ŽIVLJENJE IN SVET 17. LJUBLJANA, 21. APttILA 19 3 5 KNJIGA 17. ILUSTRO V AN TEDENSKI OBZORNIK UPRAVA IN UREDNIŠTVO VLJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA ŠTEVILKA 5 CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI DIN 2 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi j so uin, za pol leta (ena Knjiga) 40 Din, za Četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno 8 Ur, polletno 16 Ur, celoletno 30 Ur. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 Šiling. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno U/, dolarja UREDNIŠTVO EN UPRAVA v LJubljani, Knafljeva ulica 6 TELEFON ST. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN P O D R 2 A J VSEBINA ŠT. 17: Primarij dr. Mirko čer nič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (8) — VELIKA BUDNICA NARAVE (Po razpravi dr. V. Dietricha - nj) _ IZUM IN2ENJERJA H1RAMA — Dr. Vladimir Travne r: PREDHODNIK DANAŠNJEGA SOCIALIZMA IN KOMUNIZMA - SVETNIK — STROJ ZA GLASOVANJE — KRALJ SALOMON IN KRALJICA SABA — DRUGA STOLETNICA J. L. RAKOCZIJA — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (17) — »HERKULOVO« DELO ZNANOSTI (Po dr. H. Behrendu - nj) — Rudolf Kresa 1: MLEJNIKOVO SPOZNANJE (2) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (17) — NOVOST PRI FILMU — Anton Kappus: KOZAREVO — ZAPISKI (Nova domneva o germanskem imenu - T. G.) — KADILCI CIGAR NA HOLANDSKEM — DOLGOST ŽIVLJENJA NEKDAJ IN ZDAJ — IZ LITERARNEGA SVETA (A. Hifzi Bjelevac: Zidanje srečnog doma - A. Debeljak — Anglo-ruski slovstveni stiki - n — Nove publikacije) — NAŠ JEZIK (Prekmurske pesmi - Vilko Novak) — NIPONSKI KOVAČI — ČLOVEK IN DOM — Na platnicah: HUMOR — KRI2ALJKA (Crassus) — KAZEN ZA MORILCA Slika na ovitku: IRMGARD WITZLEBEN: »PONOS« Naslovna slika: GEO TYROLLER: »VELIKONOČNO JUTRO« (lesorez)— V prihodnjih zvezkih »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli razen že naznanjenih naslednji prispevki: Dr. Vlad. Travner: Maimonides — Starost svetovja — živi organizmi niso stroji — Ptičje zibelke — Ali so deževniki inteligentni? — Plinska vojna 500 let pred našim štetjem i. dr. V leposlovnem delu bo izšel v prihodnjem zvezku prispevek dr. Iva šorlija- Na klavniSkem dvorišču (črtica iz vojne dobe). lillllllllilllllllli IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK 2IVL7EN7E IN JVET ŠTEV. 17. V LJUBLJANI, 21. APRILA 1935. KNJIGA 17 GBO T7ROLLHR VELIKONOČNO JUTRO (lesorea) STEBRI SODOBNE KIRURGIJE Prtmarij DR. MIRKO CERN1C N A D A L J istvo Schleichove metode je bilo spoznanje, da je prepojitev tkiva na prvi mah skeleča zaradi razdraženja celic, takoj nato pa omrtvičujoča — na _ drugi strani pa, da se dado kokain in druga mrtvičila neznansko dvigniti v svojem učinku, če se jim pri-dene 0.5 % solne raztopine, zaradi česa" je treba za brezbolečnost neprimerno manj kokaina, ki je sicer hud strup. Za Schleichom so drugi v svojem delu izdelali načine, kje in kako je najboljše, da s«, taka razitopina vbrizga. Kakor je razvidno iz črteža, so vleče iz lobanje od možgan skozi votlino hrbtenice tja doli do kosti križnice hrbtni mozeg. Iz njega, nalik vejam na steblu, potekajo povesma živcev skozi line med posameznimi vretenci, se prepletajo med seboj, se razprezajo po organih ter končujejo v tkivu in sta-nicah. V možganih je centrala, pošiljajoča svoje vode skozi hrbtni mozeg v organe. Če možgane omamimo in s tem izločimo njihovo občutljivost, tedaj je jasno, da so organi brez bolečin. Ta način omame ali narkoze smo opisali zgoraj, in smatra se, da je bil njen glavni spočetnik Jackson v Ameriki. Schleich je zagrabil zadevo na drugem koncu, na skrajnih odtenkih: v tkivu in celicah. Če pogledamo na črtežu palec na roki, spoznamo, da ga lahko omrtvičimo s tem, da prepojimo njegovo tkivo, t. j. prepojitveno omrtvičenje ali (mednarodno), lokalna anestezija (nebolečnost na kraju samem). Že iz črteža samega pa se nam na mah pokaže Kolumbovo jajce: povesemsko omrtvičenje t. j. prekinitev občutnosti v povesmu onega živca, ki ima palec v svoji oblasti — palčnesra živca ga hočemo označiti za našo rabo. Tako smo dobili dve torišči, prav za prav kar tri, na katerih so mogli operaterji povzročiti nebolečnost: z omamo možgan ali narkozo so napravili vse telo neboleče, brezčutno, nezavestno: s prepojitvijo organa samega so dosegli nebolečnost na kraju operacije, kar je popolnoma zadostovalo, če se je imela izvršiti operacija samo tu, imajoča ob- E v A n j E enem to dobro, da je bil bolnik pri popolni zavesti in ni bilo nevarnost: za srčni in dihalni center, na katere vplivajo mamila neugodno. En korak dalje, v bistvu pa isto, je bilo povesemsko omrtvičenje v živcu višje zgoraj, ki je bilo prav tako nenevarno kot prepojitveno, samo da je zahtevalo več briz-galne veščine, ki se je ravnala do anatomski zgradnji organov. Če prav dobro pregledamo črtež možgan, hrbtnega mozga in živcev še enkrat, se nam po vsem tem, kar smo do-sedaj zvedeli, pritaklja pred oči še eno Kolumbovo jajce: prekinitev občutljivosti v hrbtnem mozgu samem. In res! 24. avgusta 1898 je berlinski kirurg Bier dal vbrizgati najprej sebi, potem svojemu asistentu Hildebrandtu kokainovo raztopino v hrbtni mozeg in sicer med ledna vretenca, ter je pri tem dognal, da so postali vsi trebušni organi nižje od popka z nogami vred neboleči in hromi. To je bil začetek omrtvičenja hrbtnega mozga ali lumbalne anestezije, ki nam danes tako izvrstno služi pri vseh operacijah na organih v spodnjem delu trebuha in na nogah, zlasti pri tistih bolnikih, katerih srce, jetra in obisti so že več ali manj izrabljeni, bodisi od bolezni, bodisi zaradi starosti Ta način omrtvičenja povzroča popolno nebolečnost in ohromelost vse-g? spodnjega dela telesa za eno do dve uri. Med tem je mogoče izvršiti najrazličnejše operacije r.a teh organih, kakor na primer amputacije nog pri težkih poškodbah bodisi zaradi zmečkanja a'i okužbe, bodisi pri starcih zaradi starostnega ali sladkornega prisada: potlej vse operacije na moških in ženskih spolovilih s porodniškimi operacijami vred; operaciie na danki in debelem črevesu; operacije kil, slepiča, celo žolčnega mehurja in žolčnih vodov. Omrtvičenje hrbtneea mozga, oziroma iz njega izvirajočih živcev je spet razširilo možnost operacije tudi na take bolnike, kjer je omama prenevarna in je prepojitvena omrtvičensst po Schleicho-vem načrtu iz kateregakoli vzroka nemogoča. Tako se je nebolečnosti operacije z omamo, pridružila ona z omrtvičenjem hrbtnega mozga, živčnih povesem in s prepojitvijo tkiva. Med tem ko je bilo treba v času pred omamo in omrtvičenjem kljub raznim hiteti, da je skrajšal bolečine, je danes operacija za bolnika, če že ne užitek, pa vsaj opravilo, ki mu ne povzroča bolečin. Tudi nevarnost operacije same se l i^ajVs« »wot«\v«»i moloofn io mai^ooi } pxc VC Z£v y o. iv,cev vvcbTnegcv vaoz^a 5 1\S\3uj<\\VI i\v«.cv S 1wi\*viW . n*bt»v3 Te«" V M 1 • «ft\« VIII. visoko čislal; zato je More dosegel v kratkem času najvišja mesta v državi. L. 1518 je postal član tajnega sveta, 1. 1523 pa predsednik parlamenta. V tej dobi mu je poveril vladar več važnih diplomatskih poslov v Franciji, Nemčiji in na Holandskem Zlasti uspešno je deloval pri mirovnih pogajanjih v Cambraiju (IbSP1* Zato ga ie imenoval Henrik po padcu moeočnega kardinala Wolseya za svoiega nrveea ministra (kancelarja) in čuvaia državnega pečata Kot tak je branil kralia. ki ie bil takrat še vnet katolik, s svojim spretnim peresom proti mnogim napadom nemških protestantov, zlasti proti Luthru. Pa tudi sicer je posvetil vso skrb blaginji kralja in domovine. Med tem (1531) so se razmere v Angliji bistveno spremenile. Henrik, ki se je 1. 1509 poročil s cerkvenim dovoljenjem z vdovo svojega brata Arturja Katarino Aragonsko, je začel trditi, da je njegov zakon neveljaven, dasi je živel s svojo ženo že mnogo let in imel ž njo več otrok. Vzrok temu je bil, ker se je hotel poročiti z lepo dvorno damo Ano Boleyn. Papež Klemen Vn. pa njegovi želji ni ugodil in odločil, da je zakon veljaven. To je storil deloma iz verskih, deloma iz političnih razlogov, zlasti ker je bila Katarina teta cesarja Karla V., s katerim se ni hotel spreti. Ker Henrik svojega namena ni dosegel, se je proglasil 1. 1532 za cerkvenega poglavarja na Angleškem. Razkol je dovršil naslednjega leta s tem, da je imenoval za nadškofa v Canterburyju svojega slepo vdanega dvornega kaplana Tomaža Cranmerja. Ta je razdružil zakon s Katarino in poročil kralja z Ano Boleyn. Kakor mnogi drugi verni katoliki se tudi More ni strinjal z vladarjevim odpadom od papeža. Zato se je odpovedal vsem službam in dohodkom, odšel v Chel-sev in živel tam z rodbino od svojega skromnega imetka. Nasprotstvo med kraljem in bivšim ministrom pa se je kmalu še bolj poostrilo. L. 1534 je zahteval namreč Henrik od vseh posvetnih in cerkvenih velikašev tako zvano supre-matno prisego t. j., da priznajo kot naslednike na prestolu njegove potomce z Ano Boleyn, da je njegov zakon s Katarino neveljaven in da je kralj vrhovni glavar angleške cerkve. Kdor bi se uprl temu uovelju ali kdor bi o kralju in novi kraljici kaj slabega mislil (!), govoril ali pisal, bi bil po sklepu parlamenta ve-leizdaialec. More je bil pripravljen pokoriti se ukazom le glede nasledstva; odločno pa se je uprl ostalim zahtevam. Zato so ga zaprli v Tower, kjer je živel 13 mesecev skoraj Ie od podpore svojih otrok. Maja 1535 se je vršila glavna razprava Dred vrhovnim sodiščem. Sodniki so skušali rešiti obdolženca in mu zagotoviti kraljevo milost, če položi in podpiše zahtevano prisego. More pa se ni hotel vdati in zatajiti svojega prepričanja. Zato je bil po zakonu obsojen kot vele-izdajalec na smrt in dne 6. VII. 1535 v Towerju obglavljen. Umrl je junaško, kakor je živel, tako da je občudoval njegovo smrt ves tedanji svet Izmed šte- vilnih slik Mora je znamenit zlasti portret, ki ga je napravil Hans Holbein ml. More je napisal mnoga dela leposlovne, bogoslovne in zlasti državnopravne vsebine deloma v latinskem, deloma v angleškem jeziku. V književnosti svoje domovine zavzema odlično mesto, ker je H. UNKEL VELIKI PETEK (lesorez) obvladal prvi povsem novejšo angleško prozo. V svojih spisih je sicer odločen nasprotnik vsakega revolucionarnega gibanja in priznava odkrito avtoriteto cerkve in države; kljub temu je svobodomiseln in biča rad zmote in napake svojega časa. Zlasti ostri in duhoviti so njegovi epigrami zoper nevredno duhovščino, ki stremi le po posvetnih dobrinah. Kot bogoslovec smatra sicer papeža kot poglavarja cerkve, kateremu je kot katolik tudi zvesto vdan; trdi pa, da ima občni cerkveni zbor pravico, papeža odstaviti in celo kaznovati, če ne izpolnjuje svoje vzvišene naloge. Zlasti pa je slovel More kot najodlič-nejši pravnik svojega časa. Njegovo najpomembnejše delo državno-pravne vsebine je »Utopia« (t. j. dežela Nikjer) ali — kakor se imenuje s polnim imenom — »De optimo rei publicae statu deque nova insula Utopia« (1516). Knjiga je izraz njegovega renesančnega platoniz-ma. V njej kritizira — javno ah prikrito — individualistično in kapitalistično usmerjeno družbo tedanjega časa in nezdrave politične razmere v svoji domovini. Obenem skuša podati — še v višji meri kot Platon v svoji »Državi« — idealiziran družbeni red, ki ne priznava zasebne lastnine, kjer so vsa produktivna sredstva last celokupnosti, kjer delajo vsi državljani skupno po določenem načrtu In kjer uživajo sadove skupnega dela. Mestoma izraža pisatelj neobičajne nazore. Tako pravi n. pr., da se morata zaročenca natančno poznati, preden skleneta zakon; zato se morata videti še pred poroko — popolnoma naga. Zlato pa naj se uporabi za verige in nočne posode. Morova »Utopia« je dejansko pesni-ško-modrosloven državni roman z vzvišenimi socialnimi idejami, ki pa se ne bodo nikdar povsem uresničile. Kljub temu je vplivala silno na vse socialistične in komunistične mislece in pisce poznejših časov, zlasti 18. in 19. stoletja. To dokazujejo pred vsem spisi Campa-nelle, Saint-Simona, Cabeta, L. Blanca, Owena, Williama Morrisa, Bellamyja, Balloda in še mnogih drugih. Po naslovu Morejevega dela se imenuje to pretežno teoretično gibanje, ki hoče uresničiti svoje ideje z mirnim razvojem, utopistični socializem. Šele Kari Marx in Fridrik Engels sta dala socializmu oziroma komunizmu stvarno podlago, ko sta učila, da je mogoče ustvariti novi družbeni red, o katerem so sanjah More in njegovi nasledniki, z razrednim bojem proletariata t. j. da se morajo boriti delavske množice z vsemi silami proti kapitalu, se polastiti državne oblasti, vzeti kapitalistom zasebno lastnino na produktivnih sredstvih in jih izročiti skupnosti delovnih ljudi. To je bil razvoj socializma in komunizma od Morove teorije do današnje prakse ali — kakor pravi Engels — od utopije do znanosti. STROJ ZA GLASOVANJE Švedski riksdag je prva parlamentarna skupščina, ki bo za svoje razprave uporabljala elektriko. Zbornica je nedavno odobrila nakup stroja, ki ga je izdelala neka švedska tvrdka: glasovanje poslancev bo izvršeno v eni minuti namesto v 20. Poslanci bodo imeli na svojem pultu tri raznobarvne gumbe, na katere bo treba samo pritisniti, pa bo predsednik za svojo mizo že vedel vaše mnenje, izraženo v svetlih znakih. KRALJ SALOMON IN KRALJICA SABA Gospa Genevieve R Tabouis novinarka, se bavi tudi z zgodovinskimi raziskavami. Doslej je objavila »Le pharaon Tout Ank Amon«, potem »Nabuchodonosor et le triomphe de Babylone«, nedavno pa »Salomon, roi d' Israel«. Član Instituta N. Poli-tis ji je napisal uvod. To je nekak življenjepis v obliki romana, oprt na celo vrsto spisov o predmetu Gotovo se bo nekaterim iskrenim vernikom za malo zdelo, da je biblijsko pripoved tolmačila tako po člo- veško, tvarno. Na priliko; nI bila zgolj Salomonova modrost tisto, kar je privabilo kraljico Sabo v Jeruzalem, ampak šlo je za to, da skleneta nekakšno trgovsko pogodbo Po dovršenih pogovorih je Saba ostala še delj časa v mestu, nego je bilo potreba. Je li kraljica dobila od Salomona dete? Je li ta sin ustanovil etijopsko dinastijo? Ce prečitaš spis, boš vedel vse, kar se da vedeti o zgodovini 10. stoletja pred našo ero v bližnjem Vzhodu E. C. DRUGA STOLETNICA F. L. RAKOCZIJA Dne 8. aprila je bilo 200 let. odkar je preminul Franc Leopold Rak6czi, madžarski narodni junak. Češki listi trdijo, da je bil doma s Češkega in da se je prej imenoval Bogat Radovan Njegova znamenita vstaja se je bistveno opirala na slovansko prebivalstvo in le v neznatnem obsegu na madžarsko Na drugi plati pa je izrazito simpatiziral s Francijo in je bil odločno proti Avstriji, o svojem življenju je pisal v spominih »Mčmoires sur les rčvolutiona de Hongrie« (1739). J, PO SINJI A D R I J I DR. ANTON DEBELJAK NADALJEVANJE osti časa ni preostajalo. Morala sva hotel plačati in kaj podložiti želodec za potovanje. Kam pa bi krenila za ta posel? Svobodna sva. Ni treba dovoljenja _ prositi kakor vojaku, o katerem poje črnogorska narodna: Cura ode u kafanu, A ja podoh vojnom stanu, Pa se molim kapetanu Da me pusti u mehanu, Da izTječim srcu ranu Rujnim vinom i rakijom Tom najljepšom lekarijom. (Mičun M. Pavičevič) Na svojo roko sva torej z nahrbtnikom mahnila skozi nedeljski Split v klet tam Ispod Grota. Ta klet se kajpada niti od daleč ne da primerjati z ono tronadstropno gostilno v Bad Diirck-heimu v Palatinatu, ki jo je lani dovršil Fritz K e 11 e r — nomen omen! — in ki more shraniti 1,700.000 litrov »mleka za starce«, kakor je pokojni naš pisatelj Ahil Millien v verzu nazval sok trte: le vin des vieux c'est le lait. Miz je v katakombi le malo, toda gostje — pristaniški delavci — so nam hitro ponudili prostora, da bova laglje jedla. Izbirčen nisem kdo ve kaj, ali vsaj bil nisem do pred kratkim: med vojno sem v Idriji vedoma užival pečeno mačko, misleč, da imam na krožniku zajca. Torej mi ni treba učenega jelovnika ali jedilnega koledarja, kakršnega včasi natisne neka tvrdka v Londonu z naslovom »A Gourmefs Year«, delo v celoti posvečeno dobri pupi in dobri papi. Lani je neomenjena tvrdka trinajstič posvetila svoi koledar navedkom o zemeljski prehrani: za posmrtno ambrozi-jo nima skušenj. Od 1. 