Težko bi rekel, da me je kaj po-
sebno prevzelo, so mi pa sprehodi
postali potreba.
V katero kategorijo bi uvrstili ku-
hinje z vsemi pritiklinami?
Žal hrano razumem kot nujno zlo,
čeprav rad pojem tudi kaj dobre-
ga. Na tern področju ne želim pre-
več raziskovati.
Iz katere bi si sedaj najraje pri-
voščili najljubšo jed in jo s čirn
poplaknili?
Odgovora na to bosta dva. Najra-
je jem, kot se reče, z žlico. Tako
redko hrano je težko poplakni-
ti. Če pa je hrana konkretna, jo
najraje poplaknem s kozarčkom
suhega rdečega, vina zraslega na
hribovju od Cerkelj do Velike Do-
line, torej na Kranjskem.
Kateremu teku bi dali prednost
- dobremu ali rekreacijskemu?
Žal ne tečem, zato moram dati
prednost dobremu teku.
Kaj bi si privoščili, če bi zadeli
veliko denarja?
Vprašanje meji na znanstveno
fantastiko. Če pa bi, hipotetič-
no, res prišel do večje količine
denarja, bi si z ženo prav goto-
vo privoščila nekaj potovanj. Ču-
dovito je spoznavati tuje dežele,
narode, zgodovino. To me bogati
in me postavlja v primeren pros-
tor in čas. Ugotoviš, da živiš v
majhni deželi in da ta majhnost
ni slabost. Ugotoviš, da se zgo-
dovina ni začela s Karantanijo,
niti ne leta 1945, ali leta 1990 ali
leta 2005. Ugotoviš, kaj pomeni
varovanje naravnega in ostalega
okolja. Za vse to pa je potrebno
precej denarja. Zato sedaj naj-
večkrat, razen nekaj krajših po-
tovanj, potujem le s pomočjo te-
levizije.
Najljubši del dneva?
To je jutro, ko je v meni še pre-
cej moči.
Na kaj ste ponosni?
Predvsem na to, da smo v družini
uspeli ohraniti normalen odnos
in da sta sin in hčerka, oba po-
ročena, oba s po enim otrokom,
našla svoje mesto v tej družbi.
Če ne bi bili to, kar ste, kaj
bi bili?
O tern nisem premišljeval, saj,
da bom učitelj, je bila moja že-
Ija že v otroških letih. Okolje že-
lezarskih Jesenic me je hotelo
preusmeriti v tehniko, a sem bil
trmast in sem uspel. Ni mi žal.
Menite, da je vseenosti ali
brezbrižnosti veliko?
Je. Zadnji dokaz so dogajanja v
Spodnjih Pirničah. Žal so te ne-
smiselne smrti le vrh teh doga-
janj, bojim pa se, da se iz njih
ne bomo nič naučili. Ne starši,
ki ne vedo, kje so in v kakšnem
stanju se potepajo mladoletni
otroci cele noči, ne širša druž-
ba, skupaj z nami, solo, ki lahko
samo v prazno moraliziramo, pri
tern pa o teh otrocih smemo po-
znati samo ocene, naslove, ime-
na staršev in telefon, kamor lah-
ko sporočimo kakšno neprijetno
zadevo. Zunaj sole in družine pa
vlada, prosto po Prešernu, me-
sarsko klanje za službo, privile-
gij, položaj v družbi, dm bolj-
šo plačo, po možnosti s dm manj
dela, in še vse tisto, kar nudita
potrošniška družba.
Kaj vas je v zadnjem času naj-
bolj razveselilo?
Spet se bom nekoliko egoistic-
no obrnil vase. Ob zaključeva-
nju preteklega leta sem bil naj-
bolj zadovoljen z dokaj umirjeno
situacijo v krogu ožje in nekoliko
širše družine.
Česa zares ne bi nikoli storili?
»Nikoli ne reci nikoli.«
Domače živali?
Zdaj sta pri hiši pritepena muc in
muca, ki smo ju posvojili.
Sreča je?
Biti zdrav, sam in tvoji najbližji.
Če bi imeli čarobno palico, bi...
Vnukinja in vnuk sta še premajh-
na, da bi jima prebiral pravljice,
zato odgovora na to nimam.
Življenjski slogan?
Naj nam bo dobro.
Z Nacetom Junkarjem
na novoletnem čaju
Hladen zimski večer. Na ulicah še vedno vlada ponovoletna evforija in še vedno
diši po prazničnih dobrotah, kuhanem vinu ter predvsem po zelenem dreveščku,
ki daje simbol temu prazniku. Dogovorjena sem z Nacetom Junkarjem, ki me je
ob moji prošnji za intervju povabil na prijeten klepet ob skodelici vročega in aro-
matičnega zimskega čaja. Glede na to, da je gospod Junkar zelo zaposlen oper-
ni pevec, si štejem v cast, da si je vzel urico časa za Posavski obzornik, katerega
tudi sam rad prebere, saj ga prejema na svoj dom v Kostanjevico na Krki.
Na začetku sem imela kar
malo treme, saj je Nace Jun-
kar zelo ugledna in spoštova-
nja vredna slovenska javna
osebnost, vendar mi je v prvih
minutah dal vedeti, da je sila
preprost, prijeten in predvsem
zabaven gospod.
