ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXIX | 1. aprila 2020 - Buenos Aires, Argentina | Št. 3 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija SVET SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA Koronavirus je svet, kot smo ga do sedaj poz­nali, postavil na glavo. Spremenil je naše vsakdanje življenje in še predno nas je vse zaprl med štiri stene je prvo prizadel potnike, ki so se nahajali dalec od doma, med njimi številne Slovence, ki so se ob izbruhu pandemije nahajali v Argentini: prišli so kot turisti, vracajo se kot repatriiranci. Re-ševanje težav, povezanih z varnim povratkom domov vseh teh ljudi, postavlja države pred nove izzive, saj zahteva usklajeno delo med državami, posamezniki, turisticnimi agencija-mi, letalskimi družbami. O poteku tega dela smo povprašali Velepo­ slaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu, prijazno se nam je odzval veleposlanik Alain Brian Bergant. ...Veleposlaništvo.je.v.tem.casu.obvezne.po­polne.karantene.v.Argentini.zaprto.za.stran­ke.a.vemo,.da.ste.prav.te.dni.polno.zaposle­ni..S.cim.se.zdaj.najvec.ukvarjate? Trenutno se na Veleposlaništvu v Buenos Aire­ su ukvarjamo predvsem s pomocjo slovenskim državljanom, ki so v Argentino, Cile, Peru, Pa-ragvaj ali Urugvaj prišli na potovanje ali pocitni­ce in so zaradi zmanjšanja oz. odpovedi komer­ cialnih letov ali zaradi popolnega zaprtja meja obticali v eni izmed prej naštetih držav. Na nas se slovenski turisti z vprašanji ali telefonskimi klici obracajo vsak dan podnevi in ponoci. Že pred razglasitvijo obvezne popolne karante­ne smo reorganizirali delo na veleposlaništvu. Veleposlanik dela na veleposlaništvu, njegova namestnica Petra in lokalno zaposleni, Irene in Maja, pa delajo na domu. Na dnevni bazi zelo pozorno spremljamo nove sprejete ukrepe za omejevanje širjenja Covid-19 in zdravljenje obolelih, ukrepov povezanih s potniškim pro-metom, omejevanjem gibanja na meji, v pri­stanišcih in na letališcih, ukrepih za blažitev gospodarske škode, cezmejne koordinacije s sosednjimi državami, spremljamo ucinkova­nje sprejetih ukrepov in odziv javnosti, kako ta upošteva javne pozive in kakšna je njihova podpora ukrepom v Argentini in drugih drža­vah naše akreditacije, saj taki pregledi dobrih praks, kaj deluje, kaj ne, koristijo tudi nam pri sprejemanju novih ukrepov v Sloveniji. ...Koliko.slovenskih.obiskovalcev.je.kriza.ko­ronavirusa.ujela.v.državah,.ki.jih.Veleposlani­štvo.v.Buenos.Airesu.pokriva?..Kako.konkre­tno.skrbite.zanje,.kako.to.delo.poteka? Na naše veleposlaništvo se je po pomoc za vrni­tev v domovino obrnilo nekaj cez 60 slovenskih državljanov, vsak dan pa se najde še kakšen nov. V zacetku oziroma prvi polovici marca je bil njihov glavni problem, da so jim letalske družbe odpovedale lete proti Evropi ali pa so se na nas obracali z vprašanji, ali naj nadaljujejo svoje potovanje ali se vrnejo v domovino. V teh primerih smo jim vecinoma predstavili ukrepe, ki jih države sprejemajo, jim svetovali da se cim prej vrnejo domov in pomagali iskati alterna­tivne lete za vrnitev. Stanje se je v Argentini in Peruju zapletlo po 15. marcu, ko sta obe državi za tujce zaprli svoje meje. Peru je takrat ukinil tudi vse notranje in mednarodne lete. Tako so naši turisti ostali ujeti predvsem v Peruju. Po-lega tega je Peru razglasil izredne razmere in popolno karanteno ter policijsko uro. Skupaj z drugimi državami clanicami Evropske unije smo iskali nacine, kako ujete evropske turiste pripeljati iz provinc v Limo od koder vecje dr­žave clanice Evropske unije organizirajo repa­triacijske lete v Evropo. Po desetih dneh trde­ga dela smo minulo nedeljo uspeli pripeljati 6 slovenskih turistov iz perujskih provinc v Limo. 31. marca so ti turisti z repatriacijskim letalom Portugalske srecno pristali v Lizboni, pot do Ljubljane pa so nadaljevali s posebnim sloven-skim repatriacijksim letom. Prav tako je Avstri­ja na svoje repatriacijske lete uvrstila Slovence iz Peruja in Argentine. 31. marca je iz Buenos Airesa proti Dunaju potovalo šest naših drža­vljanov. Na tem mestu bi rad posebej izpostavil iskreno pohvalo za vse pomirjujoce besede in stalen telefonski kontakt, za vrhunsko, požrtvo­valno delo in 24-urno pomoc, ki jo moja sode­lavka Petra Cesen Catar v teh kriznih casih nudi slovenskim državljanom. ...Ali.morda.veste.tudi.za.argentinske.drža­vljane,.ki.bi.jih.pandemija.doletela.v.Sloveniji?. Nekaj se jih je obrnilo na nas z vprašanji, ko se je zaprlo Letališce Jožeta Pucnika v Ljubljani. Vendar je za argentinske državljane pristojno Veleposlaništvo Argentine na Dunaju. Po elek­tronski pošti se nam je oglasilo tudi manjše šte­vilo dvojnih državljanov, ki smo jih poklicali po telefonu in jim z nasvetom poskušali pomagati po naših najboljših moceh. Vcasih tudi hiter odziv, skrb in dobra beseda veliko pomenita. ... Pandemija. nam. je. pokazala. najbolj. ža­lostno.plat.globalizacije,.saj.je.virus.izjemno. hitro.prepotoval.in.okužil.skoraj.ves.svet..A. istocasno.tudi.opažamo,.da.je.v.odzivih.na.to. pravo.tragedijo.cloveštva.veliko.solidarnosti. med.posamezniki..Sam.Papež.Francišek.nas. je. spomnil,. da. »smo. vsi. na. istem. colnu. in. moramo.veslati.skupaj«..Kako.se.pa.to.doži­vlja.na.meddržavni.ravni? Slovenija se pri repatriaciji svojih državljanov iz cezoceanskih držav zanaša na solidarnost in pomoc vecjih clanic Evropske unije za kar smo jim zelo hvaležni. Te države so pokazale veliko solidarnosti do sosednjih držav in do držav, ki nimajo svojih letal in državnih letalskih družb. Za Slovenijo bi bilo popolnoma nemogoce repatriirati svoje državljane iz cezoceanskih držav brez te pomoci. V primeru našega vele­poslaništva smo za dosedanjo pomoc posebej hvaležni sosednji Avstriji in Portugalski, pomoc nam je ponudila tudi Poljska in nekatere druge države clanice EU. Z nasveti smo pomagali tudi našim prijateljem na veleposlaništvu Srbije in Severne Makedonije, ki so sedaj vkljuceni v komunikacijo evropskih držav in svojim dr­žavljanom lahko s pomocjo EU pomagajo pri evakuaciji. Posebno vlogo pri konzularnem so-delovanju in koordinaciji igra Hrvaška, ki v prvi polovici leta predseduje Svetu EU. ... V. slovenskih. casopisih. beremo,. da. je. število. okuženih. z. novim. koronavirusom. trenutno.756.-.številka.žal.seveda.nenehno. narašca.. . Slovenska. vlada. dnevno. objavlja. zelo.natancne.domace.podatke.o.pandemi­ji..(https://www.gov.si/teme/koronavirus/).. Kako. Slovenija. gleda. bodoci. potek. dogod-kov,. za. kdaj. se. pricakuje. vrhunec. okužb. in. posledicni.padec? Številke narašcajo iz dneva v dan. 31. marca so porocali o 46 novih primerih okužb, skupaj o 802 primerih, koronavirus Covid-19 je v Slo­veniji do sedaj žal terjal 15 življenj. Epidemija doma sicer narašca pocasneje kot na zacetku, kar vzbuja delni optimizem. Krivulja je polož­nejša, a vendar, kot je poudaril tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, nas relativno dobre novice ne smejo uspavati, sploh ob dejstvu, da se stanje po svetu slabša. Opazovali smo lah­ko, kako se je bolezen širila iz Kitajske na Južno Korejo, Japonsko in kasneje v Iran, da imamo sedaj najvec primerov okuženih v Evropi, izred-no stanje velja v Italiji in v Španiji ter da so ZDA država z najvecjim številom okuženih na svetu, vsa vecja opozorila, da bo kmalu na vrsti tudi regija Južne Amerike, pa potrjuje vse vecje šte­vilo primerov v Braziliji, Cilu in Ekvadorju. Pozitivni rezultati v Sloveniji so posledica ostrih in premišljenih ukrepov, ki jih je spre­jela nova vlada. Tudi zdravniška stroka podpi­ra sprejete ukrepe in poziva ljudi k strogemu upoštevanju navodil, saj bo le tako mogoce upocasniti potek okužbe in se izogniti preobre­menitvi zdravstvenega sistema. Vrh epidemije je po mnenju strokovnjakov tako rekoc nemo­goce napovedati. Govori se, da naj bi vrh do-segli dva tedna po tem, ko ga bodo dosegli v sosednji Italiji, po številnih ocenah prav te dni. Direktor Univerzitetne klinike za pljucne bo­lezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman je da­nes povedal, da je glavna prednostna naloga, da vstopijo v domove za starejše obcane, kjer imajo potrjene primere okužb s Covid-19, da lahko zajezijo nadaljnje širjenje, saj se namrec okužbe v domovih za starejše prenašajo zelo hitro, smrtnost pa je tam najvecja. Po njego­vih besedah se prav v domovih za starejše bije osrednja bitka s koronavirusom v Sloveniji, od katere bo odvisen potek in obvladovanje epidemije, od tega pa posledicno tudi ponov­ni zagon gospodarstva. Dr. Rozman meni, da bomo vrh epidemije dosegli sredi aprila, ob predpostavki, ce bo disciplina v Sloveniji dob­ra in se bodo upoštevali ukrepi, sicer se lahko situacija vlece še vec mesecev. ...Za.konec:.