1922 jih je dala na svetlo nič manj ko 5000, vsak citat različen od drugih. Prvi citat v koledarju za 1. 1935 je iz Wellsa, ki ugotavlja: »Na našem planetu je vsak dan 1 milijarda 900 milijonov ljudi.« Ta koledar obsega ocene o vsakovrstnih obedih, od asketa, ki se zadovoljuje s skorjo trdega kruha in koscem sira, pa do častite-ga Alfreda Lytteltona, glasovitega kri-ketovca in kolonizacijskega ministra, ki je trezno dejal: »Za hrano se pa res ne zanimam. Ako imam na priliko za večerjo juho, ribo. perotnine, močnato jed in nekoliko sira, pa sem že čisto zadovoljen.« Meni še toliko ni potrebna. Moj soli-lebnik, smem zaupati etimologiji, bi se nemara zadovoljil celo s soljo in hlebom. Ali za razkužitev notranjega kanala se spodobi naliti ga z vinom. Tako sva morala uničiti prilično mero tega, ki je »vir vsake vedrine«. Pa kaj zato! Saj L 1934 so ga pridelali 200 milijonov hektolitrov na svetu (med tem ko so ga okoli 1. 1900 samo 130,000.000 hI), od lanske množine Francija z Alžirom 97 milijonov hektolitrov, torej skoro polovico svetovne proizvodnje. Koliko sva si ga injicirala? En s v i n j u r ? Oho, štiri litre, to je pa vendarle preveč rečeno za dva solileb-nika. Saj bi morala barko voziti in v »Rigo iti«, kakor se po Aškerčevi izjavi (Potovanje na Rusko) glasi ruska olep-šica za žrtvovanje podzemskim bogovom. Gorenjskemu svinjurju pravijo ponekod kar kratko j u r, kakor rečejo peter pletenici za 5 litrov. Ali sva ga en Štefan? Moram izpovedati, da sem že pozabil. Samo to še vem, da sem se že večkrat vprašal, odkod je ta hudimanov Štefan. Je li to kak Stehwein, ker v večji posodi delj časa stoji na točilnici, ali pa ker se po. navadi kar stoje popije? V Sveti Luciji ali po staro na Mostu, kjer ljudje po jo: Korajžni bodimo, vesel'ga srca, smo 'z lušnega kraja, naz Most smo doma, pravijo števanjka litru vina, M se na naglem uduši. Ali pa tiči tu grški ste-fanos, venec, torej steklenka v objestni družbi z vencem okrašena? Najbolj se mi zdi verjetno, da je tu zapleten praznik sv. Štefana, ker se ob tem času hlapci in posli sploh zadajajo. Naslednji dan, na sv. Janeza, pa za odhodnjo posušijo še kak šentjanževec. Ko sva bila vstopila, sem vprašal soli-lebnika, katera vrsta bi se mu prilegla. Morda tokajec? Seveda — toda kateri? Madžari imajo gorice z imenom Tokaj, kjer slove nektar bogov szamorodny, krščen pri slovanskem kamenu. Vendar goriška Brda poznajo tudi svoj hribec Tokaj in svojo kapljico tokajec. So li naši rojaki zaradi reklame nedavno krstili svoj breg po slavnem madžarskem predniku ali pa je homonimija prišla po golem naključju? Takšen dvom me je obhajal, ko sem pri Danteju čital verz o lepem dekletu, ki je dosti ljubimkalo in ki jo je Ali-ghieri vendarle postavil v nebo (Divina Comedia m, 9 spev, 32 v.): Cunizza fui chiamata, e qui rifulgo. Ker je tu beseda o deželi v okolici Piave, bi človek v prvem trenutku po- - ,, s: ■■ SfeSsi t te®iimu HORATIUS KLACCUb mislil na slovensko izposojenko: kuna, tudi kuna, pomanjšano kunica in starejše kunica. Pleteršnik daje tri pomene temu izrazu: žival; psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče; ženski sram (v Trubarjevem in Dalmatinovem pomenu). Tako bi se tretji primer strinjal s komentarjem: Cunitia recte filia Veneris, quia semper amorosa et vaga (recite: Venerino dekle, ki je vedno zaljubljeno in nestanovitno v ljubezni). Toda ne smemo pozabiti, kaj pravi Horatius, ki mu bodo 8. decembra t. 1. slavili 2000 letnico rojstva: Cunnus albus = odlična gospa (v beli štoli) in zaničljivo: fuit cunnuis belli causa ... Dokončno razbistritev tega problema prepuščam dr. P. Skoku, ki je v beneški govorici že zasledil nekaj slovanskih izposojenk, kakor je svoj čas poročal »2is«. Pustimo nadštevilno kost (1' os sur-numeraire), kakor je znameniti govornik Bossuet-bos suetus aratro — v spomin na svetopisemsko pravljico nazval žensko, in pomislimo o sebi: »jaz« se pravi v kitajščini »io«. Kdor ne verjame, naj pogleda M. Muca »Skozi Sibirijo« II, str 168 Enako v italijanščini, kakor dokazuje tale štirivrstičnica: Lo ti fard mangiare polenta senza sale, io ti fard crepare nelT ospedale. Še en dokaz sem čital okoli L 1910 v veliki, stari zbirki narodnih pesmi: Fior di cocuzza, io vogiio ben alla mia ragazza, ma 1' estate nO, perchš spuzza. Pa smuknimo na hladni sever po slič-nosti. Snorri Sturluson pričenja svojo Sago o sv. Olavu:4 »Olav, sin Haralda Grenskega, je rastel pri svojem očimu Sigurdu Syru in svoji materi Asti. Hrani, daljni brodar, je živel pri Asti; on je vzgajal Olava Harald-sona...« V 4. poglavju pa zaslediš stavek: »Olav Haraldson je bil star dvanajst zim, ko je prviič stopil na vojno ladjo. Njegova mati Asta je izprosila Hranija, ki so mu rekli Kongsfostri (kraljev rednik), da je prevzel vodstvo nad vojsko in spremljal Olava, saj Hrani je bil že pogosto viking (morsiki razbojnik).« — Grenski je seveda gren-landstki, toda kak korenopukec Topolov-šek bo dejal, da je to ribniški pridevnik grenski, t. j. grajanski (civilni). Hrani, od starega hran, Renn (tier), severni jelen, pa mu bo naš hranitelj. Na ta način so bržkone iskali Slovanov v Eddi in anglosaških pesmih (I. Koštial, žis, str. 302). Ako ste se na severu ohladili, skočite v duhu v Afriko. Arabci pravijo nekemu drevesu ir. sadu: na-na. Je li francoski n a n a n (slastica za otroke) ono-matopeja ali izposojenka? Ne vem. Toliko pa si lahko mislim, da Černetova kava »na-na« nima z arabščino nikake vzročne zveze. Tudi arabska bajna ptica rok nima nobenega posla z močnim sv. Rokom. Abesinski Neguš je Žunkoviču istoveten s črnogorskimi Njeguši, gospodarji, češ, da izvira od »negovati«. Enaka samohotnost bi bila, če bi identificiral španski zarazas (strup za podgane) in srbsko »zaraza«, kuga. Ker smo že na Iberskem polotoku, nam pove naš psevdoetimolog Topolov-šek, da pravijo Baski p i k a t u po istem korenu ko Slovenci pikati (Urver-vvandschaft, 1912). Prav tako brez dokazov trdi sicer učeni Jošitomi, da so Baski sorodni Niponcem, češ: osu (samec, mož), me (samica), musoko (dečko) govorijo Baski, osa, eme, mutiko pa 4 Pri roki imam Sautreau-jev francoski prevod, Payot, Pariš, 1930. Niipaocd v enakih prilikah. Slučaj je pri madžarskem sinu (fi) in francoskem korelatu (fils, ki se včasi sliši kot »fi«). Kaiko pa je z allbansko vprašalnico a? A ka zort da gjolli = a je strah v je-sseru. Primerov hi dobil na stotine. Posebno dosti jih je nakopičil omenjeni g. žun-kovič v delu »Zur Geschichte der Slaven von der Urzeit bis zur Volkerwan-derung« (1929). Seveda ta verjame v sorodstvo tako oddaljenih istopisnic, mi c e i n t s de leur ceinture, qui portaient sur leur sein le seing du S a i n t • Pere... Angleški priimek Pelham je čudno podoben idrijskemu Pelhanu (v Ljubljani: Plehan); njihov plot (complot iz com-plicitum) pa našemu plotu (pleteni), vendar je prvotno med obema takšen prepad, kakor med francoskim tressail-lir, avoir un tressaut in našim tresti se, med Irredentisten in beschuggene Zahn-arzte, med angleškim gob (usta) in na- SPLIT: PALME NA GBRE2JU se le zabavamo ob njih. Posebno razvedrilne so točke: Eva, Milka, figa itd. Žiga Popovič je v svojih predavanjih na Dunaju primerjal naše besede s hebrejskimi, n. pr. kozelc, a nazadnje je pravo povedal: z uvodno hipotezo je po vsem videzu samo baharitil pred svojimi poslušalci. Istopisnic ima vsak jezik več ali manj: modri škorec in modro nebo, plavo-la&ka in izposojeno plavo nebo; drek v pomenu životnost, debelost, zastavnost se umika nemški izposojenki za lajno ah govno. Za uho jih premore francoščina pač največ, n. pr. Monte sur un cheval, un s o t, natif d° S c e a u x, portait dans un s e a u le s c e a u du roi; le cheval fit un tel s a u t que les trois s x x tom-berent. — Ali pa tale zgled: c i n q ca-pucins, s a i n s de corps et d' esprit, šim gobcem. Toda bolgarsko: moma, srbsko moma in momak poleg francoskih mome, momacque imajo vsaj duše-slovni izvor skupen: otroško bebljanje. Čeden primer za slučajno sozvočje sem naletel v latinskem mesečniku Auxilium Latinum (Brooklyn, N. Y., april 1933). V sestavku Joannes Smith apud India-nos pravi F. Esser, da je predsednik Virginije napravil pohod ... j>expeditio-nem suscepit in terram Indianorum qui Chicko h o m i n e s vocabantur eo quod juxta Chickohominy flumen incolebunt«. Ker sem že pri rdečekožcih, mi je šinilo na um ime At-puj, ki ga Kari May v »Old Surehandu« tolmači kot: Blago srce. če je puj = srce, je jako slično malgaškemu fo (reci = fu), v stavčni zvezi pa se f nadomešča s p: ampo (am-pu). Poslednji pojav spominja breton- ščine, v kateri se prilikovanje ali asimilacija vrši v začetku besede, tako da se na priliko »oče« sliši zdaj »tad«, zdaj »zad«; »sin« pa slove »mab«, drugič »vab« itd. DALJE HERKULOVO DELO ZNANOSTI no izmed Herkulovih del, ki jih opravlja znanost v službi humanitarnosti, je pridobivanje __ J_ najdragocenejše vseh kovin — radija. Dolge mesece ali celo leta trdega dela je treba, preden se nakoplje 500.000 kg sirove rude, iz katere je moči po dolgotrajnih kemičnih in mehaničnih postopkih izločiti en sam gram radija. Ta drobec je vreden nad 4,000.000 dinarjev. Za predelavo 500.000 kg rude je potrebna enaka množina vsakovrstnih kemikalij, dalje 1000 ton premoga in 10.000 ton destilirane vode ter slednjič 150 ljudi, ki imajo z vsem tem materialom dober mesec posla. Pa še zdaj se ne prikaže dragoceni gram radija v čisti obliki. Več kemikov mora še nekako pet mesecev delati na njem z najfinejšimi aparati, preden ga izluščijo v čistem kovinskem stanju. Nedavno se je dr. Arturju Burtonu posrečilo odkriti postopek, po katerem se vse delovne faze lahko skrajšajo na mesec dni, s čimer bi se pridobivanje radija znatno pocenilo. ★ Vitamin C je snov, ki jo mora nujno vsebovati naša vsakdanja hrana. Nekaj tisočink grama vsak dan popolnoma zadostuje. Ako pa ta neznatna količina manjka, se kmalu pokažejo usodne posledice: bolezni in počasno hiranja. Pred tremi leti se je po vsem ?vetu raznesla vest, da se je posrečilo izločiti čisti vitamin C, ki je istoveten z neko morfiju slično snovjo. Za odkritja velja madžarski kemik profesor Szent-Gyorgy. Iz nadledvic goveda (to so liki češnje veliki organi nad ledvicami) je izločil neznatno množino nekih kristalov, ki jih je smatral za čisti vitamin. Dolgo je razmišljal učenjak v svojem laboratoriju Groningenu na Norveškem, kako bi svetu dokazal resničnost svojega odkritja. Tisti drobni kristalčki tudi brez nesreče, da mu jih je veter spihal raz okno, ne bi zadostovali za dokaz. T—°j je bilo na vsak način treba predelati večjo množino nadledvic. Učenjak se je obmil na velike angleške klavnice in v nekaj mesecih se mu je posrečilo zbrati več tisoč nadledvic, iz katerih je izločil potlej nekako 20 gramov dragocenih kristalčkov. Polovico jih je moral odstopiti svojemu kemiku, da bi določil kemično sestavo nove snovi, druga polovica pa, žal, ni zadostovala, da bi zdravnikom dokazal, kako se z njo zdravi skorbut, ki je ravno posledica pomanjkanja vitamina C. Ker si večje množine nadledvic ni mogel preskrbeti, je začel iskati primerno nadomestno »sirovino«. Slednjič mu je b''a sreča mila, da jo je našel v domači madžarski papriki. Paprika je prav bogata vitamina C, toda takrat, ko bi jo Szent-Gyorgy potreboval, je bila letina že zdavnaj pri kraju in naročiti jo je mora! za drag denar iz južnih krajev. Iz 20 centov paprike se mu je posrečilo v nekaj mesecih izločiti pičel funt čistega vitamina in ta količina je zadostovala, da je svetu dokazal pravilnost svojega odkritja. ★ Pravo Herkulovo delo je bilo'tudi raziskovanje hormonov, ki so danes tako aktualni. V možganih sedi za grah velika žleza hipofiza, ki nenehoma izloča v krvni obtok male količine raznih hormonov. Te snovi imajo prav raznovrstne in zelo močne učinke. Od njih je odvisna telesna rast, odsedanje maščobe pod kožo, rast las in še mnoge druge funkcije človeškega in živalskega telesa. Če pride izločanje žleze iz reda, se pojavijo hude in nevarne bolezni. Zadnja leta se je kemikom po dolgotrajnih študijah in poskusih posrečilo hormone vsaj deloma izločiti iz žlez v čisti obliki. Iz hipofize 1600 prašičev in goved je n. pr. uspelo pridelati 80 mi-ligramov nekega belega praška izredne zdravilne moči. Ščepec tega praška prinese zdravje ali vsaj zboljšanje stotinam bolnikov. (Po dr. H. Behrendu — nj) MLEJNIKOVO SPOZNANJE RUDOLF KRESAL NADALJEVANJE redi mračne puščave stoji vi- hovnik. Gleda vanjo, gleda v tisoč in sok bel križ. Okoli njega je tisoč proti križu dvignjenih, sklenjenih, zbrana nepregledna množica prosečih in rotečih rok. bednih, ki sklepajo roke in Mlejnik strmi. Mimo te množice se prosijo s pesmijo in molitvijo pred njegovimi očmi vrsti podoba za milosti, milosti! podobo iz preteklega življenja. Ah ne od te množice kleči mlad do- ena ni tako močna, da bi v njem mogla premagati k nebu kipeče podobe, visokega belega križa in silne množice okoli njega. In zastrmel se je preko vseh tisoč in tisoč bednih, sklenjenih rok v obzorje svojih leta in leta rastočih sanj: v sinja morja, v sinje nebo, v bela mesta. Povsod smehljajoča se ljudstva, povsod bijo kladiva. Nakla pojo pesem dela in sreče. Povsod brzi ustvarjajoča misel zmagovito z božjo voljo preko sveta. In beseda mladega duhovnika gre od ust do ust. Duše so očiščene, razsvetljene. Povsod je bog. Pesem, dolga tisočletja zatajevana, pada v to življenje, kakor brušen diamant — trdo, uporno: Dalje! Dalje! — A, kaj je to? Trdo in uporno pada! Vihar in bog sta v njej. Mlejnik bledi. V njegovem srcu divja nepogašen ogenj mladostnih sil. Toda množica pred njim prepeva, prosi z dvignjenimi rokami milosti — in Mlejnik strmi spet ves zamaknjen v visoki beli križ in pozablja sebe in svet. Tedaj se je Gabrijela sklonila globoko nad globino. — Se enkrat se je hotela dvigniti, objeti s pogledom njega, ki je v zlatem talarju kakor od sonca ožarjen klečal pred množico in pred visokim belim križem, toda bilo je že prepozno, njeno mlado telo je sfrfotalo brez glasu, brez vzkrika v globel, iz katere je čez dolgo časa zamolklo in pridušeno zabobnelo. ★ Mlejnik se ne gane. Ali ga ni nič presunil tisti tihi, zamolkli, pridušeni padec njegove ljubezni, njegove mladosti? O pač! A stisnil je le ustnice in s prsti desnice še močneje oklenil srebrni ^ovalec nad samim seboj, na zlatem ornatu pred belo se križem, pred simbolom svojega IIULCUjd. In molitev ponosa zmagovalcu ne more vzeti. Ona tam, kjer krožijo jastrebi, — bo kmalu le še sen, spomin na grenko bolečino neuspešnega boja njene duše. Mlejnikov obraz je mračen. Iz njega sije asketova krutost. In kadar pogleda po veliki množici okoli silnega belega križa, okoli katerega se gnete kakor zavetja iščoča čreda, izdajajo njegove, nekoč močne, sočne, zdaj