Po očetovi strani Nace izvira
iz Kostanjevice na Krki, ven-
dar je v mladosti živel v Ljub-
ljani. Njegova zgodba se začne
po končani srednji soli, ko je
pričel s študijem slovenskega
jezika in knjižničarstva, petje
pa je takrat študiral zasebno
pri lani umrli pevski primadoni
Kseniji Vidali - Žebre. Po štu-
diju se je zaposlil v Ljubljanski
operi in letos mineva 27 let,
kar je tarn. Poje v zboru, sred-
nje velike solistične vloge in to
že od prvega leta zaposlitve.
Pred petimi leti je postal urad-
ni prebivalec Kostanjevice na
Krki in pravi, da se je na kraj
izredno navezal, tako da se je
pred materino boleznijo, ki
boleha za revmo, nekaj let vo-
zil kar štiri do petkrat na te-
den y Ljubljano, kjer je v služ-
bi. Žal mu je, da ne utegne
več časa preživeti v teh lepih
krajih, vendar je sedaj v ve-
liko pomoč bolni materi, ki ji
vse dni stoji ob strani in ji po-
maga.
Ob 750-letnici Kostanjevice na
Krki je izdal zgoščenko, po-
sneto v Marijini cerkvi na Sli-
novcah, in v mesecu dni je
bila razprodana po vsej Slo-
veniji. V času praznovanja je
pel tudi na prijateljskem sre-
čanju tedanje ljubljanske žu-
panje Vike Potočnik in pred-
stavnikov Kostanjevice na Krki
ob podpisu listine prijateljstva
med največjim in najmanjšim
slovenskim mestom. Ta dogo-
dek se je odvijal v dopoldan-
skem času, zvečer pa je pel v
grajskem dvorišču v vlogi Ab-
dala v operi Nabucco, ki je
bila eden od vrhuncev praz-
novanja.
Ker je tako zvest prebivalec
Kostanjevice na Krki in občine
Krško, je prepeval na kar ne-
kaj dobrodelnih prireditvah za
starostnike v Kostanjevici, na
shodu slepih v Podbočju in na
več dobrodelnih prireditvah za
Rotary klub Čatež. Res pa je,
da ga nekajkrat na leto dole-
ti kakšna Ave Marija na poro-
ki, bodisi v farni ali v kateri
od okoliških cerkva, do porok
v kostanjeviškem gradu ali na
Otočcu. Veliko sodeluje tudi s
pihalnim orkestrom iz Kosta-
njevice na Krki, harmonikar-
skim orkestrom Katarine Šte-
fanič iz Podbočja, ki je tudi
priredila 20 pesmi za njihove
skupne nastope. Nekaj pesmi
zanj in za pihalni orkester pa
je priredil tudi Toni Homan.
Kot clan zbora se trenutno pri-
pravlja na opero Zaljubljen v
tri oranže (S. Prokofljeva), kot
solist pa trenutno nastopa v
vlogi Cascade v Leharjevi Ve-
seli vdovi.
Ob prijetnem klepetu se nama
je pridružila še primadona slo-
venske glasbe Helena Blagne -
Zaman, s katero sta ustvarila
kar nekaj duetov. Na vpraša-
nje o prihodnjem sodelovanju
pa nista odgovorila ne pritr-
dilno ne nikalno, tako bomo
morali kar počakati. Kadar
utegneta, se dobita na kakš-
ni kavici, kar je dokaj redko,
saj sta oba zelo zaposlena. Res
pa je, da tudi Helena ni tujka
v naših krajih, kajti dostikrat
se dobita na kavi kar v doma-
čem kostanjeviškem gostiš-
ču, pri čigar družini je Nace-
tov drugi kostanjeviški dom. V
prostem času Nace najraje ko-
lesari, sedaj pa se želi znebi-
ti pridobljenih kilogramov, ki
jih je nabral v dveh letih, od-
kar je opustil plavanje. S špor-
tom bo zopet začel spomladi,
čeprav pa že sedaj vadi na va-
jah v Cankarjevem domu, kjer
jih pripravlja Mojca Horvat, ki
je odgovorna za gibalni del v
predstavi Oranž.
Urica klepeta s karizmatič-
nim gospodom je hitro minila
in prišel je čas za slovo. Za ko-
nec sta Nace in Helena voščila
našim bralcem mnogo zdravja,
uspehov in zvrhan koš osebne
sreče v novem letu 2006.
Vanja Boiic.
Nace v duetu s Heleno Blagne
Vrtiljak tudi v Novem mestu
Ljubitelje izvirne slovenske literatu-
re vabimo,
da se nam v četrtek,
12.januarja, ob 19. uri
pridruzijo v gostišču Loka
v Novem mestu (ob reki Krki).
Predstavili bomo knjižno noviteto za-
ložbe Neviodunum VRTILJAK, ki jo je
napisal Novomeščan UROŠ SADEK.
Avtorjevo branje odlomkov iz knjige
kratkih zgodb bodo spremljali nastopi
skupine OD FRANCLNAMOŽGANI (Šent-
jemej - Novo mesto), MARUŠE MAVSAR
(Krško) in AMINE PILLICH (Sevnica).
^J^ NEVIODVNVM
^^*^    ZALOŽNljTVO  • NeVIOOUNUM