želite.Slovencem.v.teh.koncih. sveta. posredovati. še. kakšno. sporocilo,. pri­porocilo.ali.prošnjo? Seveda. Nahajamo se v drugem tednu obve­zne popolne karantene, ki jo je argentinska vlada podaljšala do 12. aprila. Ocenjujem, da bo kmalu sledilo že novo podaljšanje, morda do 1. maja ali celo dlje. Zato je sedaj nasto­ pil cas, da pokažemo enotnost in solidarnost, našo srcnost in predvsem odgovornost do sebe in drugih s tem, da ostanemo doma. Že kmalu se bomo lahko ponovno družili, se udeleževali kulturnih in športnih prireditev in potovali po svetu, tudi domov v našo prelepo zeleno Slovenijo. Do takrat pa ostanimo mirni in potrpežljivi ter upoštevajmo vsa navodila ministrstva za zdravje in priporocila drugih pristojnih institucij ter spremljajmo verodo­stojne medije. Na veleposlaništvu smo v stal­nih stikih s predsednikom Zedinjene Slovenije ter našimi castnimi konzuli. Zahvaljujem se vsem, ki spoštujete smerni­ce in sprejete ukrepe. Pozdravljam vse vaše virtualne aktivnosti, med drugim ucenje slo­venskega jezika na daljavo ter spremljanje ne­deljskih svetih maš preko spleta. V casu, ko so vrtci, šole, univerze, gledališca, kinodvorane, restavracije zaprte, ko so do nadaljnjega odpovedani vsi športni in drugi družabni dogodki, tudi svete maše, in so se pisarne preselile v naše dnevne sobe, ko pouk in predavanja potekajo na daljavo, v casu, ko smo omejeni zgolj na virtualno druženje pa naša kreativnost zagotovo nima meja. V želji, da cimbolj prijetno preživimo ta nenavadni cas poln novih izzivov in neznank, smo naše sledilce minuli teden na Facebooku povabili, da nam v nekaj stavkih zaupajo svoje zgodbe iz karantene, delijo z nami svoje umetniške navdihe v obliki fotografij, slik, risb, poezije, pesmi ali nam morda zaupajo kakšen slasten domac kuharski recept, mi pa bomo poslano objavili na naši strani. Sedaj vabim še bralce glasila Slovencev v Argentini, Svobodne Slove­nije, da nam pošljejo svoje zgodbe iz karan­tene, razmišljanja, predloge in ideje v sloven-skem ali španskem jeziku s fotografijo na naš elektronski naslov: vba@gov.si Na veleposlaništvu še naprej, poleg koristnih napotkov in ažuriranih informacij povezanih s krizo koronavirusa, na družbenih omrežjih nadaljujemo z našimi rednimi rubrikami na Facebooku-u (turizem, kultura in znanost, ekonomija, slovenska glasbo, kulinarika itd.), medtem ko je naš Twitter v teh dneh bolj na­menjen za obvešcanje slovenskih turistov o aktualnih razmerah v Argentini in drugih dr­žavah naše akreditacije ter možnostih vrnitve v domovino. Porocali smo, da si je sloven-ske filme mogoce brezplacno ogledati preko spletne izobraževalno-raziskovalne platfor-me Baza slovenskih filmov, številne knjižnice po Sloveniji pa so omogocile prost virtualni dostop v svet knjig, revij in casopisov. Cenjene bralke in bralci Svobodne Slovenije, dragi slovenski rojaki v Argentini. Pazimo nase in varujmo naše in zdravje drugih. Za zajezi­tev epidemije lahko naredimo najvec sami, s primerno higieno in samoizolacijo, razkuževa­njem ter nošenjem zašcitnih rokavic in mask. Preprican sem, da nam bo skupaj uspelo pre­magali ta zlobni in nevidni virus, da bomo pos-tali še mocnejši! Ce potrebujete kakršno koli pomoc ali nasvet v teh kriznih casih prosimo, da ne odlašate, pošljite nam elektronsko pošto ali nas poklicite na dežurno telefonsko številko. Ostanite doma, ostanite mi vsi zdravi! Veliko uspeha in dobrih prispevkov želim tudi našim urednikom Svobodne Slovenije, ki morajo prav tako te dni ustvarjati in pisati zgodbe v karanteni. Srecno! Alain Brian Bergant, veleposlanik ZEDINJENA SLOVENIJA in vsi slovenski domovi in organizacije združene v krovni organizaciji, sprejmemo in podpiramo ukrepe za preprecevanje širjenja koronavirusa COVID19. OBVESTILO Slovenski domovi bodo do nadaljnega zaprti in vse dejavnosti ukinjene. Ostanimo pa povezani med seboj potom elektronske pošte in tednika Svobodna Slovenija.V upanju, da je bo pandemije cimprejkonec, vse lepo pozdravljamo. Odbor.Zedinjene.Slovenije. | 20. 3. 2020 SVET SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA NA ANTARKTIKI, PRED 53 LETI Leta 1966, ko sem koncaval študije bioke­mije na buenosaireški univerzi, sem izve­del, da se na Antarktiki že dve leti proucuje, kako na cloveka vpliva bivanje v tako ne­navadnem okolju in odziv organizma nanj: dnevna svetloba skozi celo poletje, skoro nepretrgana tema pozimi, osamljenost glede družinskih in družbenih vezi, popol­na sprememba dotedanjega okolja, sožitje skozi daljšo dobo v majhni in od vsega od­daljeni skupini, ki je le po radiu povezana z ostalim svetom, brez vsakih možnosti, da jo zapustiš. Možni odzivi na to so spre-zimo. Tako smo jih imeli pozimi kot goste membe nivoja hormonov v krvi in kolicin pred oknom kuhinje, ko so cakali, da se jih snovi njih degradacije v secu, kot znak tega kuhar usmili in jim vrže kaj za pod zob oz. vpliva na normalni celodnevni hormonalni za v kljun. Vse to življenje je povezano z ciklus – ciclo circadiano, glavna tema moje-morjem, suhozemskih živali ni, razen ena ga dela. To in še kaj drugega se je študiralo prav majhna brezkrilna muha in še manjši v sklopu raziskovanj svetovnega obsega na rdeci pajek, ki ju najdeš med mahom, ki razlicnih zemljepisnih širinah, vse za pred-raste ponekod po skalah in ki je poleg liša­videvanje možnih sprememb v cloveškem ja edina tamkajšnja rastlina. organizmu med daljšimi poleti v vesolje, Poleti, od decembra do marca je bilo pre­katere je takrat pripravljala NASA. cej direndaja na bazi. Ker je vedno kaj treba Prijavil sem se na endokrinološki oddelek dozidati, povecati, popraviti ali spremeniti, fakultete kot kandidat za to delo. Bil sem je bilo tam kakšnih deset ali vec delavcev izbran in zacel sem pripravljati vse potreb-in strokovnjakov, ki so ta dela opravljali. no in se tudi vaditi, da ga bom izvrševal na Cez poletje so bili še gostujoci znanstveni-Antarktiki. Argentina je v tistih casih imela ki, ki so imeli svoje programe raziskovanj, znanstveno bazo Estación Científica Almi-domaci in tudi tujci, v glavnem fiziologi in rante Brown, odvisno od Instituto Antár-biologi, imeli so na razpolago vse kar so tico Argentino, zgrajeno na antarkticnem potrebovali. Dobili smo tudi dva ali tri obi-polotoku, na širini 64¨53', malo nad polar-ske ladij s turisti, takrat so bili to v glavnem nim krogom (66¨33'), v zalivu imenova-Americani, ki so z zanimanjem ogledovali nem Bahía Paraíso, ki res zasluži to ime. vse naprave. Prav tako kot mi zadnje osebe Zame je to najlepši kraj, kar sem jih kdaj ženskega spola, ki smo jih videli v tistem videl in užival sem ga skozi celo leto, s spre-letu, sicer v glavnem stare mame, z redki­membami ki jih letni casi – ce jih v teh kra-mi a zanimivimi izjemami. V tistih casih je jih vecnega ledu in snega sploh lahko tako bila Antarktika stvar moških in v posadkah imenujemo – prinašajo. ni bilo žensk. Po odhodu vseh zgoraj ome- Na tej bazi, dobro opremljeni za razisko-njenih je življenje steklo v normalnem rit­vanja na razlicnih podrocjih, so se vršila mu in tako smo lahko zaceli vsak s svojim meteorološka opazovanja s pošiljanjem specificnim delom. podatkov v Meteorološki Inštitut v Bue-Ostalo nas je enajst: Šef baze, glaciolog nos Airesu, merjenje temperature morske - podšef, meteorolog - zdravnik, - biokemik vode in koncentracije soli ter eventuel-(jaz) - študent