resnobno ukazujoče stisnjene ustnice moč vladarske zavesti. Svet ne pozna več njegove bolečine. ★ Potem so prišle tiste dolge noči. Vsa muka, ki jo je bil skril v plašč svojega posvečenja, je rodila spet človeka. Potekla so leta. Kadar se pa zasanja v svoj mladostni privid, poišče med malo pismi, ki jih je bil prejel iz ljubezni, Gabrijelino zadnje, poslovilno pismo. Tedaj se skrije pred vsem svetom. Ogenj, ki ga je pred dolgimi, dolgimi leti udušil, zdivja znova v njegovih prsih. Umiri se in gre v cerkev. Na koru je za mladega starca tih kotiček, kjer ga nihče ne moti. Z ljubečimi očmi objema gosto množico v cerkvi pod njim, ki v mehkem polumraku, obsijana od nemirno gorečih sveč, moli in sklepa roke, prosi božje milosti. Pred očmi se mu megli. Koliko let že gleda dan za dnem isto podobo, zmirom isto krotko, vzdihujočo, prosečo množico! Okoli njega se dela tema. Tema, ki se širi iz bolesti njegovega srca. V tej temi vidi nekaj rdečega, nekaj temno rdečega, kakor liso strnjene krvi, ki je od neke skrivnostne luči osvetljena. Iz te temne, rdeče tvari se pojavi nenadno podoba križanega Zveličarja. In okrog te podobe vidi ljudi, ki sklanjajo glave, ki upogibajo telesa kakor sužnji pred Njim. Bedni, zapuščeni, slabiči in bogatini so pred njim, ki je padel od samo-pašne roke, od zapeljanega, naščuvane-ga ljudstva obsojen, poginil na lesu, ki je od njega dni postal znamenit po vsem svetu: KRIŽ! — KRI2! — simbol vseh njihovih sanj. vsega njihovega neplodnega življenja, v katerem je trpljenje večji užitek od češčenja dela njihovih rok. Mlejnik si obraz zakriva z rokami. Hoče se otresti te podobe, toda vse misli so obrnjene vanjo, kateri je izročen na milost in nemilost. Okoli križanega Zveličarja iznenada vzplapolajo rumeni plameni, krvavo rdeči zublji šinejo v noč, se razraščajo v mogočen stolp pošastno sikajočega ognja, sredi katerega se blišči veličastno kipeč bel, kamenit križ. In ogenj postaja bel od tega kamna. Iz tistih peterih ran Kristusovih padajo v ogenj kaplje sveže človeške krvi — in ogenj raste, zublji rasto s strahotnim šumom silne množice, ki kleči in poje, da doni skozi vso temno noč, kakor bi zvonilo tisoč zvonov. Mlejnik miži, posluša, potem pogleda, mežika kakor bi mU nekaj jemalo vid. Ihti. Spet si obraz skriva v dlani. Vrh križa objema blesteča sinjina, od sonca pozlačena. Jutro je. Mlejnik je vso noč prekle-čal v cerkvi. Skozi visoka okna padajo na Križanega prvi sončni žarki. V cerkev se zgrinja spet množica, sključene, bedne postave se ustavljajo pred križem. Tedaj se Kristus na njem zgane, premakne glavo in se žalostno zastrmi v to množico, ki bulji vanj vsa brezumna nad njegovim oživljenjem, a ne vidi ne sonca ne sinjine. Kristus vzdihne. Spet premakne glavo. V ogenj več ne kaplja Odrešenikova kri. Oči zapre. Na križ pada noč. Strašna, tiha noč, ki lega na ogenj, da temni v krasni vijoličasti barvi, v kateri se beli kamen posled-njič zablesti in ugasne. V Mlejnika veje hlad. Vstaja. Počasi odhaja. Ustnice mu neslišno šepečejo: Gabrijela. Toda od nikoder več ni odmeva. V njem je vse prazno, notranjost mrtva, v zadnjem spoznanju človekove nemoči hladna, odbijajoča. Vse je utonilo. Mlejnik je le še senca spominov, kos nečesa, ki razpada. ZAROTA Z ESSAD BEG N A O A L J GROTESKE G Kmalu so se pričeli bati rdečega terorja celo voditelji sovjetske države sami. V uvodnih člankih, kjer so se zavzemali zanj, je bil bistveno drugačen nego v praksi. Smrtne P obsodbe sicer neškodljivih žeparjev, usmrtitve žensk in otrok, v ječah številni talci, ki so bili po potrebi usmrčeni v množicah, vsega tega ti uvodni članki niso predvidevali. Počasi so se strankini voditelji Uodtujevali Ceki. V Političnem uradu, na najvišjih strankinih in državnih mestih so precej jasno na-migavali, da postaja Ceka preveč mogočna, da je treba teror omejiti in morda celo razpustiti Čeko. To se je zgodilo po prvi dobi množestvenih umorov 1. 1918, ko se boljševiki še niso popolnoma privadili geslu: »vse je dovoljeno«. Te govorice Političnega urada so počasi dobivale določnejšo obliko. Čeka je bila vidno v nemilosti, in kmalu so občevali z njo kakor s smrtnim kandidatom. V Čeki se je pojavil Lenin, kjer je imel velik govor. Krvnikom so pričeli razdeljevati razne stopnje reda rdeče zastave. V klubu čeke so se pojavljali častitljivi profesorji, ki so predavali o gospodarskem vprašanju. Izkušeni čekisti so jih molče poslušali. Vsem je bilo jasno, da bo čeki odvzeta kompetenca smrtne kazni.1 Zdaj je Čeka sklenila, da reši, kar je še sploh mogoče rešiti. Po vsej Moskvi, po lokalih, bankah in vladnih mestih so se pričeli napadi. Kradlo in ropalo se je, o zločincih pa ni bilo nobenega sledu. Čeka se je vrgla na posel, toda navzlic največjim naporom niso mogli izslediti zločincev, kojih drznost je bila vsak dan večja. Nekega večera se je peljal Lenin v svojem avtu po zasneženih praznih ulicah Moskve. Nenadno so skočile zakrin- i »Čeka«, Berlin 1922, str. 134. OPER SVET AVTORIZIRAN PREVOD H! V A N J L kane postave na stopnico avtomobila. Voz se je ustavil. Nekdo je potegnil samokres in mrko zapovedal: »Kvišku roke!« Lenin, ki je že videl v napadalcih bele gardiste, je moral ubogati. Banditi so vzeli Leninu samokres in listnico, mu uropali aktovko in kožuh ter so prisilili njega in šoferja, da sta izstopila. Potem so mirno sedli v avto in se odpeljali. Lenin je moral peš v Kremi. Še tisto noč je dal Čeki nova, posebna pooblastila ter tako napravil konec govoricam o omejitvi Cekinih pravic.2 Drugega dne je izdal Džeržinski strog ukaz in banditi so kakor izginili iz Moskve. Ta uspeh Ceke je prestrašil celo Lenina. Naročil je nekoč znamenitemu, zdaj brezposelnemu moskovskemu zasebnemu detektivu Dmitrijevu, naj razjasni njegov slučaj. Detektiv, ki je irnel posebna Leninova pooblastila, je kmalu mogel dokazati črno na belem, da so bili nevarni banditi, ki so oropali Lenina, vodilni agenti Čeke. Zadevo so zamolčali, nadarjeni zasebni detektiv pa je bil takoj sprejet v službo Čeke. Lenin do konca državljanske vojne ni več poskusil z omejitvijo Cekinih pravic.3 Tudi sicer so bili stiki med Čeko in navadnimi banditi mnogovrstni in pogosti. Čeka je nekaj časa pod vodstvom preiskovalnega sodnika Wuhla sploh nastavljala bandite, ki so ji pomagali pri izsleditvi njihovih bivših tovarišev. Nekoč se je zgodilo naslednje: v celico št. 55 v moskovski Bulirki, kjer so sedeli samo spolno bolni banditi, je vdrla pozno ponoči tolpa čekistov. Čekisti so bili oboroženi s samokresi, sabljami, bodali, noži in ročnimi granatami. Bili so tudi močno vinjeni. Najbrž so hoteli spolno bolne bandite postreliti na dvorišču jetnišnice. da izkažejo s tem uslugo svoji socialistični domovini. Odprli so torej vrata, vdrli z orožjem v celico ter se nenadno ustavili pri vhodu. Bil je trenutek napetega globokega molka. Nato so se oglasili v temni celici veseli klici: »Petruša Janek. Stasek.« Banditi in krvniki so se objeli, kajti vsi so bili nekoč člani neke poljske roparske tol- 2 Nadeždin: »Eno leto v Butirki«, Berlin 1922. str 134 3 Nadeždin: istotam, str. 135. pe. Po revoluciji jih je nekaj pristopilo h Čeki, drugi pa so nadaljevali svoje delo ter so, čeprav po nekoliko drugačnem potu, končno le prišli tudi v Čeko, kjer so se k sreči našli stari tovariši. Seveda so bih zaradi svojega proletar-skega pokolenja takoj pomiloščeni ter imenovani za sodelavce Čeke. Kot taki so bili poslani na visoka mesta v provinci, kjer so s polno paro delovali za socializem.4 Od preiskovalnega sodnika je bilo odvisno, v kakšno kategorijo je sprejel obtoženca. To je bilo često vzrok dolgim grotesknim razgovorom med obtožencem in sodnikom. Tako je hotel neki preiskovalni sodnik aretiranemu socialnemu demokratu V. dokazati, da je po pokolenju meščan in da ga zato prole-tarska vlada ne more ščititi. V. pa je zatrjeval, da je prav gotovo napol pro-letarskega pokolenja. Končno je preiskovalni sodnik energično izjavil: »Vi ste vendarle meščan, saj ste absolvirali univerzo!« Na vse zadnje pa sta se le sporazumela. V obtoženčev akt je napisal sodnik: »dostojnega pokolenja«.5 4 Nadeždin; istotam, str. 134. 5 A. Bekrenjev; »Slike iz jetniškega življenja«, str. 111. Najbolj groteskno diskusijo s svojimi sodniki pa je vodil znameniti, do skrajnosti reakcionarni ruski novinar Glinka Janovski. Ko so ga privedb v Čeko, je bil že skoraj napol poneumnjen starec. Navzlic svoji starosti je marljivo čital boljševiške liste. Nekega dne je zahteval, da mora v važni zadevi govoriti s samim sodrugom Kamenjevem. Ker je bil novinar znan sovražnik socialistov, ga je Kamenjev pri svojem obisku vprašal, kaj prav za prav želi. »Čitam dnevno uvodnike v Pravdi,« je starec spoštljivo zakašljal, »in moram reči, da sem z njih vsebino popolnoma zadovoljen. Tudi jaz sem v svojih uvodnikih vedno poudarjal, da so vse nesreče krivi socialisti. Samo močna vlada more skrbeti za blagor ljudstva, seveda če jo ljudstvo slepo uboga. Lahko se prepričate, da sem pisal tako. Pozdravljam vas kot tovariša istega mišljenja. Izpustite me, pa vam bom pisal take članke, da boste prav gotovo zadovoljni!« To je govoril starec z vso resnostjo. Možnost, da bi se mogel še nadalje boriti zoper socialiste, ga je napravila za pravega boljše-vika. Sicer ga niso izpustili, vendar ga navzlic njegovemu aristokratskemu pokolenju tudi niso ustrelili.6 « Nadeždin; istotam, str. 131, 132. SREČNA DRU2INA Da je aristokratsko pokolenje že samo po sebi zločin, to je moral izkusiti na lastnem telesu avstrijski oficir Ka-roly, ki je bil v resnici samo malomeščanskega pokolenja. Karoly, starejši mož, bi se bil moral z drugimi vojnimi ujetniki vrniti v domovino. V njegovo nesrečo je padlo njegovo ime v roke nekega preiskovalnega sodnika Čeke, ki je ukazal, da ga morajo kot dozdevnega madžarskega grofa aretirati. Karoly si je zaman prizadeval z dokazovanjem, da ni ne grof in ne Madžar, ampak čisto navaden Avstrijec. »Ne,« je rekel preiskovalni sodnik, vi ste grof in zato nas sovražite! Zato vas ne smemo nikakor poslati v kakšno kapitalistično državo. Ostati morate pri nas kot talec za aretirane madžarske sodruge.« In tako se je zgodilo, čičerin je v službeni noti imenoval Avstrijca Karolyja kot madžarskega grofa. Značilno pri tem je, da se je aristokratom sovražni preiskovalni sodnik prej imenoval baron Pilar von Pilchau. Zdaj pa je bil kot sodrug Pilar v službi in časteh Čeke.7 Baron Pilar von Pilchau ni bil edini aristokrat v Čeki. V kubanski Čeki se je v avgustu 1920 zgodilo tole: Pripeljali so nekega Do-brinskega, bivšega vnanjega ministra donske vlade. Živel je z imenom Pše-slavski v Armaviru, kjer so ga aretirali ter ga po kratkem, toda energičnem razgovoru s preiskovalnim sodnikom prisilili k delu v Čeki. Dobrinski se je moral udejstvovati kot »nasjedka«, to se pravi postavili so ga v celico, kjer je moral z jetniki skleniti prijateljske odnose, da izve od njih »resnico«. Dobrinski se je udejstvoval pred vsem v celicah, kjer so bili zaprti aristokrati. S številnimi »resnicami« mu je uspelo, da si je pridobi! zaupanje Čeke. Bil je imenovan za preiskovalnega sodnika. Kot preiskovalni sodnik se je imenoval Svja-togor ter je vodil preiskavo proti onim obtožencem, katerih prestopke je zvedel kot »nasjedka«. Oboje je opravljal seveda istočasno. Njegov dvojni posel mu je dovoljeval, da je organiziral številne zarote ter jih potem odkrival. Tako je n. pr. pregovoril kakšnega zaprtega oficirja, da je pisal tajno pismo kakšnemu sovjetskemu oficirju, nakar je kot preiskovalni sodnik dal aretirati oba ter ju kot zarotnika dal usmrtiti. Čeka je priznala njegove sposobnosti ter je naglo napredoval, dokler ni vodja f Bekrenjev: istotam, str„ 110. jiužne Čeke Atarbekov slučajno zvedel, da je vse zarote, ki jih je Svjatogor odkril, tudi on sam organiziral. Hotel si je ogledati Svjatogora pobliže. Pri tem je ugotovil, da se je sedanji preiskovalni sodnik Čeke v prejšnjih in boljših časih pravilno pisal: Prevzvišeni Džen-giskan, tatarski knez.8 Kaj se je zgodilo s tem prevzvišenim gospodom, ni znano. Morda so ustrelili tudi njega, morda se udejstvuje še naprej v svojem novem poklicu ter pomaga s svojimi skromnimi močmi pri krmarjenju šestine sveta v zlati vek. DALJE 8 G. Ljusmarin: »Kubanska čeka«, str. 240. NOVOST PRI FILMU V zimskih prizorih, ki se dostikrat snemajo za film v ateljejih, Je doslej manjkala tista karakteristična meglica, ki se pri dihanju kadi iz ust in ki ustvarja pri gledalcu resnični občutek mrzle okolice. Moderna tehnika je zdaj odpomogla tudi temu nedostatku. Za igralce so konstruirali posebne, umetnemu zobovju slične ustne vložke, napolnjene s suhim ledom (zmrznijenim ogljikovim dioksidom). Zaradi ledu se pri izdihavanju ustna sapa tako ohladi, da prihaja pri nosu in ustih na dan v obliki karakteristične »zimske« meglice. B. Zimmermann; POMLAD (lesorez) KOZAREVO ANTON K A P P U S roč poletni dan. Kamenita pot nas vodi po golem pobočju. Nikjer drevja. Povsod kamen, trnje, brinje. Trava vsa ožgana od pripeke. V pobočju globoke struge hudournikov, polne skal nanešenih v razbesneli nevihti. Čez strugo ni poti, voda jo je odnesla. Pač pa ozka kozja stezica. Brez strahu hodi po nji arnavt-ski pastir. Ne boji se, da bi mu spod-neslo in bi se zvalil v globoki prepad. Strahopetno plezamo po stezi ter iščemo oprimkov. Srečno smo čez »prevalijo« in na poti. Hudo nas žeja. Danes ni vode nikjer, včasi jo je preveč. V daljavi se pokaže skupina vitkih topolov. Kjer je drevje, je tudi voda. Zato pospešimo korak. Bližamo se drevju. Med topoli se vidijo posamezne vrbe. še nekaj minut in pri njih bomo, da se napijemo hladne vode in odpočijemo. Toda pred nami je spet globoka struga in preden smo čez njo, je poteklo skoraj pol ure. Slednjič smo pri drevju. Pod njim je vse shojeno od drobnice. Danes so jo pastirji pognali drugam, ker tukaj ni več paše. V kotu pod grmovjem žubori iz skale studenček — božji dar v tej puščavi. Na grmovju je privezanih polno raznobarvnih trakov in v njem visi bela jag-njetova koža. To je sveti kraj, kjer dobre vile čuvajo nad božjim, darom, skromnim studenčkom. Sem prižene ovce pastir, tu zastane potnik in se napije hladne vode. Od* pasu si odtrga kos blaga in ga priveže na grmovje — tri-but vilam, ki v svoji dobroti niso pozabile človeške revščine in ničevosti. Ali je bil pastir musliman ali kristjan, ki je žrtvoval jagnje, čigar koža visi na grmu? Daroval je iz hvaležnosti ali za »sevap«, v dober namen. Tudi to je molitev. Močna je vera v kmečki duši, ki se ne drži dogem in predpisov. Veruje in spoštuje, se boji in obupuje ter prosi pomoči Stvarnika — danes pred ikono v cerkvi ali džamiji, jutri žrtvuje plod črede in priveže trakove na grmovje. Kurban ali krvava žrtev je običajna pri ljudstvu. Preden se položi temelj hiši, zakolje gospodar jagnje, da pomiri zle duhove. H tekiji Mehmed-efendiji pri Kačaniku se zatekajo nerodnice ln žrtvujejo. Kristjanke trdijo, da je bila na kraju, kjer je danes tekija, včasi cerkev sv. Ilije. Ob Bregalnici in na Ovčjem polju je znan »Govedarov kamen« pod južno steno Bogoslovca, sred- Nagoričano pri Kumanovem nje visok strm in kamenit hrib na južnem delu Ovčjega polja. Pri Govedar-jevem kamnu so sledovi stare cerkve. Danes živi tu samotar, ki opravlja službo žreca. Ob Jurjevem se zbere na tem kraju kmečko ljudstvo na žrtvovanje. Ako ni bila uslišana prošnja v tekiji pri Kačaniku, pomaga Govedarov kamen; zato je tudi večja žrtev — najmanj ko-štrun, kozel, včasi celo vol. Pri cerkvi v Starem Nagoričinu, znanem po slavni zmagi srbske vojske v bitki pri Kumanovem, žrtvujejo kmetje, da bi izprosili obilno žetev. Še mnogo drugih krajev je v Južni Srbiji, kjer se opravlja kurban. Starih krščanskih cerkva, ruševin, ali V3aj sledov o njih je v Južni Srbiji dosti. Večkrat v skoraj nedostopnih krajih, kakor n. pr. pri Aldincih pod Solunsko glavo, nad Starim selom pod Ljubotenom, samostan sv. Andreja v soteski reke Treske, ruševine Sv. Nedelje v komaj dostopnih pečinah nad to sotesko, Sv. Nikola v isti soteski itd. Ker so bile vse te cerkve zidane še pred navalom Osmanov v te kraje, se zdi čudno, zakaj jih je ljudstvo postavljalo na samotnih mestih, v divjini, daleč proč od naselij. To razlagajo s tem, da so na posameznih krajih, kjer so potem zidali cerkvice, bivali sveti možje puščavniki, ki so bili med ljudstvom v posebnih častih in je narod na ta način ovekovečil njihov spomin, še dandanes Vi spoštuje ljudstvo svete može ter išče pri njih pomoči in dobrih nasvetov. Izza cerkve Sv. Bogorodice v Skoplju v zapuščenem vrtu, v mali sobici napol Na grebenu Vodnjo. Kmetje se vračajo iz Kozareva razpadle bajte, obdan od svetih podob živi v premišljevanju in molitvi »ispos-nik< hadži Petruš. Bil je ugleden in bogat, pa tudi pravičen in pobožen trgo- vec. Šel je na »hadžiluk« v sveta mesta, prikazal se mu je v snu sv. Jurij, ter mu zapovedal, naj zapusti svet in postane samotar. In hadži Petruš ga je ubogal. Pravijo, da s polaganjem rok in čitanjem molitev izganja božjast. čiča Jovan živi v pečini pri »Kozare-vem«. Star je že, da sam ne ve koliko. Ko so Turki pred petdesetimi in več leti porušili cerkev v šiševem, je bil že prvi krat vdovec z doraslo hčerjo, ki so mu jo Turki oropali. Leta 1910. ko je Isa Boljetinac s svojimi Arnavti zavzel Skoplje in zaprl turško gosposko, je bil že v tretjič vdovec in se preselil v Ko-zarevo v puščavniško življenje. Vanj imajo ljudje posebno zaupanje kakor tudi v sam kraj njegovega bivanja. Mlad kmečki fant, ki ga je božje metalo, je iskal zdravja pri zdravnikih in mazačih, slednjič pa je obiskal hadži Petruša. Božjast ni odnehala. Svetovali so mu, naj gre na Jurjevo v Kozarevo kod čiče Jovana. Pravil mi je o tem, pa sem se odločil, da tudi jaz obiščem jur-jevanje na tem kraju. Dan pred sv. Jurijem 5. maja (po starem koledarju 24. aprila) je bil deževen. Na prigovarjanje mojih nadebudnih potomcev Borisa in Igorja in ko se je okoli šestih zvečer priikaizal šesto-šolec Nikola s polnim nahrbtnikom, sem dal povelje za odhod proti Nerezinu, kjer je samostan sv. Pantelejmona. Ta samostan, (900 m visoko) je eden izmed najstarejših v Južni Srbiji. Sezidali so ga 1. 1164. Grki. še danes je precej dobro ohranjen, posebno so zanimive in dobro očuvane freske, katere je podrobno proučil slovenski rojak dr. France Mesesnel, docent skopske mo-droslovne fakultete. Okoli devetih zvečer smo bili v samostanu, kjer so nas trije Rusi, en pater, drugi bivši profesor in tretji bivši častnik, ki sedaj složno in v miru živijo, gostoljubno sprejeli. Ob pojočem samovarju in hladnem prigrizku smo se razgovarjali o gospodarskih in verskih problemih. Pater je pravil, da tudi muslimanski Arnavti obiskujejo samostan in zažigajo sveče v čast sv. Pantelejmona. Težko se varujejo freske pred ljudstvom, ki veruje, da zidni prah, nastrgan od fresk, pomaga v bolezni. Če le more, sd kmetic brez razlike na vero, nastrga nekaj prahu, da ga ponese domov kot zdra- vilo. Zato so skoro vsem svetim podobam izpraskane oči, ker je ta prah še posebno močan pri boleznih v očeh, trahomu, ki ga je precej tu doli. Sicer pa nisem samo tu, ampak tudi v drugih starih cerkvah opazil svetnike z iz-praskanimi očmi. Spali smo slabo, na golih tleh, ker pač še niso prišli do tega, da bi v tem priljubljenem izletišču Skopljancev uredili vsaj eno sobo za turiste. Ob štirih zjutraj smo bili na nogah ter se po jurjevskem običaju umili v studencu. Pridružila sta se nam še dva turista, ki sta ponoči prišla iz Skoplja, in šli smo proti grebenu Vodnja. Pod grebenom pri »Sultan sni« — carski vodi, studenčku, tako nazvanem, ker ima najbolj hladno vodo v okolici Skoplja, je bila zbrana družba deklet iz Nerezi, ki je prišla sem, da se po stari šegi umije in napije te znamenite vode. Tudi tukaj je bilo vse grmovje povezano z raznobarvnimi trakovi. Na poti, ki vodi po grebenu, smo sre-čavali skupine, ki so se peš ali na konjih in osličkih vračale iz Kozareva. so bili kmetje, pa tudi nekaj Soteska reke Treske ». arošanov«, ki se jim je vsaj na mešani obleki in bledem obrazu poznalo, da so že pred nekaj leti zapustili rodno vas in pri5!i v mesto za dvomljivim zaslužkom. Jurjevsko razpoloženje narave se je poznalo tudi tu srori na grebenu. Trava bujno zelena, posejana z modrimi, rdečimi, rumenimi in belimi cveticami. V kostanjevem gaju pod nami se je oglašala kukavic- in grulili so golobje. Preletavale so se grlice, črede ovac so se pasle na dobri pomladanski paši. Okoli osmih zjutraj smo bili na koncu za-padnega dela hriba, kjer strmo pada proti reki Treski. V globokem prepadu se reka sploh ne vidi. Na drugi strani prepada so strmi hribi »Sutre gore«, ki Pri Sv. Nikoli na jurjev o jih deli korito Treske od Vodnja. Vse je tu divje, groteskno raztrgano. Strmine so skoraj navpične in težko se moreš predstavljati, da so v teh strminah in pod njimi sveta mesta, samostani in cerkvice. Kljub hudi strmini smo našli dobro pot, ki nas je v vijugah pripeljala do Kozareva. Paziti smo morali, kajti če ti spodrsne, zletiš po pečinah nekaj sto metrov do reke. Bližali smo se dnu prepada, slišali smo bobnenje po dežju narasle reke, toda nismo je videli. Zavili smo okoli strme skale. Pred nami je bila ozka kotlina. Na nasprotni strani kotline se poznajo na skalnati steni še sledovi nekin svetih slik. Izpod skale žubori močan studenec. Okoli studenca je bilo mnogo krvi nesrečnih kurbanskih žrtev. Druge so, privezane pri grmovju, čakale svoje usode. Obiskovalcev ni bilo več mnogo, ker so se bili že razšli, toda posamezni so še prihajali, čiča Jovan je sedel pred vhodom v pečino. Bil je prav zadovoljen, saj je bil kositreni krožnik poln milodarov v denarju, na drevesu pa je vise! d devet zaklanih kozličkov in jarčkov. Na vrvi je p '"'ckel gospodar reje-nega kozliča. PoVubil je čiči Jovanu roko in spustil denar na krožnik. Pri-a.jpila je tudi njesrova hči. pol.v^ila roko in darovala domače, lepo okrašene nogavice. Prekrižala sta se oba, potem js vzel gospodar že pripravljeni nož in zaklal kozlička. S toplo krvjo je napravil čiča Jovan mladenki znak križa na čelu in na vratu. Globoko priklo-njena sta oba kratka molila, se nekoli-kokrat p i. i, poškropila z vodo iz studenca in daritev je bila pri kraju. Nismo dolgo ostali v Kozarevem. Kupili smo za 20 Din od čiče Jovana zaklanega jarčka in ga dali nekemu Ar-navtu, da ga odnese v samostan Sv. Nikole do babe Perse, da ga nam pripravi. Spustili smo se po strmini do reke in po komaj vidni stezi lezli in plezali, dokler nismo prišli do kraja, kjer vodi strma pot do Sv. Nikole, ki stoji kakšnih 200 -iv\iad koritom, njemu nasproti na drugi strani korita ob sami reki pa Sv. Andrej. Samostan Sv. Nikole je bil sezidan kakor njegov sosed v 14. stoletju ^ba samostana sta še prav dobro Ohranjena in imata lepe freske, seveda so tudi tukaj skoraj vse podobe svetnikov brez oči. Pri Sv. Nikoli je bilo mnogo ljudi, ki so po opravljeni pobož-nosti v Kozarevem, veselo plesali kolo in p. ^evali. Baba Persa, čuvarica Sv. Nikole, je imela mnogo dela. Pomagali -j ji trije Arnavti, ki so pekli na raž-nju iz Kozarevega prinešene žrtve. Lega samostanov Sv. Andreja in Sv. Nikolaja ter ruševin samostana Sv. TTcdelje napečinami je čudovita, divje romantična. Kdor pride v Južno Srbijo in posebno v Skoplje, naj si ogleda divjo solcrko reke Treske, sotesko samostanov. Ob večeru smo bili že pri samostanu Sv. Bogorodice (iz 14. stol.) pod vasjo Matko, kjer je menih ciča Ilija pozvonil za »večerjo« v čast Bogorodice in potem udarjal s kladivom na »klepalo«, vabeč vernike na pobožnost. Toda odzvalo se jih je malo, kajti v Matki je bilo prikipelo jurjevsko veselje do vrhunca. Ob zvokih godbe učiteljske šole v Skoplju, so se vrtele na planjavi pred samostanom vitke gospodične in mon-deni gospodiči, nam pa se je mudilo na vlak. Kaj si je mislil čiča Ilija pri pogledu na veselo družbo na planjavi, on, ki je pred pol stoletjem zapustil domačijo in stopil v menihe? Kurban in trakovi na grmovju, kino in jazz — vsaka stvar ima svojo moč. ZAPISKI Nova domneva o germanskem imenu Znano je, da še ni na zadovoljiv način rešeno vprašanje o točnem izvoru besede »Germani«, oziroma zakaj so Rimljani tako nazivali plemena v Porenju. Februarska številka smotre »Blatter des Schwabischen Alpvereins« prinaša nov prispevek za razmotanje tega zadatka. Pisec najprej določa, po katerih potih je izraz »germanus« prišel Rimljanom v zavest. V svoji »Germaniji« II, 17 Tacit trdi, da je ta beseda sorazmerno mlada in da je spočetka označala le Tongre ali Tungre: Ceterum Germaniae vocabulum recens et nuper additum, quoniam qui primi Rhenum transgressi Gallos expule-rint ac nune Tungri, tunc Germani voca-ti sint, itd. Belgijsko mesto Tongres — Tongern, ker so se bili njega početnik! okoli 1. 100 našega štetja preselili tja. Prvotna oblika Tongrov, namreč »tung«, je živela še v srednjeveški angleščini in nemščini v pomenu: sorodstvo, zveza Ker pa ima latinski pridevnik »germanus« približno isti smisel: tovariš istega plemena, brat ali bratranec, avtor Fischer-Crailsheim precej verjetno sluti, da so romaniziranl Gajci prevedli ime Tongrov, svojih zmagovitih protivnikov na levem bregu Rena, z latinsko besedo soznačnico, torej »germanus«. »Ako je žalostno — sklepa člankar — da za svoje prednike nimamo nemškega Izraza, se pa potolažimo vsaj z mislijo, da je ime »German« samo prevod besede, ki razodeva, da so se naši pradedi globoko zavedali krvnega sorodstva«. Ali se bo vdal tej razlagi naš etimolog Ž., ki je našel veselo tolmačenje German-stva za grmom, kjer so plahi svetlolasci čepeli ob prihodu Slovanov — domislica, kakršno bi prisodil humoristu Damiru Feiglu. T. G. KADILCI CIGAR NA NIZOZEMSKEM so lani popušili 1.428,200.000 edinic, kar znaša pri 8 milijonih prebivalstva povprek 178 smotk na osebo. Kriza je ugodno vplivala na potrošnjo; namesto da bi manj kadili, so si Nizozemci privoščili več dima. Tako so leta 1934 popalili 73 milijonov »tlink« več ko leta 1932. Opozoriti pa je treba, da se je cena zavitkanr (cigaram) skoro za polovico znižala. DOLGOST ŽIVLJENJA Tudi zdaj ne žive ljudje dalje ko 70 do 80 let. Do te starosti večinoma že vsi po-mrjo. Znatno pa se je povečala življenjska doba celih rodov. Zlasti v povojni dobi so se izgledi na daljšo življenjsko dobo civiliziranih rodov zelo popravili. Uspešno zatiranje otroških bolezni, epidemij in kug je umrljivost zlasti v zgodnjih letih zelo zmanjšalo. Dr. Gregor VVolff navaja naslednjo zanimivo statistiko. Pred vojno je učakalo le 30 moških 70 leto in samo 10 odstotkov 80 leto. Zdaj že dočaka prvo starost 42 odstotkov, drugo starost pa dobrih 16 odstotkov moških. Se boljši so izgledi na visoko starost pri ženskah. Po vojni dočaka 47 odstotkov žensk 70 leto in 20 odstotkov 80 leto. IZ LITERARNEGA SVETA A. IIIFZI BJELEVAC: ZIDANJE SRECNOG DOMA Beograd, 1934. Str. 272. Cena? Samozaložba. Naš avtor, rojen 8. junija 1886 v Mo-etarju, je dovršil gimnazijo v Carigradu in trgovsko šolo v Mostaru. Po končanih naukih je bil nekaj časa v državni službi, nato pa se je posvetil novinarstvu. Do nedavna je bil referent Osrednjega pres-biroja v Beogradu, sedaj pa je naš tiskovni atašS v Ankari. Razen drobnjav po raznih leposlovnih ln političnih listih je napisal in zasebno natisnil več romanov, ki eo razprodani. Dokaz, da si' je znal osvojiti čitateljske kroge. Zlasti si je pridobil zaslug v borbi za ravnopravnost žene. Ze v romanu »Pod drugim suncem« (1914) se razodeva, široki zasnutek njegovega dela. »Minka« (1917, druga izdaja 1920) je prvi in edini roman iz Bosne, pristna pripoved o svetu, ki propada, o muslimanski okolini, polni predsodkov, o boju muslimanke za enakopravnost v družbi. »Melika« (dve knjigi, Izdala Zabavna biblioteka, 1927) prikazuje žensko borbo za emancipacijo, ko trči na konservativno pojmovanje množic. Ker se je metulj prehitro razbubil (iščaureni lep-tir), je zmagalo nazadnjaško, starokopit-no oaredje. »Renče Logotetides« (19i20) ponazoruje spopad grške iredente z mladoturškim pokretom v Turčiji. Iz mojstrskega orisa se nam razodeva dober poznavalec današnjih političnih razmer. »Ana Zoloti« (1928) riše raboto po gozdih in žagah ln spopad e koristmi kapitala. ★ Pred nekaj meseci pa je izšla knjiga, v kateri Bjelevac razpravlja, zakaj ljudje niso sirečni. Delo bo za naše najožje rojake privlačno, saj se dejanje vrši večinoma po Gorenjskem. Kipar Vid Rezak z Jesenic, glavni junak, živi neuravnovešen, Išče Idealnega življenja, ker takega ni našel na svojem domu pri ženi in otrocih. Elza Brunicka, hči profesorja Steča (na Resljevi cesti v Ljubljani ima dvonadstropnico), živi v sijaju in obilju, pa se nikoli ni izprašala: »Ali sem srečna?« šele Rezak ji je sprožil to vprašanje in jo vznemiril. Dvorski svetnik Brunicki, 30 let starš! od svoje ženice, živi zaslepljen, prav tako industrijalec Ivan Steč plava v Izobilju, dokler ga ne doleti kriza. V zimedi današnjo družbe je pisec našel pozitiven lik, profesorja Steča, ki je re&il problem ljudske sreče in postavlja A. HIFZI BJELEVAC vsako stvar na svoje mesto: s svojim delom ustvarja pozitivne člane v človeški družbi. Pred nami se razvija nekak roman s tezo (roman k thfese) Bourgetove-ga kova, le da iz nasprotnega svetovnega nazora. Mnogi zadatki naše dobe so tu načeti. Pomembnejše trditve je g. Bjelevac razprto natisnil. Duhovni revolucionarec Steč ni našel enotnega obrazca za blpženstvo kot na priliko Lafcadio Hearn, ki trdi: »Najvišji izraz sreče je v miru« (Glimpses of un-familiar Japan). Problem rešuje individualno: »Bodočnost našega naraščaja bo srečna, ako se odvrže laž, a življenje se uredi po sposobnostih in prirodl poedin-cev« (78). To mu bodo zamerili sloji, ki se držijo stare meri; »G. prof. Steč Boga skruni, če uči, da sreča človeku te vira Iz njega samega in da ne zavisi od kakega nadnaravnega bitja, pač pa samo od njegove prirode...« (174). A tudi če piscu v vsem ne pritrdimo, has je vsaj spodbudil na razmišljanje kakor kiparja Vida (109). Tiskarskih pogreškov je dosti, n. pr. boličev (prav bolečiv, 82), Tagora (89). Nas Slovence bo motilo posebno to, da je pisec krajna imena večkrat potvorll: ovo su Bodešlči (8), dodje u Bodeš?e (170), u Bodešiču (198): množinske Lesce so se mu stalno izpremenile v ednlnsbo Lešce: prema Lešcu 1 Bledu (40), Radov- ljica pa najčešče stoji v množini (u Ra-dovljicama), proti koncu knjige pa nekajkrat pravilno. Neka imena, dasi so slovanska, tu pa tam ostanejo nesklanjana: gospodje Brunicki (25), profesoru Jakše (Jakšetu, 97), gospod ine Reaak. Jesenice imajo tri oblike, dve že kar na eni in isti strani: u Jasenici, iz Jesenica (114), slično Adlitzgraben, Panhauz in Panhaus, Elshen in Elschen, pesme Mir-ze I s a, dovedu joj Mirzu I s a - a (139). Omahovanje med dvema načeloma opažam ne samo pri tujih imenih, ampak celo pri udomačenkah: filozof in filosof, egzistenoija poleg egsistencija (112). Po tujem vzorcu je prirejen veznik v temle primeru: Bez da je oca obavestila (74), pri nas si je tako zvezo dovolila Zofka Kvedrova. A. Debeljak. ANGLO-RUSKI SLOVSTVENI STIKI Profesor I. Aleksejev, član Akademije, je našel v Leningradu nad 150 neobjavljenih pisem angleških književnikov. To so predvsem Dickens, Thackeray, Tennyson, Walter Scott in Byron. Učenjak jih bo izkoristil za svoje delo »Anglo-ruski literarni odnošaji«. Prvi snopič, posvečen preteklosti, prikazuje, da se dotik Rusije in Anglije ni pričel v dobi Ivana Groznega, temveč 500 ali 600 let prej. Aleksejev ugotavlja, da so Anglosaksoni obiskovali ki-jevski dvor v 11. stoletju in celo tamkaj živeli. (n) NOVE PUBLIKACIJE Uredništvo Je prejelo: A. HIFZI B JELEVAC: ZIDANJE SRECNOG DOMA, roman. Beograd 1934. Samozaložba. HRVATSKI KATOLICKI KALENDAR GRGUR NINSKI za godlnu 1935. Naklada hrvatske 6ta-rokatollčke blskupske kancelarlje u Zagrebu. Cena 10 Din. Koledar Je namenjen pred vsem starokatollkom ter vsebuje poleg običajne koledarske vsebine tudi uradne podatke o staroka-toltškl cerkvi v naši državi. RAZORI. Ust za odraslo mlanlno, april 1935. Izdaja združenje Jugoslov. učlteljstva meščanskih šol. urejuje Tone Gaspari, Rakek. FOTO AMATER, mesečnik za foto ln klno-umetnost. april 1935. Urejuje Inž. L. Novak, Izdaja droglst B. Gregorlč. LJubljana. POTO REVIJA, mjesečnlk za sve grane fotografije, april 1935. Urejuje Franjo Ernst, Izdaja konsorclj Foto Revije. Zagreb. REJEC MALIH ŽIVALI, marc 1935. Izdaja ln urejuje A. Inkret, šolski upravitelj v Senkovem turnu pri Ljubljani. Letna naročnina 30 Din. NAŠ JEZIK PREKMURSKE PESMI? Akademski pevski zbor v Ljubljani je izdal za svoj letošnji koncert brošuro »Slovenske narodne pesmi«, ki vsebuje poleg nekaterih člankov tudi besedilo petih pesmi. V skupini »Panonija« so tri pesmi označene kot »prekmurske«. Ker so vse pesmi zapisane v narečju, bo marsikdo menil, da so tudi »prekmurske« pesmi objavljene v prekmurskem narečju. To bi sicer pričakovali, toda v resnici ni tako. Besedilo teh pesmi je namreč podano v prleškem narečju. Poglejmo! »Prelepo je ravnč p o 1 j 6 (sitr. 27) Ima oblike: igra, vešča, pča, bia, vi-dea; v prekmurščini se to glasi igrao (ali iigTO), vesčlt, spevao, biu, vido — in nič drugače. »Ljubi konja jaše« (str. 27) vsebuje prlešike oblike: Radgonskega grada, zahrzgea (?), razcvea — vse v prekmurščini nemogoče. »Lepa Vida« (str. 2S): s šlboj. z le-poj Vidoj nestrašldvoj — vse tuje prekmurščini! (Gl. Vrazovo zbirko, XIX.) »ž u t a v u g a« (str. 29): vmoria, vu-ženiti — spet samo prleški. Oglejmo si še zgodovinsko stran! »Lepo Vido« je zapisal Stanko Vraz in jo je objavil v svoji zbirki »Narodne pčsmi ilirske...« (1839) v skupini »štajerske« (str. 48—50) in ne med »Vogerskimi«, ki jih ima tudi nekaj (str. 138—145). Ce je prireditelje' brošure zavedla opomba v Štrekljevih SNP I. zv„ str. 131: »Od meje prekmurske«, tedaj bi se morali pozanimati za jezikovno stran pesmi. Prav tako je Vraz objavil »Ljubi konja jaše« med »štajerskimi« (r. t, str. 99—100). Radi bi vedeli, kako je mogla nastati taka redakcija »prekmurskih« pesmi —• in kaj bi rekli, če bi n. pr. ribniško ob-jav:Ii (prav tam) v giorenjščini? Saj obstaja v Ljubljani Klub prekmurskih akademikov, katerega sleherni član bi lahko popravil navedene pesmi, zakaj »znanstvena vestnost« taka objava ni. Vilko Novak KOMPLICIRAN IZDELEK Stari niponski kovači orožja so nekdaj sloveli po vsem svetu. Meči, ki so jih izdelovali, so se v vojaški kasti Samurajev podedovali od očetov na sinove skozi dolge rodove. Meče so izdelovali po silno dolgotrajnem delovnem postopku na ta način, da so varili skoraj prosojno tanke jeklene lističe drugega na drugega. Na ta način nastala rezila so imela dostikrat do 4 milijone posameznih jeklenih plasti. Tudi v kaljenju mečev so bili stari niponski kovači mojstri, ki se jim današnji izdelovalci še niso mogli približati. ČLOVEK IN DOM DEKLIŠKA SOBICA Štirinajstletna deklica že začenja sanjati o svoji lastni sobici; o sobici, ki je samo zanjo, v kateri so samo njene stvari, kjer sme sama urejevati, pospravljati in sanjati. Vsaka mati to razume, in če je le mogoče, v tej težnji svojega otroka podpira in mu ugodi. Saj ni treba kake velike sobe, prav za prav je majhen prostor idealnejši za dekliško sobico Približno dva metra dolg in nekaj daljši prostor že zadostuje, dia ni Razume se, da damo sobico sveže preslikati v svetli, bodisi zeleni, rožnati ali bledo rumeni, topli barvi. Tudi opremili jo bomo po možnosti z ličnim novim ali vsaj prenovljenim in osveženim pohištvom, preden jo izročimo hčeri v last. To je nujno potrebno, ne samo iz higienskega stališča, nego tudi iz vzgojnega, saj hočemo, da bo otrok imel veselje s svojo sobico in da bo skušal čim dalje tudi t&ko ohraniti. štirinajstletne deklice imajo že svoje posebne težnje, svoje nazore in potrebe. pretesno v njem. Seveda mora biti deklica redoljubna, da ima vedno vsako stvar na svojem mestu, sicer sta v majhnem, kakor bi bila tudi v velikem prostoru, gneča in kaos. Svetla in zračna mora biti sobica. če ima premalo tega zaradi svoje okolice, tedaj moramo to, kolikor se d&, nadomestiti s svetlo in veselo slikarijo sten, s svetlim, najlepše belo lakiranim pohištvom in belimi zastorčkl na oknu. Na sliki vidimo, zaradi tesnosti prostora, sklopno posteljo, k! jo čez dan skriva zastor. Nad posteljo je lična polica za knjige in cvetlice, na enem koncu police je tudi mala omarica, ki se zaklepa, za male skrivnosti štirinajstletnih deklic. Ob oknu je miza s svetilko, predali in policami za šolske potrebščine in ročno delo, na koncu postelje omara. Cesto so resnejše, bolj kritične, vase poglobljene kakor matere. V tej dobi se * otrok razvija v dekle, duševno življenje se probuja, pokaže se tudi, ali bo bodoča dobra ali slaba gospodinja. Dajimo ji dovolj zgodaj priliko, da se ugodno razvija v to smer, podpirajino jo po svojih izkušnjah v vsem tem, ne da bi se otrok našega vpliva in nadzorstva zavedal. Pustimo mu svobodno roko in okus, niti, ki jih vodimo matere, pa naj ostanejo nevidne, če se katera vtrga, ne bo škode, skušajmo od nas sproščen gib zasledovati in razumeti. Kako lep in prijeten je pogled v dekliško sobo, v dekliško omaro, v predale, kjer se očituje redoljubna, snažna mala gospodinjica. Obupen, če je narobe! Y. X. Hi \ A H PARTIJI Z MOSKOVSKEGA TURNIRJA Španska igra štirih skakačev Sovjetski šahovski velemojster Botvin-nik je v XV. kolu mednarodnega turnirja v Moskvi dne 7. marca igral s prvakom Ukrajine dr. Bogatirčukom in doživel svoj drugi poraz. Beli: Bogatirčuk črni: Botvinnik I. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3 Sbl—c3 Sg8—f6 4. Lfl—b5 Lf8—b4 5. 0—0 0—0 6. d2—d3 d7—d6 7. Lcl—g5 Lb4 X c3 8. b2Xc3 0d8—e7 9. Tfl—el a7—a6 10. Lb5—c4 Sc6—a5 11. Sf3—d2 h7—h6 12. L>g5—h4 Lc8—e6 13. Lc4—b3 Sa5Xb3 14. a2xb3 g-7—g5 15. Lh4—g3 Sf6—e8 16. d3—d4 f7—f6 17. Sd2—fl Se8—g7 18. c3—c4 Ta8—d8 19. Sfl—e3 De7—f7 20. Tel—e2 Df7—g6 21. f2—f3 Td8—d7 22. Te2—d2 e5Xd4 23. Td2Xd4 Td7—e7 24. Lg3—el f6—f5 25. Lel—c3 Tf8—e8 26. Ddl—d3 Le6—c8 27. Tal—fl f5Xe4 28. Td4 X e4 Te7Xe4 29. f3Xe4 Dg6Xe4 30. Se3—d5 De4Xd3 31. Sd5—f6 + Kg8—f7 32. c2Xd3 Te8—d8 33. Sf6—d5 + Sg7—f5 34. &2—g4 Td8—e8 35. g4 Xf5 Td8—e2 36. Tfl—f3 Te2—c2 37. Lc3—el g5—g4 38. Tf3—fl Eotvinnik kapitulira. Igrana v V. kolu dne 21. februarja Li: Rjumin črni: Stahlberg 1. e2—e4 e7—e6 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Lcl—g5 Lf8—e7 5. e4—e5 Sf6—d7 6. h2—h4 c7—c5 7. Lg5Xe7 Ke8Xe7 8. f2—f4 Sb8—c6 9 d4Xc5 Sd7Xc5 10. Ddl— g4 Ke7—f8 11. 0—0 Lc8—d7 12. Sgl—f3 Ta8—c8 13. Thl—h3 h7—h5 14. Dg4—g3 %1—g6 - 15. Dg3—f2 DdS—b6 16. Sf3—4d Sc6Xd4 17. Df2 X d4 a7—a6 18. Lfl—e2 Db6—c7 19. Tdl—d2 Ld7—e8 iS. Tdl—d2 Ld7—e8 20. g2—g4 h5Xg4 21. Le2Xg4 Tc8—<18 22. h4—h5 Dc7—b6 23. h5Xg6 Th8Xh3 24. Lg4Xh3 f7Xg6 25. Lh3Xe6 Db6—a5 26. f4—f5 Sc5Xe6 27. f5Xe6 Da5—c7 28. Dd4—f4+ KfS—g8 29. Sc3Xd5 Td8 X d5 30. Tdl X d5 Dc7—c6 31. Td5—d6 Dc6—a4 32. Df4Xa4 Le8Xa4 33. Td6—d7 in črni kapitulira. Rešitev problema 116 1. Dg4—e4, e2—elS! 2 Sf3—gin Izdajatelj tega grafično originalno zgrajenega problema (pravokot na belih poljih s simetrično postavitvijo figur, kar tudi ni ravno tako lahko) — je šele 13 let star. za bistre glave 230 Res čudno! Kako je mogoče, da imata dva moža, ki si nista sorodnika, isto sestro? 5.J1 Muhasto število Neko število je za isto toliko manjše od 15, nego je njegova štirikratna vrednost večja od 15. Katero je to število? 232 Letalo v vetru Neko letalo oskrbuje promet med dvema krajema, ki sta oddaljena 300 km drug od drugega, v eni uri, v dveh urah torej tja in sem. Nekega dne veje v smeri tja veter z brzino 50 km na uro. Vprašanje je, da-li se čas poleta s tem spremeni ali pa se pospešitev s poletom tja izenači z zadržkom pri poletu nazaj. Kaj mislite vi? 233 Zvito vprašanje Kaj tehta več: kilogram plutovine ali kilogram zlata? Rešitev k št. 22S (Vztrajen pešec) Mož je bil v celoti 7% — % ure na poti, torej 6% ure. če bi tudi ostanek poti Sel z isto hitrostjo, bi napravil v celoti 24 4- 15 X 2 = 54 km, za katere bi rabil 27 četrt ure. V četrt ure bi torej napravil 2 km, na uro pa 8 km. Rešitev k št. 229 (Opis, ki mnogo pove) V poštev pride le zložljivi čoln, kajti niti jadrnica niti čoln na navadna vesda niti motorni čoln bi ne ustrezali opisu. H U M O R »Zaročila se bova brez naznanila!« (»Everybodys weekly«) Terapija Planinšek je srečal v Rogaški Slatini Dolinška in ga vprašal, h kateremu zdravniku hodi. In Dolinšek je rekel: »K mojemu sosedu v hotelu hodi zdravnik. Kadar pride k njemu, prisluškujem pri vratih in kar mu naroči, delam tudi jaz. Cemu bi potem še drago plačeval zdravnika?« Dobra vzgoja »Skoraj deset let sem živel med Ijudo-žrci.< »V tem času ste pač dosegli, da so opustili vsaj nekaj svojih strašnih navad.« »To ne, dosegel pa sem, da so jedli z nožem in vilicami.« Neodvisnost »Moja mama se je dala slikati od slavnega umetnika.« »Tega pa moji mami ni treba. Poslika se kar sama!« Kritika »Ali je bila to Chopinova žalna koračnica, ki ste jo igrali?« »Da. Kako vam je všeč moja igra?« »žalostneje je niste mogli igrati!« Službeno poročilo Ravnatelju živalskega vrta morajo med njegovim potovanjem dnevno poročati o živalih. Neki dan je prejel naslednje poročilo: »Vse v najlepšem redu, le orangutan se čuti osamljenega. Kaj naj storimo, dokler se ne vrnete?« Nesporazum »Torej, gospodična, zdaj sem vas temeljito preiskal. Na srcu ne najdem nič posebnega. Lahko vam rečem: Vaše srce bi moral imeti!« »O, gospod doktor, saj sem še — prosta!« KRIZA IN NOGAVICE ZMAGOVALČEVA TRAGEDIJA lira C r a s s u s Namestu številk vstavi besede: 1—i zbor, družina. 5—10 ime bolgarskega pevskega društva, ki je nedavno pri nas nastopilo, 11—12 oziralni zaimek, 13—16 na-merja, je namenjen (a, o), 17—18 predlog, 19—23 skrajna postaja na severozapadu naše države (rodilnik). — Citaj od 23 doli do 1, pa si zvedel, kam se odpelje imenovana glasbena zveza. Spodaj se začudiš in čitaj navzgor od 1 do 23. REŠITEV KRIŽALJKE V ŠT. 16 Malaj, alšim (Malajalam), belaj, aleb. REŠITEV ODREZOVANKE V ŠT. 16 Potokar, Otokar, tokar, okar, kar, ar, r. KAZEN ZA MORILCA Nedavno je preminul v Mujdiru vnuk šejka Badda, ki so ga pred precej leti Berberi zasačili v okolici studenca ter ga zahrbtno spravili v krtovo deželo. Njegov sin je prisegel, da se bo maščeval. Mirno, kakor imajo Tuaregi navado, je možak čakal svoje ure. Na drugi / strani pa je po viteško — takšni so na svoj način t! kočevniki velike puščave — obvestil morilca, da ga je ugotovil po vohunih, in mu poslal naslednje pisemce: »Ob vodnjaku v Zerzurn si naletel na sivobradega šejka, ki je bil na lovu in ni bil za boj oborožen. Ubil si ga. Jaz, njegov siin, ti sporočam, da ti bom razparal trebuh in ti ga ob živem telesu napolnil s peskom. Tako sem se zaklel na greh svoje žene.« Ta strašna grožnja se je uresničila. Preoblečeni v ženske so šejkovi sinovi in 30 njegovih ljudd prišli v bližino duara, kjer je živel krivec, veleli kamelam poleči v grapi, ln pripognjeni k tlom nalik ženskam, ki pobirajo »drin«, so prikorakali k samotnemu šotoru moža, namenjenega kazni. Preden je mogel krikniti, so planili Tuaregi nanj, ga odnesli, ga naložili na velbloda ter izginili v pustinjo. Vprav na istem mestu, kjer počivajo ostanki šejka Badda, so obstali. Ujetnik je moral hočeš nočeš popiti tekočino, ki ga je uspavala. Tedaj mu je osvetnik s sabljo odprl trebuh in ga nadeval s kamenčki. Potem je zašil rano z iglo za krpanje mehov. Ko se je operiranec predramil, je ležal sam. A imel je še toliko moči, da je prehodil blizu kilometer. Drugo jutro so ga našli mrtvega poleg grma. Bil je še zadosti srčen, da si je prerezal jermen, s katerim mu je bila trebušina zašita, kakor so pričali njegov krvavi nož, omadeževane roke in drob, raztresen po obeh robeh zevajoče rane. □ S □ KDO GA NE POZNA? ŽIVLJENJE IN SVET 17. LJUBLJANA, 21. APttILA 19 3 5 KNJIGA 17. ILUSTRO V AN TEDENSKI OBZORNIK UPRAVA IN UREDNIŠTVO VLJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA ŠTEVILKA 5 CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI DIN 2 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi j so uin, za pol leta (ena Knjiga) 40 Din, za Četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno 8 Ur, polletno 16 Ur, celoletno 30 Ur. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 Šiling. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno U/, dolarja UREDNIŠTVO EN UPRAVA v LJubljani, Knafljeva ulica 6 TELEFON ST. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN P O D R 2 A J VSEBINA ŠT. 17: Primarij dr. Mirko čer nič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (8) — VELIKA BUDNICA NARAVE (Po razpravi dr. V. Dietricha - nj) _ IZUM IN2ENJERJA H1RAMA — Dr. Vladimir Travne r: PREDHODNIK DANAŠNJEGA SOCIALIZMA IN KOMUNIZMA - SVETNIK — STROJ ZA GLASOVANJE — KRALJ SALOMON IN KRALJICA SABA — DRUGA STOLETNICA J. L. RAKOCZIJA — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (17) — »HERKULOVO« DELO ZNANOSTI (Po dr. H. Behrendu - nj) — Rudolf Kresa 1: MLEJNIKOVO SPOZNANJE (2) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (17) — NOVOST PRI FILMU — Anton Kappus: KOZAREVO — ZAPISKI (Nova domneva o germanskem imenu - T. G.) — KADILCI CIGAR NA HOLANDSKEM — DOLGOST ŽIVLJENJA NEKDAJ IN ZDAJ — IZ LITERARNEGA SVETA (A. Hifzi Bjelevac: Zidanje srečnog doma - A. Debeljak — Anglo-ruski slovstveni stiki - n — Nove publikacije) — NAŠ JEZIK (Prekmurske pesmi - Vilko Novak) — NIPONSKI KOVAČI — ČLOVEK IN DOM — Na platnicah: HUMOR — KRI2ALJKA (Crassus) — KAZEN ZA MORILCA Slika na ovitku: IRMGARD WITZLEBEN: »PONOS« Naslovna slika: GEO TYROLLER: »VELIKONOČNO JUTRO« (lesorez)— V prihodnjih zvezkih »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli razen že naznanjenih naslednji prispevki: Dr. Vlad. Travner: Maimonides — Starost svetovja — živi organizmi niso stroji — Ptičje zibelke — Ali so deževniki inteligentni? — Plinska vojna 500 let pred našim štetjem i. dr. V leposlovnem delu bo izšel v prihodnjem zvezku prispevek dr. Iva šorlija- Na klavniSkem dvorišču (črtica iz vojne dobe). lillllllllilllllllli IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK 2IVL7EN7E IN JVET ŠTEV. 17. V LJUBLJANI, 21. APRILA 1935. KNJIGA 17 GBO T7ROLLHR VELIKONOČNO JUTRO (lesorea) STEBRI SODOBNE KIRURGIJE Prtmarij DR. MIRKO CERN1C N A D A L J istvo Schleichove metode je bilo spoznanje, da je prepojitev tkiva na prvi mah skeleča zaradi razdraženja celic, takoj nato pa omrtvičujoča — na _ drugi strani pa, da se dado kokain in druga mrtvičila neznansko dvigniti v svojem učinku, če se jim pri-dene 0.5 % solne raztopine, zaradi česa" je treba za brezbolečnost neprimerno manj kokaina, ki je sicer hud strup. Za Schleichom so drugi v svojem delu izdelali načine, kje in kako je najboljše, da s«, taka razitopina vbrizga. Kakor je razvidno iz črteža, so vleče iz lobanje od možgan skozi votlino hrbtenice tja doli do kosti križnice hrbtni mozeg. Iz njega, nalik vejam na steblu, potekajo povesma živcev skozi line med posameznimi vretenci, se prepletajo med seboj, se razprezajo po organih ter končujejo v tkivu in sta-nicah. V možganih je centrala, pošiljajoča svoje vode skozi hrbtni mozeg v organe. Če možgane omamimo in s tem izločimo njihovo občutljivost, tedaj je jasno, da so organi brez bolečin. Ta način omame ali narkoze smo opisali zgoraj, in smatra se, da je bil njen glavni spočetnik Jackson v Ameriki. Schleich je zagrabil zadevo na drugem koncu, na skrajnih odtenkih: v tkivu in celicah. Če pogledamo na črtežu palec na roki, spoznamo, da ga lahko omrtvičimo s tem, da prepojimo njegovo tkivo, t. j. prepojitveno omrtvičenje ali (mednarodno), lokalna anestezija (nebolečnost na kraju samem). Že iz črteža samega pa se nam na mah pokaže Kolumbovo jajce: povesemsko omrtvičenje t. j. prekinitev občutnosti v povesmu onega živca, ki ima palec v svoji oblasti — palčnesra živca ga hočemo označiti za našo rabo. Tako smo dobili dve torišči, prav za prav kar tri, na katerih so mogli operaterji povzročiti nebolečnost: z omamo možgan ali narkozo so napravili vse telo neboleče, brezčutno, nezavestno: s prepojitvijo organa samega so dosegli nebolečnost na kraju operacije, kar je popolnoma zadostovalo, če se je imela izvršiti operacija samo tu, imajoča ob- E v A n j E enem to dobro, da je bil bolnik pri popolni zavesti in ni bilo nevarnost: za srčni in dihalni center, na katere vplivajo mamila neugodno. En korak dalje, v bistvu pa isto, je bilo povesemsko omrtvičenje v živcu višje zgoraj, ki je bilo prav tako nenevarno kot prepojitveno, samo da je zahtevalo več briz-galne veščine, ki se je ravnala do anatomski zgradnji organov. Če prav dobro pregledamo črtež možgan, hrbtnega mozga in živcev še enkrat, se nam po vsem tem, kar smo do-sedaj zvedeli, pritaklja pred oči še eno Kolumbovo jajce: prekinitev občutljivosti v hrbtnem mozgu samem. In res! 24. avgusta 1898 je berlinski kirurg Bier dal vbrizgati najprej sebi, potem svojemu asistentu Hildebrandtu kokainovo raztopino v hrbtni mozeg in sicer med ledna vretenca, ter je pri tem dognal, da so postali vsi trebušni organi nižje od popka z nogami vred neboleči in hromi. To je bil začetek omrtvičenja hrbtnega mozga ali lumbalne anestezije, ki nam danes tako izvrstno služi pri vseh operacijah na organih v spodnjem delu trebuha in na nogah, zlasti pri tistih bolnikih, katerih srce, jetra in obisti so že več ali manj izrabljeni, bodisi od bolezni, bodisi zaradi starosti Ta način omrtvičenja povzroča popolno nebolečnost in ohromelost vse-g? spodnjega dela telesa za eno do dve uri. Med tem je mogoče izvršiti najrazličnejše operacije r.a teh organih, kakor na primer amputacije nog pri težkih poškodbah bodisi zaradi zmečkanja a'i okužbe, bodisi pri starcih zaradi starostnega ali sladkornega prisada: potlej vse operacije na moških in ženskih spolovilih s porodniškimi operacijami vred; operaciie na danki in debelem črevesu; operacije kil, slepiča, celo žolčnega mehurja in žolčnih vodov. Omrtvičenje hrbtneea mozga, oziroma iz njega izvirajočih živcev je spet razširilo možnost operacije tudi na take bolnike, kjer je omama prenevarna in je prepojitvena omrtvičensst po Schleicho-vem načrtu iz kateregakoli vzroka nemogoča. Tako se je nebolečnosti operacije z omamo, pridružila ona z omrtvičenjem hrbtnega mozga, živčnih povesem in s prepojitvijo tkiva. Med tem ko je bilo treba v času pred omamo in omrtvičenjem kljub raznim hiteti, da je skrajšal bolečine, je danes operacija za bolnika, če že ne užitek, pa vsaj opravilo, ki mu ne povzroča bolečin. Tudi nevarnost operacije same se l i^ajVs« »wot«\v«»i moloofn io mai^ooi } pxc VC Z£v y o. iv,cev vvcbTnegcv vaoz^a 5 1\S\3uj<\\VI i\v«.cv S 1wi\*viW . n*bt»v3 Te«" V M 1 • «ft\« VIII. visoko čislal; zato je More dosegel v kratkem času najvišja mesta v državi. L. 1518 je postal član tajnega sveta, 1. 1523 pa predsednik parlamenta. V tej dobi mu je poveril vladar več važnih diplomatskih poslov v Franciji, Nemčiji in na Holandskem Zlasti uspešno je deloval pri mirovnih pogajanjih v Cambraiju (IbSP1* Zato ga ie imenoval Henrik po padcu moeočnega kardinala Wolseya za svoiega nrveea ministra (kancelarja) in čuvaia državnega pečata Kot tak je branil kralia. ki ie bil takrat še vnet katolik, s svojim spretnim peresom proti mnogim napadom nemških protestantov, zlasti proti Luthru. Pa tudi sicer je posvetil vso skrb blaginji kralja in domovine. Med tem (1531) so se razmere v Angliji bistveno spremenile. Henrik, ki se je 1. 1509 poročil s cerkvenim dovoljenjem z vdovo svojega brata Arturja Katarino Aragonsko, je začel trditi, da je njegov zakon neveljaven, dasi je živel s svojo ženo že mnogo let in imel ž njo več otrok. Vzrok temu je bil, ker se je hotel poročiti z lepo dvorno damo Ano Boleyn. Papež Klemen Vn. pa njegovi želji ni ugodil in odločil, da je zakon veljaven. To je storil deloma iz verskih, deloma iz političnih razlogov, zlasti ker je bila Katarina teta cesarja Karla V., s katerim se ni hotel spreti. Ker Henrik svojega namena ni dosegel, se je proglasil 1. 1532 za cerkvenega poglavarja na Angleškem. Razkol je dovršil naslednjega leta s tem, da je imenoval za nadškofa v Canterburyju svojega slepo vdanega dvornega kaplana Tomaža Cranmerja. Ta je razdružil zakon s Katarino in poročil kralja z Ano Boleyn. Kakor mnogi drugi verni katoliki se tudi More ni strinjal z vladarjevim odpadom od papeža. Zato se je odpovedal vsem službam in dohodkom, odšel v Chel-sev in živel tam z rodbino od svojega skromnega imetka. Nasprotstvo med kraljem in bivšim ministrom pa se je kmalu še bolj poostrilo. L. 1534 je zahteval namreč Henrik od vseh posvetnih in cerkvenih velikašev tako zvano supre-matno prisego t. j., da priznajo kot naslednike na prestolu njegove potomce z Ano Boleyn, da je njegov zakon s Katarino neveljaven in da je kralj vrhovni glavar angleške cerkve. Kdor bi se uprl temu uovelju ali kdor bi o kralju in novi kraljici kaj slabega mislil (!), govoril ali pisal, bi bil po sklepu parlamenta ve-leizdaialec. More je bil pripravljen pokoriti se ukazom le glede nasledstva; odločno pa se je uprl ostalim zahtevam. Zato so ga zaprli v Tower, kjer je živel 13 mesecev skoraj Ie od podpore svojih otrok. Maja 1535 se je vršila glavna razprava Dred vrhovnim sodiščem. Sodniki so skušali rešiti obdolženca in mu zagotoviti kraljevo milost, če položi in podpiše zahtevano prisego. More pa se ni hotel vdati in zatajiti svojega prepričanja. Zato je bil po zakonu obsojen kot vele-izdajalec na smrt in dne 6. VII. 1535 v Towerju obglavljen. Umrl je junaško, kakor je živel, tako da je občudoval njegovo smrt ves tedanji svet Izmed šte- vilnih slik Mora je znamenit zlasti portret, ki ga je napravil Hans Holbein ml. More je napisal mnoga dela leposlovne, bogoslovne in zlasti državnopravne vsebine deloma v latinskem, deloma v angleškem jeziku. V književnosti svoje domovine zavzema odlično mesto, ker je H. UNKEL VELIKI PETEK (lesorez) obvladal prvi povsem novejšo angleško prozo. V svojih spisih je sicer odločen nasprotnik vsakega revolucionarnega gibanja in priznava odkrito avtoriteto cerkve in države; kljub temu je svobodomiseln in biča rad zmote in napake svojega časa. Zlasti ostri in duhoviti so njegovi epigrami zoper nevredno duhovščino, ki stremi le po posvetnih dobrinah. Kot bogoslovec smatra sicer papeža kot poglavarja cerkve, kateremu je kot katolik tudi zvesto vdan; trdi pa, da ima občni cerkveni zbor pravico, papeža odstaviti in celo kaznovati, če ne izpolnjuje svoje vzvišene naloge. Zlasti pa je slovel More kot najodlič-nejši pravnik svojega časa. Njegovo najpomembnejše delo državno-pravne vsebine je »Utopia« (t. j. dežela Nikjer) ali — kakor se imenuje s polnim imenom — »De optimo rei publicae statu deque nova insula Utopia« (1516). Knjiga je izraz njegovega renesančnega platoniz-ma. V njej kritizira — javno ah prikrito — individualistično in kapitalistično usmerjeno družbo tedanjega časa in nezdrave politične razmere v svoji domovini. Obenem skuša podati — še v višji meri kot Platon v svoji »Državi« — idealiziran družbeni red, ki ne priznava zasebne lastnine, kjer so vsa produktivna sredstva last celokupnosti, kjer delajo vsi državljani skupno po določenem načrtu In kjer uživajo sadove skupnega dela. Mestoma izraža pisatelj neobičajne nazore. Tako pravi n. pr., da se morata zaročenca natančno poznati, preden skleneta zakon; zato se morata videti še pred poroko — popolnoma naga. Zlato pa naj se uporabi za verige in nočne posode. Morova »Utopia« je dejansko pesni-ško-modrosloven državni roman z vzvišenimi socialnimi idejami, ki pa se ne bodo nikdar povsem uresničile. Kljub temu je vplivala silno na vse socialistične in komunistične mislece in pisce poznejših časov, zlasti 18. in 19. stoletja. To dokazujejo pred vsem spisi Campa-nelle, Saint-Simona, Cabeta, L. Blanca, Owena, Williama Morrisa, Bellamyja, Balloda in še mnogih drugih. Po naslovu Morejevega dela se imenuje to pretežno teoretično gibanje, ki hoče uresničiti svoje ideje z mirnim razvojem, utopistični socializem. Šele Kari Marx in Fridrik Engels sta dala socializmu oziroma komunizmu stvarno podlago, ko sta učila, da je mogoče ustvariti novi družbeni red, o katerem so sanjah More in njegovi nasledniki, z razrednim bojem proletariata t. j. da se morajo boriti delavske množice z vsemi silami proti kapitalu, se polastiti državne oblasti, vzeti kapitalistom zasebno lastnino na produktivnih sredstvih in jih izročiti skupnosti delovnih ljudi. To je bil razvoj socializma in komunizma od Morove teorije do današnje prakse ali — kakor pravi Engels — od utopije do znanosti. STROJ ZA GLASOVANJE Švedski riksdag je prva parlamentarna skupščina, ki bo za svoje razprave uporabljala elektriko. Zbornica je nedavno odobrila nakup stroja, ki ga je izdelala neka švedska tvrdka: glasovanje poslancev bo izvršeno v eni minuti namesto v 20. Poslanci bodo imeli na svojem pultu tri raznobarvne gumbe, na katere bo treba samo pritisniti, pa bo predsednik za svojo mizo že vedel vaše mnenje, izraženo v svetlih znakih. KRALJ SALOMON IN KRALJICA SABA Gospa Genevieve R Tabouis novinarka, se bavi tudi z zgodovinskimi raziskavami. Doslej je objavila »Le pharaon Tout Ank Amon«, potem »Nabuchodonosor et le triomphe de Babylone«, nedavno pa »Salomon, roi d' Israel«. Član Instituta N. Poli-tis ji je napisal uvod. To je nekak življenjepis v obliki romana, oprt na celo vrsto spisov o predmetu Gotovo se bo nekaterim iskrenim vernikom za malo zdelo, da je biblijsko pripoved tolmačila tako po člo- veško, tvarno. Na priliko; nI bila zgolj Salomonova modrost tisto, kar je privabilo kraljico Sabo v Jeruzalem, ampak šlo je za to, da skleneta nekakšno trgovsko pogodbo Po dovršenih pogovorih je Saba ostala še delj časa v mestu, nego je bilo potreba. Je li kraljica dobila od Salomona dete? Je li ta sin ustanovil etijopsko dinastijo? Ce prečitaš spis, boš vedel vse, kar se da vedeti o zgodovini 10. stoletja pred našo ero v bližnjem Vzhodu E. C. DRUGA STOLETNICA F. L. RAKOCZIJA Dne 8. aprila je bilo 200 let. odkar je preminul Franc Leopold Rak6czi, madžarski narodni junak. Češki listi trdijo, da je bil doma s Češkega in da se je prej imenoval Bogat Radovan Njegova znamenita vstaja se je bistveno opirala na slovansko prebivalstvo in le v neznatnem obsegu na madžarsko Na drugi plati pa je izrazito simpatiziral s Francijo in je bil odločno proti Avstriji, o svojem življenju je pisal v spominih »Mčmoires sur les rčvolutiona de Hongrie« (1739). J, PO SINJI A D R I J I DR. ANTON DEBELJAK NADALJEVANJE osti časa ni preostajalo. Morala sva hotel plačati in kaj podložiti želodec za potovanje. Kam pa bi krenila za ta posel? Svobodna sva. Ni treba dovoljenja _ prositi kakor vojaku, o katerem poje črnogorska narodna: Cura ode u kafanu, A ja podoh vojnom stanu, Pa se molim kapetanu Da me pusti u mehanu, Da izTječim srcu ranu Rujnim vinom i rakijom Tom najljepšom lekarijom. (Mičun M. Pavičevič) Na svojo roko sva torej z nahrbtnikom mahnila skozi nedeljski Split v klet tam Ispod Grota. Ta klet se kajpada niti od daleč ne da primerjati z ono tronadstropno gostilno v Bad Diirck-heimu v Palatinatu, ki jo je lani dovršil Fritz K e 11 e r — nomen omen! — in ki more shraniti 1,700.000 litrov »mleka za starce«, kakor je pokojni naš pisatelj Ahil Millien v verzu nazval sok trte: le vin des vieux c'est le lait. Miz je v katakombi le malo, toda gostje — pristaniški delavci — so nam hitro ponudili prostora, da bova laglje jedla. Izbirčen nisem kdo ve kaj, ali vsaj bil nisem do pred kratkim: med vojno sem v Idriji vedoma užival pečeno mačko, misleč, da imam na krožniku zajca. Torej mi ni treba učenega jelovnika ali jedilnega koledarja, kakršnega včasi natisne neka tvrdka v Londonu z naslovom »A Gourmefs Year«, delo v celoti posvečeno dobri pupi in dobri papi. Lani je neomenjena tvrdka trinajstič posvetila svoi koledar navedkom o zemeljski prehrani: za posmrtno ambrozi-jo nima skušenj. Od 1. 1922 jih je dala na svetlo nič manj ko 5000, vsak citat različen od drugih. Prvi citat v koledarju za 1. 1935 je iz Wellsa, ki ugotavlja: »Na našem planetu je vsak dan 1 milijarda 900 milijonov ljudi.« Ta koledar obsega ocene o vsakovrstnih obedih, od asketa, ki se zadovoljuje s skorjo trdega kruha in koscem sira, pa do častite-ga Alfreda Lytteltona, glasovitega kri-ketovca in kolonizacijskega ministra, ki je trezno dejal: »Za hrano se pa res ne zanimam. Ako imam na priliko za večerjo juho, ribo. perotnine, močnato jed in nekoliko sira, pa sem že čisto zadovoljen.« Meni še toliko ni potrebna. Moj soli-lebnik, smem zaupati etimologiji, bi se nemara zadovoljil celo s soljo in hlebom. Ali za razkužitev notranjega kanala se spodobi naliti ga z vinom. Tako sva morala uničiti prilično mero tega, ki je »vir vsake vedrine«. Pa kaj zato! Saj L 1934 so ga pridelali 200 milijonov hektolitrov na svetu (med tem ko so ga okoli 1. 