kemije - študent biologije, ne kontaminacije, merjenje prozornosti ki je bil tudi potapljac, - radiotelegrafist – vode, ki je odvisna od kolicine planktona mehanik vzdrževalec – kuhar – mizar – in – pozimi cez 20 m, poleti kak meter. Po-pomagac, ta dodeljen za tareas generales tem opazovanje živali in njih selitve ter - splošna dela. Nihce ni tocno vedel, kaj je nabiranje redkih primerkov za Antarkticni pravzaprav njegova naloga, zato je delal le inštitut. Poskusi merjenja obsega »krila» kar in kadar se mu je zljubilo. A bil je sim- – planktonska združba rakcev, ki kar por-paticen možakar in smo mu to spregledali. deci površino morja in ki so glavna hrana Od doma sem odšel 1. januarja 1967, pri­kitov in pingvinov. Nikjer še nisem videl šel na bazo 16. januarja in tam ostal do 21. toliko živali skupaj kot tam na Antarktiki: februarja naslednjega leta. Imam najlepše kite, orke, na stotine tjulnov razlicnih vrst, spomine na to leto, preživeto v tako izre­morske slone, seveda na tisoce vec vrst dnem okolju in v družbi, kjer smo se dobro pingvinov in številne druge ptice: petrele, razumeli in nismo imeli resnih problemov od majhnih do velikana – petrel gigante v medsebojnih odnosih in kjer sem lahko v – ki z odprtimi perutmi meri vec kot dva miru opravljal svoje delo. Pridobil sem tudi metra. Albatrose, vec vrst galebov, kor-nekaj dobrih prijateljev. morane - ki se sploh ne boje cloveka in jih Od dneva odhoda pa do vrnitve domov lahko dvigneš iz gnezda kjer valijo – skuas, na kinto sem pisal dnevnik o vseh doži­ki te napada ce se gnezdu samo približaš. vetjih v najlepšem kraju, ki sem ga do se-In morda še katere, kot antarkticni golob, daj videl. ki sicer ni golob ampak mu je le podo-Malo vec kot 50 let zatem smo se zaradi ben in ki je edina ptica, ki ostane tam cez pandemije naenkrat znašli v okolišcinah, ki v marsicem spominjajo na tista doži­vetja: skoraj cel svet je izoliran, marsi­katera družina locena, naše okolje se je spremenilo, zaprti smo doma s svojimi najbližjimi ali morda celo sami. Še dobro, da nam tehnologija omogoca povezavo s celim svetom -takrat so bile povezave zelo omejene in veckrat odvisne od vremena-in nam daje priložnost, da delimo tudi te daljne spomine! Franci.Markež SLOVENSKI TURISTI V ARGENTINI V CASU KORONAVIRUSA Vtisi in težave ob vrnitvi domov V soboto, 14. marca, malce predno so se v Dobro, se pac zgodi! Argentini zaceli ukrepi, povezani s koronavi-Nato se le nekako pretolcemo v stransko rusom, me poklice prijateljica, Mariborcanka, ulico, hvala bogu. Hocem posneti to gneco, ali bi jo peljal na letališce, ker so namrec uki-a telefona nimam vec v žepu. Skoraj ne mo-nili njen let za nazaj. Še na poti sem pomislil, rem verjeti. Povežem vodni balon in izginotje da bi bilo dobro, da bi vzela s seboj prtljago, telefona ... in tako sem ji svetoval. Ni bila prepricana, a koncno je tako storila. In na sreco je še tisto Torek,10. 3. 2020 isto soboto letela nazaj. Edini mirni dan, brez problemov in groženj s V casu, ko pripravljam ta prispevek, dobim koronavirusom. Na dopustu bi morali biti vsi tudi klic znanke, ker bi namrec morala na le-dnevi takšni. tališce, saj ji je veleposlaništvo uredilo repa-Obišcemo Palermo. Uživamo v botanicnem triacijio! vrtu. Vse rastline ... Gremo do Planetarija, Nekoliko bolj zapleteno pa je bilo s tremi pri-nato pa še na stadion River Plate. jatelji, tudi iz Štajerske. Ogledamo si muzej kluba, gremo na kosilo in Brane, žena Ana in njen vnuk Nik so prišli na nazaj do centra mesta in po Avenidi de Mayo izlet. Prvi je bil tu pred dvajsetimi leti in si je pocasi do hotela. Ta dan je bil pravi balzam želel še kaj drugega ogledati. Že od samega za dušo. zacetka, še doma, je imel težave s potova­njem, a je vse rešil. Napisal je celo to odiseja-Sreda, 11. 3. 2020 do; povlekel bom iz tega spiska tiste zanimive Rok nam je obljubil, da gremo v Tigre, ven­tocke, povezane z raznimi obcutki, z virusom dar dežuje kot iz škafa. Kljub temu nas nic in z vrnitvijo, ki je res ves cas visela na nitki. ne ustavi. Piše torej Brane (odlomki): V Tigreju še bolj dežuje.Turistov ni nikjer no- benih. Najprej kupimo dežnike, nato pa karte Nedelja, 8. 3. 2020 za krožno vožnjo z ladjo po kanalih. Na letališcu Ezeiza pristanemo ob 0.30. Cez Peš gremo ob reki precej dalec proti Museo mejno kontrolo gremo brez problemov. del Arte. Vedno bolj dežuje. V muzej vstopi­ Nihce ne vpraša nic glede koronavirusa. mo bolj zato, ker smo notri pod streho kot Vau! Ne pošiljajo nas v karanteno! zaradi zanimanja za slike. Vendar postane Rok nas caka. Naložimo prtljago v avto in kar zanimivo. gremo k njemu domov, ker v hotel lahko pri-Mokri smo kot cerkvene miši. In zvecer, isti demo šele po deseti uri zjutraj. dan dobimo se v restavraciji Cervantes za V mestu je ponoci strašna gneca. Vsi trobijo, vogalom. Ana v natikacih, jaz v mokrih teni­povsod zastave Boce Juniors. Postali so prva-skah. Ampak vecerja je super, tako da poza­ki. Fešta v mestu bo celo noc. Sto tisoc ljudi na bimo na vse. kupu. Kakšen koronavirus neki? Odnesemo prtljago v hotel Ayamitre cez Cetrtek,.14..3..2020 cesto. Nihce nas ne vpraša nic, zasedemo svo-Pred uradom Iberie so dolge vrste ljudi. Prva jo sobo, nato pa nas Rok odpelje v Boco, San misel je, da panicarijo zaradi koronavirusa. Telmo in Puerto Madero. Zelo zanimivo. Boca Sprehodimo se po Floridi do katedrale. Tam mi je ostala v spominu od prejšnjega obiska. zraven so spet vrste za testiranje na virus. Pa kaj je ljudem? Nas se to ne tice. Ponedeljek, 9. 3. 2020 Po Aveniji Corrientes pocasi krenemo proti Rok gre z nami zamenjat denar v menjalni-hotelu in se vmes ustavimo na zelo dobri pici co. Hocemo si placati vecdnevni izlet v Jujuy. na št. 838. Za par evrskih bankovcev dobimo celo vreco Zvecer v sobi preberemo sporocila na Niko-pesov. Potem nimaš nobenega obcutka vec, vem WhatsAppu: koliko si zapravil in koliko kaj stane. Vsaj na Eva piše, da v Sloveniji že vlada panika, da zacetku ne. bodo v ponedeljek zaprli šole, da je meja z Poklicemo turisticno agencijo, s katero smo Italijo zaprta. ZDA ukinjajo polete za EU. Saša komunicirali od doma preko spleta, pa pravi-piše, da je razglašena pandemija in da vlada jo, da Evropejci ne morejo priti v njihove pi-poziva vse, da se vrnejo domov iz tujine. sarne zaradi virusa. Kaj storiti? Nic!! Tu je vse v redu. Eva je itak HALO, SE JE ŽE ZACELO! še v Bosni in ne ve, kaj se tocno v Sloveniji do- Prav, gremo v drugo agencijo z imenom TIJE. gaja, Saša pa po navadi malo pretirava.Zdaj Tu gre precej bolj gladko. Zakupimo pet dni v pac zaradi tega nikakor ne gremo domov. Salto, Cafayate, Humahuaco in Cachi. SUPER! Papirje bodo poslali na Rokov mail zvecer ali Petek, 13. 3. 2020 naslednji dan. Upamo, da ne nastopijo kake Rok nas odpelje na letališce Newbery. Letalo komplikacije, ve se kakšne. poleti dve uri kasneje, kot je predvideno, dru- Sami gremo v Recoleto na pokopališce. gace ni nobenih problemov. Nihce ne vpraša Kakšna baharija! Nato po kosilu še v knjigar-nic, tudi ko vidijo naše potne liste. Rahlo nas no El Ateneo Grand Splendid in z metrojem že grabi paranoja. do katedrale in po Avenidi de Mayo peš proti V Salti nas s kombijem razvozijo po hotelih. Congresu. Malo nam je laže, ko vidimo, da nismo edini Tu se nekaj dogaja. Dekleta igrajo bobne, tujci. Namešceni smo v hotelu Marillon, blizu ljudje plešejo, skandirajo, demonstrirajo. centra mesta.Tudi tu nihce nic ne teži. Na tisoce jih je. Povsod so razlicni transparen-Popoldne imamo ogled mesta Salta. Ni kaj, ti in slike. Bolj ko gremo proti Congresu, vec je lepo mesto. Zvecer se peljemo še z gondolo ljudi. Opazimo, da so same ženske, po vecini na bližnji hrib z neverjetnim razgledom na mlada dekleta. A je kaj v zvezi z 8. marcem? mesto. Zadeva nam postane zelo zanimiva in vk-Po izstopu iz gondole me vodicka poklice k ljucimo se v dogodke. Na veliko snemam s telefonu. Kako so me le našli? Klice gospod iz telefonom. Pri kongresu se komaj prebijamo agencije Tije in vpraša, ali gremo nazaj v Bu-skozi množico. V glavo mi prileti vodni balon. enos Aires, ker so v ponedeljek zadnji poleti SVET SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA v Evropo. To ne more biti res! Kar naenkrat! Brez razmišljanja odklonimo. Tudi ce se v so-boto vrnemo v Buenos Aires, dvomim, da bi našli polet domov do ponedeljka. Odlocimo se, da gremo vsaj na prvi izlet v Cafayate, ce smo že prišli tako dalec. Sobota,.14..3..2020 Zjutraj nas s kombijem poberejo v hotelu za izlet v Cafayate. Cudovita pokrajina!!! V mestu je tu in tam kaj zaprto zaradi virusa, v glavnem pa je vse normalno. V mestu poberemo starejši nemški par in hitro stopimo z njimi v stik. Že dalj casa potu­jeta po Južni Ameriki in naslednji dan gresta še za dva dni v Humahuaco, kamor smo za en dan namenjeni tudi mi. Na vprašanje, kdaj od­letita domov, odgovorita, da v sredo v Frank­furt preko Brazilije z Lufthanso. Kako v sredo? Brazilija naj bi še naprej bila povezana z Evro­po preko Frankfurta in Amsterdama. Opa, to pa je novica dneva. Takoj pade odlocitev, da gremo tudi v Hu­mahuaco, pa naj bo, kar bo! Ce bosta onadva prišla domov, lahko tudi mi. Zvecer po prihodu v hotel dobimo klic iz agencije, ce gremo v Humahuaco. Ja, je od­govor. Preberemo sporocila z WhatsAppa: Rok sporoca, da so ukinjeni direktni poleti iz Bue­nos Airesa v Evropo, preko Brazilije pa še ne. In še, da naj uživamo, ker se bo vse rešilo, kot se je še zmeraj. Odgovorim, da bomo. Ce ne drugace, bomo pa ostali v Argentini. Eva sporoca, da se situacija s poleti menjuje iz ure v uro, in sprašuje, s kom letimo. Odgo­vorim, da s KLM in da bomo pac ostali tukaj, ce ne bo šlo drugace. Pravi, da je verjetno tako najbolje, ker v Evropi zapirajo vse meje. Alešu javimo, naj spremlja na mojem mailu, ce bi slucajno KLM kaj javil. Odpravimo se v center mesta. Vse vrvi od ljudi. Povsod ulicne predstave pesmi in plesa in polne ulice sprehajalcev. Kot da ni nikjer nobene nevarnosti! Nedelja,.15..3..2020 Na meji med pokrajinama Jujuy in Salta poli­cija ustavi naš kombi. Išcejo tujce, predvsem Evropejce. Vodic Nicolas jih nekako preprica, da smo v Argentini že devet dni in potem nas spustijo naprej. Postane nas strah vsakega policista, kot da smo tihotapci ali kriminalci na begu. Nobenih majic ali torb s kakšnimi evropskimi napisi vec! Bolje nositi tri dni iste stvari. Na telefonu zacuda ni nobenih grozecih sporocil. Zvecer nas še klicejo iz agencije, ce gremo jutri v Cachi. Zakaj nas to sprašujejo? Bi bilo za njih bolje, da odpovemo? Pa ne bomo! Gremo! Ponedeljek,.16..3..2020 V Salti mocno dežuje. Vodic za v Cachi je isti kot dan prej, Nicolas. Razlika je v tem, da te­meljito prepiše naše podatke iz potnih listov in da si vsi neprestano razkužujemo roke. Vce-raj pa ne. Pred vstopom v naselje Cachi je cestna za­pora. Nekaj policistov z maskami in zdravniki v belih plašcih. Neprijeten pogled. Išcejo Evro­pejce v turisticnih kombijih. Pregledajo nam potne liste in vizuelno tudi nas tri in še eno Angležinjo. Po petminutnem posvetu z vodicem se odlocijo, da nas spustijo v mesto. Verjetno zaradi našega datuma vsto-pa v Argentino, kaj vem. Prvic pomislim, da lah­ko imamo težave s povratkom v Buenos Aires. Pot nazaj je brez problemov, a že po petih minutah v hotelski sobi zvoni telefon. Cud-no bi bilo, ce ne bi! Ker nas niso mogli priti pregledat v hotel, moramo takoj na pregled za koronavirus na avtobusno postajo v Salti. Zakaj takoj? Enajst dni se prosto sprehajamo po državi, pa nas doslej ni nihce pregledal. Po-novno poklicejo cez deset minut in recejo, da lahko gremo tudi jutri in prinesemo potrdila na agencijo do 12. ure, ce hocemo iti na letalo za Buenos Aires. Na WhatsAppu preberemo: Rok sprašuje, kdaj pridemo v Buenos Aires. Saša javlja, da je letalski promet z Južno Ameriko do nadaljnjega ukinjen. Za prvo ne vem vec, ce sploh pridemo, za drugo vemo, da ni cisto res. Torek,.17..3..2020 Zjutraj gremo s taksijem na avtobusno po­stajo in poišcemo kontrolno tocko. Najprej nas vzame v roke nekaj zamaskiranih poli­ cistov in nam podrobno precekirajo potne liste in hocejo še vec dodatnih podatkov o našem gibanju. V redu, povsem razumljivo. Nato vsakega posebej pošljejo v ambulanto, kjer dva zdravnika preverita naše zdravstve-no stanje in izmerita telesno temperaturo. To je to! Dobimo Certificado Medico z glavo Ministerio de la Salud Publica in pecatom in podpisom zdravnika. Ce je to to, pomeni da vsaj nikogar nismo okužili v Argentini. Upa-mo, da bo zdaj mir s tem. Imamo še precej casa za sprehod po mestu. Z Ano greva v katedralo, kjer je ravno maša. Ni veliko ljudi, saj je torek. Po kosilu opazim pred uradom Aerolineas Argentinas dolge vrste. Kaj se spet kuha? Zadnji cas, da se poberemo od tod!! Tu za nas ni nobene variante B. Moramo priti v Buenos Aires, ce že ne domov. Prvic moram vzeti pomirjevalo. Ves cas mi v ušesih zveni refren pesmi Lumineersov Long Way from Home. Kaj nam je bilo treba tega? Vem, da sem sam kriv za to. Vrnemo se v hotel Marillon in s prtljago ca­kamo na kombi, da nas odpelje na letališce v Salti. Prišli so policisti in v recepciji cekirajo goste, da tujce dajo v karanteno. Kombija pa od nikoder! Kombi le pride in odpeljemo se na letališce. Zadnji trenutek! Preberem sporocila z WhatsAppa: Eva predlaga rebooking leta za nek kasnejši cas in da naj gremo osebno na letališce Ezeiza na šalter KLM. Na telefon sploh vec ne odgo­varjajo. Naša imena je javila na Veleposlani­štvo v Buenos Airesu, tako da smo v stiku z gospo Petro Cesen. Rok javi, da se moramo takoj izseliti iz ho-tela Ayamitre ali pa nas prijavijo na policijo in ostanemo zaprti v hotelu v karanteni.Tudi pri njem ne smemo biti, ne da se prijavimo po­liciji in ostanemo v karanteni.Tudi on obvesti veleposlaništvo. Saša piše Roku, naj se spametujem in takoj vrnem domov. Evo, zdaj je pa vse skupaj postalo eno veliko sr...! Vsi plani, ki sva jih imela z Ano, so se se­suli kot hiša iz kart. Poleg tega pa, kot da se je tako enostavno kar vrniti domov! Rok prestavi našo prtljago iz hotela Ayamitre k sebi domov. To noc »ilegalno« prespimo pri njem. Kot kakšni begunci! Jutri pa gremo na le­tališce iskat zadnje karte za pot domov. Upanja ni ravno veliko, ampak upanje umira zadnje. Sreda,18. 3. 2020 Zjutraj spakiramo vso prtljago in Rok nas pelje na letališce iskat sreco, da slucajno dobimo polete domov. On je domacin in manevrira po letališcu, ki ga ima v malem prstu. Jaz bi bil sam v res velikih težavah. Letališce je hiša strahov, vse je prazno. Na razporedu poletov je vse rdece, povsod CANCELADO-CANCELLED. Le tu in tam kak­šen let CONFIRMED. Ne bom se prevec zlagal, ce recem vsak deseti. Vsi ljudje, kar jih je, iš-cejo zadnjo karto za nekam dalec – domov v Evropo, na Japonsko, kdo ve, kam. Vse deluje zelo depresivno. Imamo vezo z veleposlaništvom. Vsaj vedo, da smo tu in da morda še obstoja kakšna va­ rianta B. Tudi psihicno to veliko pomeni, ko vidiš, da jim ni vseeno in da se trudijo najti rešitev. Kam se sploh obrniti. Rok nekako zvrta, kje je šalter od KLM. Postavimo se v vrsto. Še nekaj ur ni nikogar, a kljub temu cakamo, saj je vedno vec ljudi. Nekateri so mirni, celo dobre volje, drugi panicni in agresivni. Skoraj bi lahko po obnašanju ocenil, od kod prihaja kdo. Nato se le pojavita dva uslužbenca in kar kmalu eden vzame naše povratne avionske karte (Buenos Aires–Sao Paulo–Amsterdam– Dunaj) in odide nekam. Zelo dolgo se ne vrne ali pa se nam samo tako zdi. Ko pride nazaj rece, da ne bo šlo. Lahko do Amsterdama, Dunaj ni možno. Kam naj gremo v Amsterdamu? V karanteno? Kam pa po ka­ranteni, ce pa nic ne deluje v Evropi? Potem je že bolje ostati v Argentini! Vprašamo uslužbenca KLM za kako drugo varianto. Rok pravi Budimpešta, Zagreb? Mo-žakar spet odide in spet ga dolgo ni nazaj. Ko se vrne, vpraša, ali hocemo v Zagreb? Ce ho­cemo? TAKOJ REZERVIRAJTE! Ana skoci Roku v objem. Vsi smo srecni. Ta-koj javimo domov in na veleposlaništvo. Pozneje izvemo, da je Zagreb edino odprto letališce razen Frankfurta in Amsterdama v EU. Polet imamo jutri. Preberem še sporocila na