1900 samo 130,000.000 hI), od lanske množine Francija z Alžirom 97 milijonov hektolitrov, torej skoro polovico svetovne proizvodnje. Koliko sva si ga injicirala? En s v i n j u r ? Oho, štiri litre, to je pa vendarle preveč rečeno za dva solileb-nika. Saj bi morala barko voziti in v »Rigo iti«, kakor se po Aškerčevi izjavi (Potovanje na Rusko) glasi ruska olep-šica za žrtvovanje podzemskim bogovom. Gorenjskemu svinjurju pravijo ponekod kar kratko j u r, kakor rečejo peter pletenici za 5 litrov. Ali sva ga en Štefan? Moram izpovedati, da sem že pozabil. Samo to še vem, da sem se že večkrat vprašal, odkod je ta hudimanov Štefan. Je li to kak Stehwein, ker v večji posodi delj časa stoji na točilnici, ali pa ker se po. navadi kar stoje popije? V Sveti Luciji ali po staro na Mostu, kjer ljudje po jo: Korajžni bodimo, vesel'ga srca, smo 'z lušnega kraja, naz Most smo doma, pravijo števanjka litru vina, M se na naglem uduši. Ali pa tiči tu grški ste-fanos, venec, torej steklenka v objestni družbi z vencem okrašena? Najbolj se mi zdi verjetno, da je tu zapleten praznik sv. Štefana, ker se ob tem času hlapci in posli sploh zadajajo. Naslednji dan, na sv. Janeza, pa za odhodnjo posušijo še kak šentjanževec. Ko sva bila vstopila, sem vprašal soli-lebnika, katera vrsta bi se mu prilegla. Morda tokajec? Seveda — toda kateri? Madžari imajo gorice z imenom Tokaj, kjer slove nektar bogov szamorodny, krščen pri slovanskem kamenu. Vendar goriška Brda poznajo tudi svoj hribec Tokaj in svojo kapljico tokajec. So li naši rojaki zaradi reklame nedavno krstili svoj breg po slavnem madžarskem predniku ali pa je homonimija prišla po golem naključju? Takšen dvom me je obhajal, ko sem pri Danteju čital verz o lepem dekletu, ki je dosti ljubimkalo in ki jo je Ali-ghieri vendarle postavil v nebo (Divina Comedia m, 9 spev, 32 v.): Cunizza fui chiamata, e qui rifulgo. Ker je tu beseda o deželi v okolici Piave, bi človek v prvem trenutku po- - ,, s: ■■ SfeSsi t te®iimu HORATIUS KLACCUb mislil na slovensko izposojenko: kuna, tudi kuna, pomanjšano kunica in starejše kunica. Pleteršnik daje tri pomene temu izrazu: žival; psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče; ženski sram (v Trubarjevem in Dalmatinovem pomenu). Tako bi se tretji primer strinjal s komentarjem: Cunitia recte filia Veneris, quia semper amorosa et vaga (recite: Venerino dekle, ki je vedno zaljubljeno in nestanovitno v ljubezni). Toda ne smemo pozabiti, kaj pravi Horatius, ki mu bodo 8. decembra t. 1. slavili 2000 letnico rojstva: Cunnus albus = odlična gospa (v beli štoli) in zaničljivo: fuit cunnuis belli causa ... Dokončno razbistritev tega problema prepuščam dr. P. Skoku, ki je v beneški govorici že zasledil nekaj slovanskih izposojenk, kakor je svoj čas poročal »2is«. Pustimo nadštevilno kost (1' os sur-numeraire), kakor je znameniti govornik Bossuet-bos suetus aratro — v spomin na svetopisemsko pravljico nazval žensko, in pomislimo o sebi: »jaz« se pravi v kitajščini »io«. Kdor ne verjame, naj pogleda M. Muca »Skozi Sibirijo« II, str 168 Enako v italijanščini, kakor dokazuje tale štirivrstičnica: Lo ti fard mangiare polenta senza sale, io ti fard crepare nelT ospedale. Še en dokaz sem čital okoli L 1910 v veliki, stari zbirki narodnih pesmi: Fior di cocuzza, io vogiio ben alla mia ragazza, ma 1' estate nO, perchš spuzza. Pa smuknimo na hladni sever po slič-nosti. Snorri Sturluson pričenja svojo Sago o sv. Olavu:4 »Olav, sin Haralda Grenskega, je rastel pri svojem očimu Sigurdu Syru in svoji materi Asti. Hrani, daljni brodar, je živel pri Asti; on je vzgajal Olava Harald-sona...« V 4. poglavju pa zaslediš stavek: »Olav Haraldson je bil star dvanajst zim, ko je prviič stopil na vojno ladjo. Njegova mati Asta je izprosila Hranija, ki so mu rekli Kongsfostri (kraljev rednik), da je prevzel vodstvo nad vojsko in spremljal Olava, saj Hrani je bil že pogosto viking (morsiki razbojnik).« — Grenski je seveda gren-landstki, toda kak korenopukec Topolov-šek bo dejal, da je to ribniški pridevnik grenski, t. j. grajanski (civilni). Hrani, od starega hran, Renn (tier), severni jelen, pa mu bo naš hranitelj. Na ta način so bržkone iskali Slovanov v Eddi in anglosaških pesmih (I. Koštial, žis, str. 302). Ako ste se na severu ohladili, skočite v duhu v Afriko. Arabci pravijo nekemu drevesu ir. sadu: na-na. Je li francoski n a n a n (slastica za otroke) ono-matopeja ali izposojenka? Ne vem. Toliko pa si lahko mislim, da Černetova kava »na-na« nima z arabščino nikake vzročne zveze. Tudi arabska bajna ptica rok nima nobenega posla z močnim sv. Rokom. Abesinski Neguš je Žunkoviču istoveten s črnogorskimi Njeguši, gospodarji, češ, da izvira od »negovati«. Enaka samohotnost bi bila, če bi identificiral španski zarazas (strup za podgane) in srbsko »zaraza«, kuga. Ker smo že na Iberskem polotoku, nam pove naš psevdoetimolog Topolov-šek, da pravijo Baski p i k a t u po istem korenu ko Slovenci pikati (Urver-vvandschaft, 1912). Prav tako brez dokazov trdi sicer učeni Jošitomi, da so Baski sorodni Niponcem, češ: osu (samec, mož), me (samica), musoko (dečko) govorijo Baski, osa, eme, mutiko pa 4 Pri roki imam Sautreau-jev francoski prevod, Payot, Pariš, 1930. Niipaocd v enakih prilikah. Slučaj je pri madžarskem sinu (fi) in francoskem korelatu (fils, ki se včasi sliši kot »fi«). Kaiko pa je z allbansko vprašalnico a? A ka zort da gjolli = a je strah v je-sseru. Primerov hi dobil na stotine. Posebno dosti jih je nakopičil omenjeni g. žun-kovič v delu »Zur Geschichte der Slaven von der Urzeit bis zur Volkerwan-derung« (1929). Seveda ta verjame v sorodstvo tako oddaljenih istopisnic, mi c e i n t s de leur ceinture, qui portaient sur leur sein le seing du S a i n t • Pere... Angleški priimek Pelham je čudno podoben idrijskemu Pelhanu (v Ljubljani: Plehan); njihov plot (complot iz com-plicitum) pa našemu plotu (pleteni), vendar je prvotno med obema takšen prepad, kakor med francoskim tressail-lir, avoir un tressaut in našim tresti se, med Irredentisten in beschuggene Zahn-arzte, med angleškim gob (usta) in na- SPLIT: PALME NA GBRE2JU se le zabavamo ob njih. Posebno razvedrilne so točke: Eva, Milka, figa itd. Žiga Popovič je v svojih predavanjih na Dunaju primerjal naše besede s hebrejskimi, n. pr. kozelc, a nazadnje je pravo povedal: z uvodno hipotezo je po vsem videzu samo baharitil pred svojimi poslušalci. Istopisnic ima vsak jezik več ali manj: modri škorec in modro nebo, plavo-la&ka in izposojeno plavo nebo; drek v pomenu životnost, debelost, zastavnost se umika nemški izposojenki za lajno ah govno. Za uho jih premore francoščina pač največ, n. pr. Monte sur un cheval, un s o t, natif d° S c e a u x, portait dans un s e a u le s c e a u du roi; le cheval fit un tel s a u t que les trois s x x tom-berent. — Ali pa tale zgled: c i n q ca-pucins, s a i n s de corps et d' esprit, šim gobcem. Toda bolgarsko: moma, srbsko moma in momak poleg francoskih mome, momacque imajo vsaj duše-slovni izvor skupen: otroško bebljanje. Čeden primer za slučajno sozvočje sem naletel v latinskem mesečniku Auxilium Latinum (Brooklyn, N. Y., april 1933). V sestavku Joannes Smith apud India-nos pravi F. Esser, da je predsednik Virginije napravil pohod ... j>expeditio-nem suscepit in terram Indianorum qui Chicko h o m i n e s vocabantur eo quod juxta Chickohominy flumen incolebunt«. Ker sem že pri rdečekožcih, mi je šinilo na um ime At-puj, ki ga Kari May v »Old Surehandu« tolmači kot: Blago srce. če je puj = srce, je jako slično malgaškemu fo (reci = fu), v stavčni zvezi pa se f nadomešča s p: ampo (am-pu). Poslednji pojav spominja breton- ščine, v kateri se prilikovanje ali asimilacija vrši v začetku besede, tako da se na priliko »oče« sliši zdaj »tad«, zdaj »zad«; »sin« pa slove »mab«, drugič »vab« itd. DALJE HERKULOVO DELO ZNANOSTI no izmed Herkulovih del, ki jih opravlja znanost v službi humanitarnosti, je pridobivanje __ J_ najdragocenejše vseh kovin — radija. Dolge mesece ali celo leta trdega dela je treba, preden se nakoplje 500.000 kg sirove rude, iz katere je moči po dolgotrajnih kemičnih in mehaničnih postopkih izločiti en sam gram radija. Ta drobec je vreden nad 4,000.000 dinarjev. Za predelavo 500.000 kg rude je potrebna enaka množina vsakovrstnih kemikalij, dalje 1000 ton premoga in 10.000 ton destilirane vode ter slednjič 150 ljudi, ki imajo z vsem tem materialom dober mesec posla. Pa še zdaj se ne prikaže dragoceni gram radija v čisti obliki. Več kemikov mora še nekako pet mesecev delati na njem z najfinejšimi aparati, preden ga izluščijo v čistem kovinskem stanju. Nedavno se je dr. Arturju Burtonu posrečilo odkriti postopek, po katerem se vse delovne faze lahko skrajšajo na mesec dni, s čimer bi se pridobivanje radija znatno pocenilo. ★ Vitamin C je snov, ki jo mora nujno vsebovati naša vsakdanja hrana. Nekaj tisočink grama vsak dan popolnoma zadostuje. Ako pa ta neznatna količina manjka, se kmalu pokažejo usodne posledice: bolezni in počasno hiranja. Pred tremi leti se je po vsem ?vetu raznesla vest, da se je posrečilo izločiti čisti vitamin C, ki je istoveten z neko morfiju slično snovjo. Za odkritja velja madžarski kemik profesor Szent-Gyorgy. Iz nadledvic goveda (to so liki češnje veliki organi nad ledvicami) je izločil neznatno množino nekih kristalov, ki jih je smatral za čisti vitamin. Dolgo je razmišljal učenjak v svojem laboratoriju Groningenu na Norveškem, kako bi svetu dokazal resničnost svojega odkritja. Tisti drobni kristalčki tudi brez nesreče, da mu jih je veter spihal raz okno, ne bi zadostovali za dokaz. T—°j je bilo na vsak način treba predelati večjo množino nadledvic. Učenjak se je obmil na velike angleške klavnice in v nekaj mesecih se mu je posrečilo zbrati več tisoč nadledvic, iz katerih je izločil potlej nekako 20 gramov dragocenih kristalčkov. Polovico jih je moral odstopiti svojemu kemiku, da bi določil kemično sestavo nove snovi, druga polovica pa, žal, ni zadostovala, da bi zdravnikom dokazal, kako se z njo zdravi skorbut, ki je ravno posledica pomanjkanja vitamina C. Ker si večje množine nadledvic ni mogel preskrbeti, je začel iskati primerno nadomestno »sirovino«. Slednjič mu je b''a sreča mila, da jo je našel v domači madžarski papriki. Paprika je prav bogata vitamina C, toda takrat, ko bi jo Szent-Gyorgy potreboval, je bila letina že zdavnaj pri kraju in naročiti jo je mora! za drag denar iz južnih krajev. Iz 20 centov paprike se mu je posrečilo v nekaj mesecih izločiti pičel funt čistega vitamina in ta količina je zadostovala, da je svetu dokazal pravilnost svojega odkritja. ★ Pravo Herkulovo delo je bilo'tudi raziskovanje hormonov, ki so danes tako aktualni. V možganih sedi za grah velika žleza hipofiza, ki nenehoma izloča v krvni obtok male količine raznih hormonov. Te snovi imajo prav raznovrstne in zelo močne učinke. Od njih je odvisna telesna rast, odsedanje maščobe pod kožo, rast las in še mnoge druge funkcije človeškega in živalskega telesa. Če pride izločanje žleze iz reda, se pojavijo hude in nevarne bolezni. Zadnja leta se je kemikom po dolgotrajnih študijah in poskusih posrečilo hormone vsaj deloma izločiti iz žlez v čisti obliki. Iz hipofize 1600 prašičev in goved je n. pr. uspelo pridelati 80 mi-ligramov nekega belega praška izredne zdravilne moči. Ščepec tega praška prinese zdravje ali vsaj zboljšanje stotinam bolnikov. (Po dr. H. Behrendu — nj) MLEJNIKOVO SPOZNANJE RUDOLF KRESAL NADALJEVANJE redi mračne puščave stoji vi- hovnik. Gleda vanjo, gleda v tisoč in sok bel križ. Okoli njega je tisoč proti križu dvignjenih, sklenjenih, zbrana nepregledna množica prosečih in rotečih rok. bednih, ki sklepajo roke in Mlejnik strmi. Mimo te množice se prosijo s pesmijo in molitvijo pred njegovimi očmi vrsti podoba za milosti, milosti! podobo iz preteklega življenja. Ah ne od te množice kleči mlad do- ena ni tako močna, da bi v njem mogla premagati k nebu kipeče podobe, visokega belega križa in silne množice okoli njega. In zastrmel se je preko vseh tisoč in tisoč bednih, sklenjenih rok v obzorje svojih leta in leta rastočih sanj: v sinja morja, v sinje nebo, v bela mesta. Povsod smehljajoča se ljudstva, povsod bijo kladiva. Nakla pojo pesem dela in sreče. Povsod brzi ustvarjajoča misel zmagovito z božjo voljo preko sveta. In beseda mladega duhovnika gre od ust do ust. Duše so očiščene, razsvetljene. Povsod je bog. Pesem, dolga tisočletja zatajevana, pada v to življenje, kakor brušen diamant — trdo, uporno: Dalje! Dalje! — A, kaj je to? Trdo in uporno pada! Vihar in bog sta v njej. Mlejnik bledi. V njegovem srcu divja nepogašen ogenj mladostnih sil. Toda množica pred njim prepeva, prosi z dvignjenimi rokami milosti — in Mlejnik strmi spet ves zamaknjen v visoki beli križ in pozablja sebe in svet. Tedaj se je Gabrijela sklonila globoko nad globino. — Se enkrat se je hotela dvigniti, objeti s pogledom njega, ki je v zlatem talarju kakor od sonca ožarjen klečal pred množico in pred visokim belim križem, toda bilo je že prepozno, njeno mlado telo je sfrfotalo brez glasu, brez vzkrika v globel, iz katere je čez dolgo časa zamolklo in pridušeno zabobnelo. ★ Mlejnik se ne gane. Ali ga ni nič presunil tisti tihi, zamolkli, pridušeni padec njegove ljubezni, njegove mladosti? O pač! A stisnil je le ustnice in s prsti desnice še močneje oklenil srebrni ^ovalec nad samim seboj, na zlatem ornatu pred belo se križem, pred simbolom svojega IIULCUjd. In molitev ponosa zmagovalcu ne more vzeti. Ona tam, kjer krožijo jastrebi, — bo kmalu le še sen, spomin na grenko bolečino neuspešnega boja njene duše. Mlejnikov obraz je mračen. Iz njega sije asketova krutost. In kadar pogleda po veliki množici okoli silnega belega križa, okoli katerega se gnete kakor zavetja iščoča čreda, izdajajo njegove, nekoč močne, sočne, zdaj resnobno ukazujoče stisnjene ustnice moč vladarske zavesti. Svet ne pozna več njegove bolečine. ★ Potem so prišle tiste dolge noči. Vsa muka, ki jo je bil skril v plašč svojega posvečenja, je rodila spet človeka. Potekla so leta. Kadar se pa zasanja v svoj mladostni privid, poišče med malo pismi, ki jih je bil prejel iz ljubezni, Gabrijelino zadnje, poslovilno pismo. Tedaj se skrije pred vsem svetom. Ogenj, ki ga je pred dolgimi, dolgimi leti udušil, zdivja znova v njegovih prsih. Umiri se in gre v cerkev. Na koru je za mladega starca tih kotiček, kjer ga nihče ne moti. Z ljubečimi očmi objema gosto množico v cerkvi pod njim, ki v mehkem polumraku, obsijana od nemirno gorečih sveč, moli in sklepa roke, prosi božje milosti. Pred očmi se mu megli. Koliko let že gleda dan za dnem isto podobo, zmirom isto krotko, vzdihujočo, prosečo množico! Okoli njega se dela tema. Tema, ki se širi iz bolesti njegovega srca. V tej temi vidi nekaj rdečega, nekaj temno rdečega, kakor liso strnjene krvi, ki je od neke skrivnostne luči osvetljena. Iz te temne, rdeče tvari se pojavi nenadno podoba križanega Zveličarja. In okrog te podobe vidi ljudi, ki sklanjajo glave, ki upogibajo telesa kakor sužnji pred Njim. Bedni, zapuščeni, slabiči in bogatini so pred njim, ki je padel od samo-pašne roke, od zapeljanega, naščuvane-ga ljudstva obsojen, poginil na lesu, ki je od njega dni postal znamenit po vsem svetu: KRIŽ! — KRI2! — simbol vseh njihovih sanj. vsega njihovega neplodnega življenja, v katerem je trpljenje večji užitek od češčenja dela njihovih rok. Mlejnik si obraz zakriva z rokami. Hoče se otresti te podobe, toda vse misli so obrnjene vanjo, kateri je izročen na milost in nemilost. Okoli križanega Zveličarja iznenada vzplapolajo rumeni plameni, krvavo rdeči zublji šinejo v noč, se razraščajo v mogočen stolp pošastno sikajočega ognja, sredi katerega se blišči veličastno kipeč bel, kamenit križ. In ogenj postaja bel od tega kamna. Iz tistih peterih ran Kristusovih padajo v ogenj kaplje sveže človeške krvi — in ogenj raste, zublji rasto s strahotnim šumom silne množice, ki kleči in poje, da doni skozi vso temno noč, kakor bi zvonilo tisoč zvonov. Mlejnik miži, posluša, potem pogleda, mežika kakor bi mU nekaj jemalo vid. Ihti. Spet si obraz skriva v dlani. Vrh križa objema blesteča sinjina, od sonca pozlačena. Jutro je. Mlejnik je vso noč prekle-čal v cerkvi. Skozi visoka okna padajo na Križanega prvi sončni žarki. V cerkev se zgrinja spet množica, sključene, bedne postave se ustavljajo pred križem. Tedaj se Kristus na njem zgane, premakne glavo in se žalostno zastrmi v to množico, ki bulji vanj vsa brezumna nad njegovim oživljenjem, a ne vidi ne sonca ne sinjine. Kristus vzdihne. Spet premakne glavo. V ogenj več ne kaplja Odrešenikova kri. Oči zapre. Na križ pada noč. Strašna, tiha noč, ki lega na ogenj, da temni v krasni vijoličasti barvi, v kateri se beli kamen posled-njič zablesti in ugasne. V Mlejnika veje hlad. Vstaja. Počasi odhaja. Ustnice mu neslišno šepečejo: Gabrijela. Toda od nikoder več ni odmeva. V njem je vse prazno, notranjost mrtva, v zadnjem spoznanju človekove nemoči hladna, odbijajoča. Vse je utonilo. Mlejnik je le še senca spominov, kos nečesa, ki razpada. ZAROTA Z ESSAD BEG N A O A L J GROTESKE G Kmalu so se pričeli bati rdečega terorja celo voditelji sovjetske države sami. V uvodnih člankih, kjer so se zavzemali zanj, je bil bistveno drugačen nego v praksi. Smrtne P obsodbe sicer neškodljivih žeparjev, usmrtitve žensk in otrok, v ječah številni talci, ki so bili po potrebi usmrčeni v množicah, vsega tega ti uvodni članki niso predvidevali. Počasi so se strankini voditelji Uodtujevali Ceki. V Političnem uradu, na najvišjih strankinih in državnih mestih so precej jasno na-migavali, da postaja Ceka preveč mogočna, da je treba teror omejiti in morda celo razpustiti Čeko. To se je zgodilo po prvi dobi množestvenih umorov 1. 