WhatsAppu: Eva piše, da je Hrvaška zaprla vse mejne prehode in da so izjema državljani EU, ki se vracajo pre­ko zagrebškega letališca. Konec koncev bomo o tem razmišljali, ko pri-demo tako dalec. Pri Roku spijemo dva litra vina in gremo spat z vso pripravljeno prtljago kar v prtljažniku. Srecni smo, a sigurni nikakor. Tako hitro se vse spreminja! Cetrtek,.19..3..2020 Prva misel zjutraj je, da ne bi odpovedali na­ših poletov ali da bi bilo narobe kaj drugega. S prtljago gremo nazaj na letališce Ezeiza in prva stvar je pogled na tablo odhodov. Vse živo je odpovedano, kot dan prej, za Sao Paulo ob 11.15 pa piše CONFIRMED! En kamen se je že odvalil od srca. Še nekaj jih je ostalo. Cekiramo se in se poslovimo od Roka. Res, vsa cast mu! Clovek nas je rešil. Po preho­du mejne kontrole hocemo kupiti še nekaj suvenirjev s preostalimi pesi, vendar je vse zaprto. Pa naslednjic, ko dokoncamo ta pre­kinjeni dopust. Vkrcamo se na letalo za Sao Paulo in poletimo. Na letališcu Guarulhos v Sao Paulu je situa­cija precej drugacna kot na Ezeizi. Na letališcu je vse odprto – trgovine, restavracije, duty free. Kupimo nekaj daril v Braziliji namesto v Argentini. Tudi precej manj poletov je odpo­vedanih ali pa se mi to samo zdi. Imamo pet ur casa in udobno se namestimo. Ljudi je povsod veliko, kot da se tukaj nic ne dogaja v zvezi z epidemijo. Ob 19.15 se vkr­camo na letalo, ki tocno ob osmih poleti proti Amsterdamu. Petek, 20. 3. 2020 Let je dolgocasen in zelo naporen.Toliko bolj, ko sem zacel razmišljati o tem, kaj bo po pris­tanku v Amsterdamu. Letalo naj bi pristalo ob 11.40, polet za Zagreb je ob 12.45, vrata se zaprejo ob 12.30. Ana komaj hodi zaradi kole­na, letališce Schiphol pa je ogromno. Kaj ce si naberemo še zamudo? Kaj ce letalo za Zagreb odpovejo? Glede na vse, je tudi to mogoce. Cel kup vprašanj, ki mi ne dajo miru.Tudi tu ni variante B. Vsakih deset minut sem preverjal, kdaj pred­vidoma pristanemo. Podrobno sem preucil nacrt letališca v Amsterdamu. Še danes ga znam na pamet. Kaj ce ostanemo tam? Imam sicer prijatelja v Holandiji, nimam pa telefona in številke. Pa saj sploh ne smemo k njemu zaradi karante­ne. Moramo dobiti letalo, ni druge! Koncno pravocasno pristanemo v Amster­damu. Ana komaj hodi, letališce pa je popol­noma prazno. Nobeni tekoci trakovi in tekoce stopnice ne delujejo. Vsaj polet za Zagreb ni odpovedan. Hvala bogu! Treba ga je samo ujeti. Zagledam prost invalidski vozicek. Saj ni nic ljudi! Z Nikom naloživa Ano na vozicek in že dirjamo po letališcu. Še tri vozicke sva zamenjala, pri vsaki kontroli in stopnicah. Že ob 12.15 smo cez vse kontrole pred vrati za vkrcanje na letalo. Še en kamen se odvali. Naj­vecji! Preverim WhatsApp: Eva javi, da pride po nas Aleš, ker je tudi ona v samoizolaciji. Pošlje številko taksista v Zagrebu, ki vozi do meje. Vseeno, kdo pride po nas. Z letališkim avto­busom se peljemo do letala in deset minut ne odprejo vrat avtobusa. Pilot pride dvakrat iz letala in se z nekom nekaj pogovarja. Mogo-ce je samo narocil pico po kateringu. Ali pa je morda kaj narobe s poletom? To je že prava paranoja. Koncno se le vkrcamo in poletimo za Zagreb. Pristanemo ob 14.35. Postavimo se cisto na koncu vrste na mejni kontroli, da vidimo, kaj se bo dogajalo. Enega Srba so sicer zavrnili, ne vem, zakaj, mi pa pridemo skozi. Lahko gremo sicer samo peš cez mejna prehoda Bregana ali Macelj, pa to sploh nima veze. Vsa cast Hrvatom! Poberemo prtljago z vrti­ljaka. Samo naša je še tam. Poklicem številko taksija, ki mi je bila pos­lana in takoj se nekdo javi. Pride cez pol ure z mejnega prehoda, kamor neprestano vozi Slovence. Poklicem tudi Aleša, da nas pocaka na naši strani. Taksist nas odloži pred hrvaško kontrolo. Ne sme dalje. Vmesnih petsto metrov prehodimo in pridemo na našo stran. Na šestpasovnem prehodu ni nobenega osebnega vozila. Samo neskoncne vrste šleperjev. Ubogi šoferji, am-pak zdaj je težko razmišljati o tem. Aleša ne cakamo dolgo. Po prazni avtoce­sti se vracamo domov. Zdi se mi, da smo kot hobiti iz Gospodarja prstanov, ko se vrnejo v svoj Shire. Zelo malo casa je minilo, odkar smo šli od doma, imamo pa obcutek, da je cela vecnost! Rok.Fink RAZMISLEK O HIMNI REPUBLIKE SLOVENIJE Ob 30-letnici sprejetja zakona o slovenski državni himni Veliko se je že pisalo o Prešernovi Zdravici – Zdravljici, nekoliko manj pa o Premrlovi uglas­bitvi te pesmi. Zato naj strnem nekaj podatkov o okolišcinah in nastanku obeh ter nadaljnji usodi skladbe – do danes. Prešernova pesem Prešeren jo je napisal na pobudo sadjarja, vi-nogradnika in vikarja Matije Vrtovca iz Vipave, ki je objavil v casopisu Kmetijske in rokodelske novice (1843) clanek z naslovom: Vinske trte hvala. Na koncu sestavka se je obrnil narav­nost na Prešerna: »Tvojo cast, vinska trta! še dalej povikšovati, bom prviga pevca med nami, pevca ljubezni naprosil, de, kar ni meni mogoce, tvojo hvalo, k vecnimu spominu, v lepo, vezane vrstice zloži.« Prešeren je ta se­stavek gotovo poznal. Rokopis njegovih Poezij je nastajal od leta 1835/36 naprej. Za tocno letnico nastanka Zdravice je vec podatkov. Po-ezije so izšle v tiskani izdaji leta 1847 v Ljublja­ni pri Jožefu Blazniku. Kot pesem je znamenita medvojna izdaja Zdravljice iz leta 1944 v bibliofilski izdaji iz partizanske ilegalne tiskarne Trilof v 1500 oš­tevilcenih izvodih z linorezi Janeza Vidica in tiskom v rdeci, crni in zlati barvi. Naj navedem še zanimiv podatek: Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je 1. februarja 1945, torej še med vojno, dolocilo: »Ta dan – (8. februar) – bodi naš kulturni praznik!« Premrlova.skladba Pobudo za uglasbitev je že leta 1901 dal An­ton Aškerc, urednik revije Ljubljanski zvon, in zapisal, da je njen narodnopoliticni program primeren za himno: »Ta Zdravica bi bila mno-go lepša in naravnejša slovenska Marseljeza, nego pa za nas neprimerni Jenkov Naprej, zastava Slave, ako bi se našel skladatelj, ki bi zložil pravi napev, ki bi vžigal in dvigal.« Stanko Premrl je, tedaj 24-letnik, Zdravico – tako ji je dal naslov – uglasbil konec septembra leta 1904 za mešani zbor. Neposredni povod je bilo tudi odkritje Zajcevega spomenika Francetu Prešernu v Ljubljani 10. septembra 1904. Napisal jo je kot študent na Dunaju. Ob-javljena je bila naslednje leto v glasbeni reviji Novi akordi (urednik dr. Gojmir Krek, letnik V, 1905/06, str. 48). Premrl je dal skladbi naslov Zdravica, in ne Zdravljica, torej tak, kot je bil naslov Prešernove tretje verzije, zapisane še v bohoricici (Sdraviza). V skladbi je uglasbil prvo (»Prijatlji obrodile …«), drugo (»Komu najprej …«) in peto kitico (»Bog živi vas Slovenke …«), drugih kitic ne. Skladba je kiticna in dolga 17 taktov. Za izvajalce je Premrl vnesel zelo po­membno oznako na zacetku skladbe: »Cvrsto in veselo«, kar že nekako nakazuje njen ‘him­nicni’ znacaj. Iz virov Glasbene matice Ljubljana vemo, da je bila prva izvedba skladbe z zborom Glasbe­ne matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani v nedeljo, 17. novembra 1917. Izvedba je doživela »viharno razpoloženje obcinstva«. Od tega koncerta dalje se je skladba pojavljala na koncertnih odrih vse pogosteje do druge svetovne vojne, in sicer kot zadnja skladba koncertov (vkljuc­no s sedmo kitico) in z navedbo avtorja be-sedila, kar pri drugih skladbah takrat ni bil obicaj. Premrl sam je gotovo obiskoval te kon­certe. Iz ust pricevalcev se Premrlu v poznih letih to mladostno delo (Zdravica) ni zdelo bogve kako kakovostna skladba. Druga objava skladbe je bila v reviji Pevec (letnik I, 1921, str. 20–21). Ta objava je že vsebovala sedmo kiti-co (»Žive naj …«). Med okupacijo so Prešernovo Zdravljico slo­venski partizani, za druge vojaške sestave ni znano, izvajali na mitingih v obliki recitacije ali zborovsko v Premrlovi uglasbitvi. Naj omenim, da se je do sedaj nabralo 26 uglasbitev Prešernove Zdravljice izpod peresa najeminentnejših slovenskih skladateljev – vecinoma po drugi svetovni vojni. Vse so bile objavljene v notnih izdajah revije Naši zbori. Leta 1948 je DZS ob Prešernovi 100. oble­tnici smrti izdala brošurico Sedem Prešerno­vih pesmi. V njej sta objavljeni tudi razlicici za mešani in moški zbor. Istega leta so na osrednji Prešernovi proslavi peli to verzijo skladbe in šele takrat se je zacela ‘prava’ zgodovina Zdravljice. »Njen pomen se je konkretiziral v ucinku, ki ga je imela na obcu­tek narodne pripadnosti. S tem je Zdravljica delovala kot himna, še preden je bila uradno priznana. Odlocilna je bila torej njena vloga na slovenskem kulturnem prazniku, sveca­nosti, s katero se je potrjevala narodna iden­titeta.« (Nataša Cigoj Krstulovic) Kot lahko zapišem »iz prvih ust«, smo po vojni Premrlovo Zdravljico, z vsaj štirimi kiti­cami, peli domala vsi slovenski pevski zbori; bodisi na zacetku (proslave, odkritja obele­žij) ali na koncu nastopov in koncertov (kot dodatek) – do leta 1989, ko je skladba pos­tala himna. Potem so se zacele z izvedbami zadrege, a o tem kasneje. Spominjam pa se, da je med nami glasbeniki in pevci nenehno tlelo prepricanje, da bi morala biti to sloven-ska himna. Republika.Slovenija,.samostojna. država.in.izvedbe.himne Z ustavnim amandmajem XII. (Uradni list SRS št. 32/89) je bila Zdravljica proglašena za slovensko himno (27. september 1989), pet mesecev pozneje, tocno pred 30 leti, pa je bilo z Zakonom o himni Republike Slove­nije (Uradni list RS št. 14/90) doloceno, da se poje sedma kitica Zdravljice na melodijo Stanka Premrla. Pri uradni verziji glasbenega stavka se je vlada predhodno obrnila na ZRC SAZU (muzikolog dr. Ivan Klemencic), ki pa se je obrnil na naju z Markom Studnom, da sva oblikovala izdajo himne. Pri korekturi bese­dila (ko koder sonce … in ko rojak prost … v: da koder sonce … in da rojak prost …) je so-deloval pesnik Jože Humer. Slovensko himno je takrat založila Zveza kulturnih organizacij Slovenije v nakladi 2000 izvodov (Ljubljana, 23. decembra 1990). Akcijo izdaje sva izpe­ljala z Markom Studnom, oba zaposlena v ZKOS, sam pa sem bil urednik izdaje. Izšla je v razlicicah: enoglasje, enoglasje s klavirjem, za mešani, moški in mladinski zbor. Tako ko­nec leta 1990. S prvimi izvedbami himne pa so se zacele težave, predvsem na najvišji, državni rav­ni. Zelo hitro se je pokazal diletantski odnos vsakokratne garniture dežurnih politikov, da himne ne pojmujejo kot enega od državnih simbolov, torej svetinje Slovencev. Že to, da so najvidnejši politiki in ugledni novinarji poro-cevalci dosledno govorili in pisali o Prešernovi himni, pove veliko. Vemo, da nikjer na svetu, v nobeni državi, himen ne recitirajo, ampak je to glasbena stvaritev, ki ima besedilo ali pa je brez. Slovenci smo lahko ponosni, da imamo odlicno besedilo. Tudi v Uradnem listu piše: »sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki se poje na melodijo Stanka Premrla«. V tridesetih letih samostojne države smo poslušali tudi izvedbe nekaterih pevcev za­bavne in popularne glasbe, ki so bile nepri­merne in v nasprotju z zapisanim v Uradnem listu. Ena od izvedb himne v državnem zboru je bila celo s solo marimbo, enkrat s saksofo­nom (oba sta zares znacilna slovenska inštru­menta …). Na otvoritvi EPK v Mariboru je bila himna izvedena v nerazpoznavni interpretaciji v popevkarskem slogu z vsemi melizmi in ne­tocnim ritmom ter napacnimi notami. Krivi so seveda vedno narocniki. Višek neokusnosti je bila proslava ob dnevu državnosti leta 2012. Najprej je moral zbor na generalki zapeti vseh osem kitic Zdravljice, potem na proslavi pa šti­ri. Istega leta se je pojavila tudi želja v himno vkljuciti še drugo kitico Zdravljice. A pri vecini državnih himen po svetu se izvaja samo ena kitica. Ce smo že pri pobudi za drugo kitico: kako naj na svetovnih športnih tekmovanjih in olimpijadah izvedejo drugo kitico, ko so pa posnetki vedno in samo v instrumentalni iz­vedbi? Še ena anekdota o Premrlovi Zdravljici. V 70. letih so na Radiu Ljubljana to skladbo vrteli v punkovski izvedbi, precej nasilni in intonancno nestabilni. K sreci je takrat še ži-vela sestra Stanka Premrla, ki je bend tožila in tožbo dobila. Skladbo so morali umakniti z radijskih sporedov. V nasprotju s tem lahko pohvalimo organiza­torje velikega športnega spektakla v Stožicah leta 2009, ko smo Slovenci dobili svetovnega boksarskega prvaka. Iz zvocnikov smo poslu­šali vokalno-instrumentalno izvedbo himne, napovedani so bili tudi izvajalci: Zbor in Or-kester Slovenske filharmonije, dirigent Samo Hubad. Zgleden vzor! Vrhunec žive izvedbe državne himne v izvirni štiriglasni uglasbitvi Stanka Premrla je bil pred leti ob dnevu dr­žavnosti in enotnosti 23. decembra v Cankar­jevem domu. Na obeh straneh dvorane so bili v treh nivojih (parter, prvi in drugi balkon) razporejeni pevci zborov ljubljanske univerze in njihovih fakultet, štirinajst zborov in malih pevskih skupin s skupno 400 pevci. Himno je spremljal simfonicni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Himno in celotni glasbeni spored je vodil dirigent Simon Dvoršak. S to izvedbo je bila zacrtana pot, kako je treba iz­vajati in spoštovati državno himno. Obstajajo tudi razni slabi instrumentalni aranžmaji za pihalni orkester, ki niso zvesti izvirni Premrlovi partituri. Navedem pa naj dober primer iz zgodnjih 90. let, ko je bil za Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni narocen nov aranžma himne mojstru Boja-nu Adamicu. Ostal je zvest izvirni partituri, le harmonsko ga je obarval, kot je to znal le on. Note se nahajajo v notnem arhivu Policijskega orkestra v Ljubljani. Tudi s siceršnjim izvajanjem himne v enog­lasju so dolocene težave. Skladba ima obseg male decime. Torej je treba izbrati primerno intonacijo. To je B-dur, za mladino pa G-dur. Ne smemo pozabiti na Premrlovo oznako: Cvrsto in veselo! To je sopranska melodija iz skladbe za mešani zbor. Zato pri enoglasnem petju prihaja do težav v šestem taktu. Tako površnost opažamo vcasih tudi pri profesio­nalnih izvedbah. Obeležje.na.grobu.Stanka.Premrla,. skladatelja.himne.Republike.Slovenije V Sloveniji so po vojni izšolali mnogo muzi­kologov. Redno deluje okoli 1000 zborovodij šolskih in odraslih pevskih zborov. Premore-mo kar nekaj glasbenih inštitucij, ki skrbijo za kulturno življenje v Sloveniji. Naj jih nekaj naš­tejem: SAZU, NUK, Društvo slovenskih sklada­teljev, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z izpostavami, dve operni hiši, vec kot tisoc cerkvenih in posvetnih pevskih zborov in še bi lahko našteval. Stanko Premrl, velika oseb­nost slovenske cerkvene in posvetne glasbe, je umrl pred 55 leti. Nihce od naštetih doslej ni opozoril na to, da je treba vidneje izposta­viti povezavo med slovensko himno in sklada­teljem Stankom Premrlom. Zato sem napisal javno pismo predsedniku države 9. oktobra lani in ga poprosil, da pos­tavi obeležje na Premrlovem grobu, saj je hi-mna eden od treh državnih simbolov. Stanko Premrl pociva na ljubljanskih Žalah na parceli ljubljanske škofije med sobrati duhovniki. Tako je pri postavitvi obeležja prišlo do so-delovanja med Uradom predsednika države in ljubljansko nadškofijo. K postavitvi je pri­pomoglo tudi pismo skladatelja dr. Andreja Missona, ki me je pri obeh ustanovah podprl. Priprave so stekle in obeležje, delo arhitekt­ke Lucije Herle Poljanšek, je bilo odkrito 10. marca letos. Na njem je besedilo, ki sem ga predlagal predsedniku Borutu Pahorju: »Tukaj pociva skladatelj Stanko Premrl, avtor Zdravlji­ce – himne Republike Slovenije.« Arhitektka je obeležje opisala takole: »Obeležje je oblikova-no z mislijo na msgr. Stanka Premrla in njegovo življenjsko poslanstvo ter v zahvalo za njegovo delo. Osrednji del je (bel) kamnit steber, ki po­nazarja stoicnost, zemeljskost, ki pa se ne za­kljuci, temvec se dviga proti nebu. Notno crtov­je, ki se ovija okrog stebra (levi navoj, op. a.) nas opominja na njegov obsežen opus in nje­govo vsakodnevno vpetost v glasbo, kot delo skladatelja, organista in glasbenega pedagoga. V osrednji del notnega crtovja so umešcene note dela skladbe Zdravljica – naše himne kot zahvala ponosnih in zavednih Slovencev.« Slo­vesnosti sta dala poudarek predsednik Repu­blike Slovenije Borut Pahor, slovenski nadškof Stanislav Zore in predstavniki Podnanosa, roj­stnega kraja Stanka Premrla. Zakljucek Ob tej priložnosti predlagam spremembo na­slova slovenske himne. Naj se imenuje: ŽIVE NAJ VSI NARÓDI. Dosedanji naslov Zdravljica zamegljuje simbolni pomen himne. Med izva­janjem stojimo mirno (brez kozarcev v rokah) in ne nazdravljamo. Državna himna je le ena od osmih kitic Zdravljice, ki ima drugacen, simbolni, širši in svetovljanski pomen. Zato predlagam, da pristojni dopolnijo Zakon o grbu, zastavi in himni RS in vnesejo dopolnilo o spremembi imena/naslova skladbe/himne. Vecina narodov, ki cenijo svojo zgodovino, je­zik in izrocilo na prireditvah, himno poje, po njej pa je bucen aplavz. Razen v Sloveniji. Za­kaj? Mar nas je sram? Zapojmo in veselimo se svoje himne ter vsakokrat zaploskajmo! Sicer pa naj se slovenska državna himna ohrani taka, kot je. Skladba je nastala prej, preden so se rodili naši dedje. Preživela je tri vojne in dve pandemiji. Spoštujmo to naro­dovo svetinjo. Prešeren je v cetrti kitici Zdra­vljice zapisal: Edinost, sreca, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar íma Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo cast, ko pred, spet naša bosta last! Naj bo to zakljucek mojega razmišljanja o Stanku Premrlu in naši himni. Mitja..Gobec..|..Ptuj, 29. marec 2020 VIR: NASIZBORI.SI OkrOgle OBLETNICE Dr. Branislava (Branka) Sušnik (1920-1996) Pred 100 leti, 28. marca 1920 se je v Medvo­dah rodila dr. Branislava Sušnik, raziskovalka, antropologinja, humanistka in borka za pra-vice staroselskih plemen v Paragvaju. Branka je posvetila življenje jezikom indijanskih ple-men, njihovim navadam in se zavzemala za njihove pravice. Življenje.dr..Branislave.Sušnik Osnovno šolo in klasicno gimnazijo je obi-skovala v Ljubljani. Leta 1937 se je vpisala v Filozofsko fakulteto Ljubljanske Univerze, kjer je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine. Hkrati je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-altajskega jezikoslovja pri profesorju Wilhelmu Schmidtu, ki ji je odprl vrata antro­pologije. Leta 1942 in 1943 je na Vatikanskem biblij­skem inštitutu študirala kulture in jezike Male Azije. V Rimu je spoznala šolske sestre, ki so ji cez 15 let odlocilno pomagale. Po koncanem študiju se je vrnila v Slovenijo. Njen oce - vodja žandarmerijske postaje v De-vici Mariji pri Polju - je bil med vojno umorjen. Hotela je zbežati v Italijo, a so jo prestregli in poslali v zapor v Ajdovšcino. Uspelo ji je po­begniti na Koroško in bila nekaj casa v tabo­rišcu v Lienzu. Prijatelji jezuiti so Branko us-peli spraviti v Rim, kjer je ko begunka ostala pri šolskih sestrah. Leta 1947 je z drugimi slovenskimi begunci prispela v Buenos Aires. Med enomesecno potjo z ladjo se je naucila špansko. Sprejela je povabilo šolskih sester, ki jih je poznala iz Rima, in odpotovala v misijon med Indijance Toba na meji med Argentino in Pa-ragvajem. Tam je raziskovala vec mesecev, se naucila njihovega jezika in pozneje izdala obsežni štu­dij in slovar. Znova so šolske sestre odigrale pomembno vlogo v življenju Branke: seznanile so jo z zdravnikom in mecenom Andresom Barbe- rom, ki je v Asuncionu ustanovil etnografski muzej in oblikoval prvo zbirko o kulturi raz­ licnih etnij Paragvaja. Leta 1952 je Branka prevzela vodstvo muzeja, ga reorganizirala, povecala zbirke in ustanovila najbogatejšo knjižnico o staroselcih na latinoameriških tleh. To delo je ob terenskem raziskovanju opravljala do smrti. Predavala je po vsej Južni Ameriki in na uni­verzi v Asuncionu, kjer je 20 let vodila katedro za arheologijo. Umrla je v Asuncionu 28. aprila 1996. Ali ste vedeli? • Da je bila Branka nadarjena za jezike in je znala 8 indijanskih jezikov? • Da je bil njen navdih, vodnik in vzornik škof Friderik Baraga? Imela je obešen portret ško-fa Barage na steni svoje sobe. • Da bo v naslednjih 50 letih izumrla polovica od približno 6.000 jezikov, kolikor jih trenutno govorijo po svetu? • Da je nabirala besede pri Indijancih in za RADIJSKI MISIJON 2020 | Si upaš živeti? To tradicionalno obliko duhovnega programa v pripravi na veliko noc smo seveda nacrtovali mnogo prej, kot nas je zajel novi koronavirus, pod katerim zdaj jeci in trepeta ves svet. Prav­zaprav naslov neverjetno sovpada z mislimi, ki se nam vsem porajajo te dni: Si upaš živeti? Osrednji misijonski nagovori bodo ob 17. uri: nedelja,.29..marec: p. Anselm Grün – Si upaš živeti? ponedeljek,.30..marec: nadškof Marjan Turnšek – O Ljubezni torek,.31..marec:.Simon Potnik – O smislu sreda,.1..april:.Marko Rijavec – O upanju cetrtek,.2..aprila:.Marjan Lampret – O veselju petek,.3..april:.p. Peter Pucnik – O bližini sobota,.4..april: Bojan Ravbar Vsak vecer ob 20. uri bo pogovorna oddaja na temo dneva, v kateri boste poleg gostov lahko sodelovali tudi poslušalci. Od ponedeljka do sobote bodo ob 10.15 krat­ka razmišljanja: ponedeljek,.30..marec:.Gabriel Kavcic torek,.31..marec: s. Petra Mohorko sreda,.1..april:.Boštjan Koprivec cetrtek,.2..aprila:.Aleš Cerin petek,.3..april:.Katarina Kompar Erzar sobota,.4..april:.Karel Gržan Ob 8. uri zjutarj bodo v znamenju tematik radijskega misijona tudi oddaje Svetovalni-ca. Gosti: Marija Krebelj, Jože Ramovš, Drago Sukic in zakonca Erzar. “ Radijski misijon daje lepo priložnost, da si prizadevamo za obnovo naše povezanosti z Bogom, ki je naša moc in naša rešitev. Posnetkom oddaj bo mogoce prisluhniti tudi ” na radijski spletni strani: radio.ognjisce.si. Tam je na voljo tudi povezava do Avdio arhiva, zelo koristno bo tudi, ce si naložite aplikacijo Radio Ognjišce za »Android« naprave. Ob srecanju s koronavirusom smo se soocili s strahom in trepetom, saj je pred nas postav­ljenih cela vrsta neznank in ugank. V skrbeh smo za svoje domace, sorodnike in prijatelje, za najbolj ranljive med nami in za vse tiste, ki zaradi svojih službenih obveznostih ne more-jo biti v zavetju svojih domov. V skrbeh smo za našo prihodnost, za našo službo, za naše preživetje. Vse mogoce odgovore išcemo, gle­damo, poslušamo in beremo. Nekateri nam vlivajo optimizem, nekateri pa nas potiskajo v objem slabih misli, zaradi katerih si ne nade­jamo nic dobrega. Pri ljudeh ne bomo našli pravih odgovorov. Zato se moramo obrniti na Boga, na ljubece­ga in usmiljenega nebeškega Oceta, ki nam zagotavlja varnost, kakor je zapisal Psalmist: »Gospod je moj pastir, nic mi ne manjka. Tudi ce bi hôdil po globeli smrtne sence, se ne bo­besede placevala ? Za pridevnike je placeva-la s cigaretami, s katerimi je bila kot strastna kadilka vedno oskrbljena. Za glagole je pla-cevala s piškoti, za samostalnike je pa dajala bombone. • Da je dr. Branislava Sušnik svoje kulturno--antropološke raziskave objavila v 83 stro­ kovnih knjigah? Med njimi je objavila tudi dve knjigi v slovenskem jeziku: Med Indijanci Lengua (1953) in Totemizem in šamanizem pri Camakokih (1959)? • Da je sama nekoc zapisala: “Že trideset let samo garam in garam. Zas­lužim, da živim, znanstveno delo tukaj ni pla-cano, ker se dežela kulturno šele razvija. Bog je prica, samo delam in živim povsem samo­tarsko. Ce se ime Sušnik po meni omenja v mednarodni antropološki znanosti, je to vse, brez dobicka”. • Da se je dr. Branka Sušnik pogosto družila s slikarko Baro Remec? Imeli sta isto ljubezen do indijanskih kultur in ljudstev, ceprav je vsa­ka delovala na svojem podrocju. • Da zaradi bolezni insomnije skorajda ni spa-la? Živela je v majhnem stanovanju poleg mu-zeja in ves svoj cas posvecala znanosti. • Da so dr. Branko Sušnik v Sloveniji pred leti predstavili v dokumentarnem filmu Šamanka Branka? Izvlecek tega filma si lahko ogledate na Youtube: www.youtube.com/watch?v=az1q-OZ0VE0 • Da je prejela najvišjo državno nagrado v Pa-ragvaju za dosežke v znanosti? • Da so leta 2005 izdali v Paragvaju znamko z njeno podobo? • Da so leta 2009 po njej v glavnem mestu Pa-ragvaja (Asuncion) poimenovali ulico? Pripravil.Jože.Jan jim hudega, ker si ti ob meni, tvoja palica in tvoja gorjaca sta mi v tolažbo.« (Ps 23,1.4) In prav Radijski misijon daje lepo priložnost, da si prizadevamo za obnovo naše poveza­ nosti z Bogom, ki je naša moc in naša rešitev (prim. Iz 12,2). S pomocjo radijskih misijo­narjev bomo lahko prevetrili svoja stališca o ljubezni, upanju in veselju, pa tudi o smislu in bližini. Vse to bi ponovno morale postati naše vrednote, na katerih bomo gradili pri­hodnost. Hocemo ali nocemo, jasno nam mora biti, da brez Boga ne bo šlo. Znana je misel: Ce je Bog na prvem mestu, je vse drugo na pravem mestu. Nujno potrebna je zasidranost v Njem, da bomo lahko živeli Njegove zapovedi, med katerimi je najvecja zapoved ljubezni. Z uresnicevanjem ljubezni pa bomo tudi blizu vsem ljudem. Blizu bomo tudi tistim, ki so nam morda zoprni in nadlež­ni, ki so nam celo trn v peti. Letos zaradi razmer, v katere smo ujeti, ne bo spovednega dne. A kljub temu naj se oglasi naša vest in premislimo svoja stranpo­ta ter prosimo ljubega Boga odpušcanja. Ceprav ne bomo mogli k zakramentalni spo­vedi, naj bo v nas odlocenost, da to storimo takoj, ko bo prva možnost. Do takrat pa naj bo naša iskrena prošnja, ki jo je izrekel evan­geljski cestninar: »Bog, bodi milostljiv meni, grešniku!« (Lk 18,13) Vabim vas k rednemu poslušanju misi­jonskih vsebin, ki bodo v našem programu. Naj slišane besede padejo kot seme na dobro zemljo, v vaše srce, da bo potem vaše življenje obrodilo trideseterni ali šestdeseterni ali celo stoterni sad (prim. Mr 4,20). Matjaž.Merljak IN MEMORIAM Tone Mežnar 17. 2. 1944 - 18. 11. 2019 Tone Mežnar je bil eden izmed tolikih ro­jakov, ki nikoli niso zasedali mest v prvi vrsti; ni bil ne predsednik ne vidnejši od­bornik kake organizacije. Bil pa je nadvse viden. In kot 'vidnejša' oseba skupnosti si tudi zasluži, da se ga po smrti spomni-mo vsaj z nekaj vrsticami. Že v otroških in mladih letih je bil vesel, navihan, prebrisan, vseh muh poln. Ce malo pretiravam, je bil zaradi tega – in ne iz kake zlobe – strah in trepet ucite­ljev, katehetov in vzgojiteljev. Oceta je izgubil na poti do Ljubelja: ob partizan­skem napadu ga je doletela smrt in je pokopan pri cerkvici svete Ane. V škar­po pod njo je vzidana nagrobna plošca. Ko boste kdaj hodili tam naokoli, pustite avto pri Kompasovi trgovini pred predo­rom in se sprehodite do nje. V športu je bil zagnan, neustrašen; iz­koristil je vsako priložnost, da si je s kako finto privošcil nasprotnika in ga zmedel. V družbi je znal narediti veselo vzduš­je s svojim pripovedovanjem, še bolj s petjem in dobro voljo. Krožile so never-jetne zgodbe o njegovih pustolovšcinah in domislicah, ki so mejile že na fikcijo; poslušali smo jih, kot bi to bila fantastika. Rad je pel tako v prijateljski drušcini kot v formalnih pevskih zasedbah. Imel je lep glas in bil odgovoren pevec. Odgovornost se je odražala v vsem nje­govem življenju. Kakor je bil pri športu in v družbi vseh muh poln, tako je znal v življenju odgovorno sprejeti vse, kar si je sam naložil ali pa so mu jih naložile oko­lišcine življenja. Po srcu je bil dober (dober kot kruh – más bueno que Lassie atado). Zato si je – skupaj z vsem naštetim – pridobil veli­ko prijateljev, ki so mu z veseljem skrbno pomagali in ga spremljali pri raznih ne­srecah, ki so ga doletele v življenju. Takole mi je prijatelj Tomaž sporocil vest: »Morda še ne veš, ampak danes zjutraj so sporocili, da je umrl Tone Me-žnar. Daría cualquier cosa por presenciar su juicio divino. Los truenos de hoy de­ben ser las carcajadas de Dios.« Bo kar držalo! Gregor Krožile so neverjetne zgodbe o njegovih pustolovšcinah in domislicah, ki so mejile že na fikcijo; poslušali smo jih, kot bi to bila fantastika. ” ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI HVALEŽNOST Kako preživljate karanteno, dragi bralci? Odgovorno se moramo vsi zavzeti, da vsak po svojih moceh pomaga, da se ko­ronavirus cim manj širi med nami. Ce le moremo, ostanimo doma! Ne pozabimo pa na tiste, ki vsak dan hodijo na delo, da država deluje naprej: zdravniki, medicinsko osebje, policija, vojaki, gasilci, farmacevtiki, pridelovalci in prodajalci hrane, komunalni delavci, novinarji… Vsak vecer se sliši ploskanje z balkonov v zahvalo in podporo njim! Tudi iz te rubrike se pridružimo, mocno za­ploskamo in vsem želimo mnogo energi­je, zdravja in božjega blagoslova! HVALA VSEM VAM! Prisluhnimo, kaj o hvaležnsoti povejo pregovori in citati: •.Takojšnja.hvaležnost.je.najlepša,. prepozna.je.nicvredna..(Grški pregovor) •.Posušeni.strugi.nismo.vec.hvaležni.za. to, kar je prej dajala. (Rabindranath Tagore, bengalski pesnik, pisatelj, slikar, filozof in polihistor) •.Žito.in.hvaležnost.rasteta.samo. na.dobri.zemlji..(Nemški pregovor) •.Hvaležni.bodite.za.nasvete.in.ne.za.hva-lo. (La Fontaine, francoski pesnik) •.Samo.clovek.ni.hvaležen.za.dobroto,.ki. mu.jo.storiš..(Etiopski pregovor) •.Ce.je.edina.molitev,.ki.ste.jo.v.življenju. izrekli,.“HVALA”,.to.zadostuje.. (Mojster Eckhart, nemški filozof, teolog in mistik) •. Prošnja. je. vroca,. zahvala. pa. hladna.. (Nemški pregovor) •.Tako.hvaležen.sem,. da.nikoli.nimam.slabega.dneva.. (Neznan avtor) •.Kdor.ni.hvaležen.v.malem,. tudi.v.velikem.ne.bo.. (Estonski pregovor) •.Nicesar.ne.pricakujem,.zato.sem.vedno. neskoncno. hvaležen. za. preproste. stvari.. (Ralph Waldo Emerson, ameriški esejist, pisatelj in filozof) •.Grajaj.cloveka,.kadar.te.sliši,. in hvali, kadar te ne sliši. (Ljudski pregovor) •.Ce.ti.preostane.samo.še.en.dih,.ga.porabi. zato,.da.receš.hvala.. (Pam Brown, avstralski pesnik in pisatelj) Izbral.Jože.Jan NUK VABI SLOVENCE PO SVETU Dragi.Slovenci.v.zamejstvu.in.po.svetu! Lepa slovenska beseda vedno mesto najde. Verjame-mo, da jo vecina vas, ki živite izven Slovenije, pogreša in bi bili knjige v slovenskem jeziku zelo veseli. Tudi zato smo se v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) odlocili, da vam v teh nenavadnih casih, ko so naše obicajne življenjske poti spremenile svoj tek, predsta­vimo projekt Širjenje slovenske besede med Slovenci po svetu z izposojo leposlovja v slovenskem jeziku v elektronski obliki. Vabimo vas, Slovence iz zamejstva in sveta, da posta­nete clani knjižnice NUK, clanstvo je za vas brezplacno. Z vpisom lahko prosto dostopate do elektronskih knjig v zbirki Biblos. Clani NUK lahko na Biblosu izbirate med vec kot 700 knjigami v slovenskem jeziku. Vecji del zbirke pred­stavlja leposlovje. Tu so slovenska klasicna dela, nove knjige slovenskih avtorjev in prevodi tujih uspešnic, iz­birate pa lahko tudi med strokovno, znanstveno in po­ljudnoznanstveno literaturo slovenskih in tujih misle­cev in raziskovalcev. Kako.postanem.clan.NUK? V knjižnico se vclanite prek spleta https://www.nuk.uni-lj.si/splet_vpis Pomembno! Zraven svojega imena za poševno crto vpi­šite / Slovenci po svetu. (primer: Janez Novak / Slovenci po svetu) in oznacite, da ne želite clanske izkaznice. Kako.si.izposodim.knjigo.na.Biblosu? Na povezavi www.biblos.si vpišete svoje uporabniško ime, ki je sestavljeno iz ak­ronima knjižnice in clanske številke (NUKXXXXX) ter geslo, ki ga izberete ob vpisu. In že ste med knjižnimi policami. Hkrati imate lahko izposojene najvec štiri knjige, vsako knjigo najvec 14 dni. S pomocjo projekta, ki ga financno podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, želimo širiti sloven-sko besedo med rojaki in tudi s tem ohranjati zven do-macega jezika na vseh celinah sveta. Obilo slovenskega gradiva najdete tudi v prosto dosto­pni Digitalni knjižnici Slovenije, ki nastaja pod Nukovo streho. Verjamemo, da bo v bogati ponudbi vsakdo našel kaj zase, zato vas vabimo, da postanete clani Nukove dru­žine! Za vsa vprašanja smo vam na voljo po elektronski pošti helena.janezic@nuk.uni-lj.si O novostih vas bomo obvešcali, sledite pa nam lahko na Nukovi spletni strani in FB profilu . Veliko slovensko obarvanih bralnih užitkov vam želimo! Helena.Janežic | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški.odbor SVOBODNA.SLOVENIJA./.ESLOVENIA.Ll.BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic www.svobodnaslovenija.com.ar