1918, ko se boljševiki še niso popolnoma privadili geslu: »vse je dovoljeno«. Te govorice Političnega urada so počasi dobivale določnejšo obliko. Čeka je bila vidno v nemilosti, in kmalu so občevali z njo kakor s smrtnim kandidatom. V Čeki se je pojavil Lenin, kjer je imel velik govor. Krvnikom so pričeli razdeljevati razne stopnje reda rdeče zastave. V klubu čeke so se pojavljali častitljivi profesorji, ki so predavali o gospodarskem vprašanju. Izkušeni čekisti so jih molče poslušali. Vsem je bilo jasno, da bo čeki odvzeta kompetenca smrtne kazni.1 Zdaj je Čeka sklenila, da reši, kar je še sploh mogoče rešiti. Po vsej Moskvi, po lokalih, bankah in vladnih mestih so se pričeli napadi. Kradlo in ropalo se je, o zločincih pa ni bilo nobenega sledu. Čeka se je vrgla na posel, toda navzlic največjim naporom niso mogli izslediti zločincev, kojih drznost je bila vsak dan večja. Nekega večera se je peljal Lenin v svojem avtu po zasneženih praznih ulicah Moskve. Nenadno so skočile zakrin- i »Čeka«, Berlin 1922, str. 134. OPER SVET AVTORIZIRAN PREVOD H! V A N J L kane postave na stopnico avtomobila. Voz se je ustavil. Nekdo je potegnil samokres in mrko zapovedal: »Kvišku roke!« Lenin, ki je že videl v napadalcih bele gardiste, je moral ubogati. Banditi so vzeli Leninu samokres in listnico, mu uropali aktovko in kožuh ter so prisilili njega in šoferja, da sta izstopila. Potem so mirno sedli v avto in se odpeljali. Lenin je moral peš v Kremi. Še tisto noč je dal Čeki nova, posebna pooblastila ter tako napravil konec govoricam o omejitvi Cekinih pravic.2 Drugega dne je izdal Džeržinski strog ukaz in banditi so kakor izginili iz Moskve. Ta uspeh Ceke je prestrašil celo Lenina. Naročil je nekoč znamenitemu, zdaj brezposelnemu moskovskemu zasebnemu detektivu Dmitrijevu, naj razjasni njegov slučaj. Detektiv, ki je irnel posebna Leninova pooblastila, je kmalu mogel dokazati črno na belem, da so bili nevarni banditi, ki so oropali Lenina, vodilni agenti Čeke. Zadevo so zamolčali, nadarjeni zasebni detektiv pa je bil takoj sprejet v službo Čeke. Lenin do konca državljanske vojne ni več poskusil z omejitvijo Cekinih pravic.3 Tudi sicer so bili stiki med Čeko in navadnimi banditi mnogovrstni in pogosti. Čeka je nekaj časa pod vodstvom preiskovalnega sodnika Wuhla sploh nastavljala bandite, ki so ji pomagali pri izsleditvi njihovih bivših tovarišev. Nekoč se je zgodilo naslednje: v celico št. 55 v moskovski Bulirki, kjer so sedeli samo spolno bolni banditi, je vdrla pozno ponoči tolpa čekistov. Čekisti so bili oboroženi s samokresi, sabljami, bodali, noži in ročnimi granatami. Bili so tudi močno vinjeni. Najbrž so hoteli spolno bolne bandite postreliti na dvorišču jetnišnice. da izkažejo s tem uslugo svoji socialistični domovini. Odprli so torej vrata, vdrli z orožjem v celico ter se nenadno ustavili pri vhodu. Bil je trenutek napetega globokega molka. Nato so se oglasili v temni celici veseli klici: »Petruša Janek. Stasek.« Banditi in krvniki so se objeli, kajti vsi so bili nekoč člani neke poljske roparske tol- 2 Nadeždin: »Eno leto v Butirki«, Berlin 1922. str 134 3 Nadeždin: istotam, str. 135. pe. Po revoluciji jih je nekaj pristopilo h Čeki, drugi pa so nadaljevali svoje delo ter so, čeprav po nekoliko drugačnem potu, končno le prišli tudi v Čeko, kjer so se k sreči našli stari tovariši. Seveda so bih zaradi svojega proletar-skega pokolenja takoj pomiloščeni ter imenovani za sodelavce Čeke. Kot taki so bili poslani na visoka mesta v provinci, kjer so s polno paro delovali za socializem.4 Od preiskovalnega sodnika je bilo odvisno, v kakšno kategorijo je sprejel obtoženca. To je bilo često vzrok dolgim grotesknim razgovorom med obtožencem in sodnikom. Tako je hotel neki preiskovalni sodnik aretiranemu socialnemu demokratu V. dokazati, da je po pokolenju meščan in da ga zato prole-tarska vlada ne more ščititi. V. pa je zatrjeval, da je prav gotovo napol pro-letarskega pokolenja. Končno je preiskovalni sodnik energično izjavil: »Vi ste vendarle meščan, saj ste absolvirali univerzo!« Na vse zadnje pa sta se le sporazumela. V obtoženčev akt je napisal sodnik: »dostojnega pokolenja«.5 4 Nadeždin; istotam, str. 134. 5 A. Bekrenjev; »Slike iz jetniškega življenja«, str. 111. Najbolj groteskno diskusijo s svojimi sodniki pa je vodil znameniti, do skrajnosti reakcionarni ruski novinar Glinka Janovski. Ko so ga privedb v Čeko, je bil že skoraj napol poneumnjen starec. Navzlic svoji starosti je marljivo čital boljševiške liste. Nekega dne je zahteval, da mora v važni zadevi govoriti s samim sodrugom Kamenjevem. Ker je bil novinar znan sovražnik socialistov, ga je Kamenjev pri svojem obisku vprašal, kaj prav za prav želi. »Čitam dnevno uvodnike v Pravdi,« je starec spoštljivo zakašljal, »in moram reči, da sem z njih vsebino popolnoma zadovoljen. Tudi jaz sem v svojih uvodnikih vedno poudarjal, da so vse nesreče krivi socialisti. Samo močna vlada more skrbeti za blagor ljudstva, seveda če jo ljudstvo slepo uboga. Lahko se prepričate, da sem pisal tako. Pozdravljam vas kot tovariša istega mišljenja. Izpustite me, pa vam bom pisal take članke, da boste prav gotovo zadovoljni!« To je govoril starec z vso resnostjo. Možnost, da bi se mogel še nadalje boriti zoper socialiste, ga je napravila za pravega boljše-vika. Sicer ga niso izpustili, vendar ga navzlic njegovemu aristokratskemu pokolenju tudi niso ustrelili.6 « Nadeždin; istotam, str. 131, 132. SREČNA DRU2INA Da je aristokratsko pokolenje že samo po sebi zločin, to je moral izkusiti na lastnem telesu avstrijski oficir Ka-roly, ki je bil v resnici samo malomeščanskega pokolenja. Karoly, starejši mož, bi se bil moral z drugimi vojnimi ujetniki vrniti v domovino. V njegovo nesrečo je padlo njegovo ime v roke nekega preiskovalnega sodnika Čeke, ki je ukazal, da ga morajo kot dozdevnega madžarskega grofa aretirati. Karoly si je zaman prizadeval z dokazovanjem, da ni ne grof in ne Madžar, ampak čisto navaden Avstrijec. »Ne,« je rekel preiskovalni sodnik, vi ste grof in zato nas sovražite! Zato vas ne smemo nikakor poslati v kakšno kapitalistično državo. Ostati morate pri nas kot talec za aretirane madžarske sodruge.« In tako se je zgodilo, čičerin je v službeni noti imenoval Avstrijca Karolyja kot madžarskega grofa. Značilno pri tem je, da se je aristokratom sovražni preiskovalni sodnik prej imenoval baron Pilar von Pilchau. Zdaj pa je bil kot sodrug Pilar v službi in časteh Čeke.7 Baron Pilar von Pilchau ni bil edini aristokrat v Čeki. V kubanski Čeki se je v avgustu 1920 zgodilo tole: Pripeljali so nekega Do-brinskega, bivšega vnanjega ministra donske vlade. Živel je z imenom Pše-slavski v Armaviru, kjer so ga aretirali ter ga po kratkem, toda energičnem razgovoru s preiskovalnim sodnikom prisilili k delu v Čeki. Dobrinski se je moral udejstvovati kot »nasjedka«, to se pravi postavili so ga v celico, kjer je moral z jetniki skleniti prijateljske odnose, da izve od njih »resnico«. Dobrinski se je udejstvoval pred vsem v celicah, kjer so bili zaprti aristokrati. S številnimi »resnicami« mu je uspelo, da si je pridobi! zaupanje Čeke. Bil je imenovan za preiskovalnega sodnika. Kot preiskovalni sodnik se je imenoval Svja-togor ter je vodil preiskavo proti onim obtožencem, katerih prestopke je zvedel kot »nasjedka«. Oboje je opravljal seveda istočasno. Njegov dvojni posel mu je dovoljeval, da je organiziral številne zarote ter jih potem odkrival. Tako je n. pr. pregovoril kakšnega zaprtega oficirja, da je pisal tajno pismo kakšnemu sovjetskemu oficirju, nakar je kot preiskovalni sodnik dal aretirati oba ter ju kot zarotnika dal usmrtiti. Čeka je priznala njegove sposobnosti ter je naglo napredoval, dokler ni vodja f Bekrenjev: istotam, str„ 110. jiužne Čeke Atarbekov slučajno zvedel, da je vse zarote, ki jih je Svjatogor odkril, tudi on sam organiziral. Hotel si je ogledati Svjatogora pobliže. Pri tem je ugotovil, da se je sedanji preiskovalni sodnik Čeke v prejšnjih in boljših časih pravilno pisal: Prevzvišeni Džen-giskan, tatarski knez.8 Kaj se je zgodilo s tem prevzvišenim gospodom, ni znano. Morda so ustrelili tudi njega, morda se udejstvuje še naprej v svojem novem poklicu ter pomaga s svojimi skromnimi močmi pri krmarjenju šestine sveta v zlati vek. DALJE 8 G. Ljusmarin: »Kubanska čeka«, str. 240. NOVOST PRI FILMU V zimskih prizorih, ki se dostikrat snemajo za film v ateljejih, Je doslej manjkala tista karakteristična meglica, ki se pri dihanju kadi iz ust in ki ustvarja pri gledalcu resnični občutek mrzle okolice. Moderna tehnika je zdaj odpomogla tudi temu nedostatku. Za igralce so konstruirali posebne, umetnemu zobovju slične ustne vložke, napolnjene s suhim ledom (zmrznijenim ogljikovim dioksidom). Zaradi ledu se pri izdihavanju ustna sapa tako ohladi, da prihaja pri nosu in ustih na dan v obliki karakteristične »zimske« meglice. B. Zimmermann; POMLAD (lesorez) KOZAREVO ANTON K A P P U S roč poletni dan. Kamenita pot nas vodi po golem pobočju. Nikjer drevja. Povsod kamen, trnje, brinje. Trava vsa ožgana od pripeke. V pobočju globoke struge hudournikov, polne skal nanešenih v razbesneli nevihti. Čez strugo ni poti, voda jo je odnesla. Pač pa ozka kozja stezica. Brez strahu hodi po nji arnavt-ski pastir. Ne boji se, da bi mu spod-neslo in bi se zvalil v globoki prepad. Strahopetno plezamo po stezi ter iščemo oprimkov. Srečno smo čez »prevalijo« in na poti. Hudo nas žeja. Danes ni vode nikjer, včasi jo je preveč. V daljavi se pokaže skupina vitkih topolov. Kjer je drevje, je tudi voda. Zato pospešimo korak. Bližamo se drevju. Med topoli se vidijo posamezne vrbe. še nekaj minut in pri njih bomo, da se napijemo hladne vode in odpočijemo. Toda pred nami je spet globoka struga in preden smo čez njo, je poteklo skoraj pol ure. Slednjič smo pri drevju. Pod njim je vse shojeno od drobnice. Danes so jo pastirji pognali drugam, ker tukaj ni več paše. V kotu pod grmovjem žubori iz skale studenček — božji dar v tej puščavi. Na grmovju je privezanih polno raznobarvnih trakov in v njem visi bela jag-njetova koža. To je sveti kraj, kjer dobre vile čuvajo nad božjim, darom, skromnim studenčkom. Sem prižene ovce pastir, tu zastane potnik in se napije hladne vode. Od* pasu si odtrga kos blaga in ga priveže na grmovje — tri-but vilam, ki v svoji dobroti niso pozabile človeške revščine in ničevosti. Ali je bil pastir musliman ali kristjan, ki je žrtvoval jagnje, čigar koža visi na grmu? Daroval je iz hvaležnosti ali za »sevap«, v dober namen. Tudi to je molitev. Močna je vera v kmečki duši, ki se ne drži dogem in predpisov. Veruje in spoštuje, se boji in obupuje ter prosi pomoči Stvarnika — danes pred ikono v cerkvi ali džamiji, jutri žrtvuje plod črede in priveže trakove na grmovje. Kurban ali krvava žrtev je običajna pri ljudstvu. Preden se položi temelj hiši, zakolje gospodar jagnje, da pomiri zle duhove. H tekiji Mehmed-efendiji pri Kačaniku se zatekajo nerodnice ln žrtvujejo. Kristjanke trdijo, da je bila na kraju, kjer je danes tekija, včasi cerkev sv. Ilije. Ob Bregalnici in na Ovčjem polju je znan »Govedarov kamen« pod južno steno Bogoslovca, sred- Nagoričano pri Kumanovem nje visok strm in kamenit hrib na južnem delu Ovčjega polja. Pri Govedar-jevem kamnu so sledovi stare cerkve. Danes živi tu samotar, ki opravlja službo žreca. Ob Jurjevem se zbere na tem kraju kmečko ljudstvo na žrtvovanje. Ako ni bila uslišana prošnja v tekiji pri Kačaniku, pomaga Govedarov kamen; zato je tudi večja žrtev — najmanj ko-štrun, kozel, včasi celo vol. Pri cerkvi v Starem Nagoričinu, znanem po slavni zmagi srbske vojske v bitki pri Kumanovem, žrtvujejo kmetje, da bi izprosili obilno žetev. Še mnogo drugih krajev je v Južni Srbiji, kjer se opravlja kurban. Starih krščanskih cerkva, ruševin, ali V3aj sledov o njih je v Južni Srbiji dosti. Večkrat v skoraj nedostopnih krajih, kakor n. pr. pri Aldincih pod Solunsko glavo, nad Starim selom pod Ljubotenom, samostan sv. Andreja v soteski reke Treske, ruševine Sv. Nedelje v komaj dostopnih pečinah nad to sotesko, Sv. Nikola v isti soteski itd. Ker so bile vse te cerkve zidane še pred navalom Osmanov v te kraje, se zdi čudno, zakaj jih je ljudstvo postavljalo na samotnih mestih, v divjini, daleč proč od naselij. To razlagajo s tem, da so na posameznih krajih, kjer so potem zidali cerkvice, bivali sveti možje puščavniki, ki so bili med ljudstvom v posebnih častih in je narod na ta način ovekovečil njihov spomin, še dandanes Vi spoštuje ljudstvo svete može ter išče pri njih pomoči in dobrih nasvetov. Izza cerkve Sv. Bogorodice v Skoplju v zapuščenem vrtu, v mali sobici napol Na grebenu Vodnjo. Kmetje se vračajo iz Kozareva razpadle bajte, obdan od svetih podob živi v premišljevanju in molitvi »ispos-nik< hadži Petruš. Bil je ugleden in bogat, pa tudi pravičen in pobožen trgo- vec. Šel je na »hadžiluk« v sveta mesta, prikazal se mu je v snu sv. Jurij, ter mu zapovedal, naj zapusti svet in postane samotar. In hadži Petruš ga je ubogal. Pravijo, da s polaganjem rok in čitanjem molitev izganja božjast. čiča Jovan živi v pečini pri »Kozare-vem«. Star je že, da sam ne ve koliko. Ko so Turki pred petdesetimi in več leti porušili cerkev v šiševem, je bil že prvi krat vdovec z doraslo hčerjo, ki so mu jo Turki oropali. Leta 1910. ko je Isa Boljetinac s svojimi Arnavti zavzel Skoplje in zaprl turško gosposko, je bil že v tretjič vdovec in se preselil v Ko-zarevo v puščavniško življenje. Vanj imajo ljudje posebno zaupanje kakor tudi v sam kraj njegovega bivanja. Mlad kmečki fant, ki ga je božje metalo, je iskal zdravja pri zdravnikih in mazačih, slednjič pa je obiskal hadži Petruša. Božjast ni odnehala. Svetovali so mu, naj gre na Jurjevo v Kozarevo kod čiče Jovana. Pravil mi je o tem, pa sem se odločil, da tudi jaz obiščem jur-jevanje na tem kraju. Dan pred sv. Jurijem 5. maja (po starem koledarju 24. aprila) je bil deževen. Na prigovarjanje mojih nadebudnih potomcev Borisa in Igorja in ko se je okoli šestih zvečer priikaizal šesto-šolec Nikola s polnim nahrbtnikom, sem dal povelje za odhod proti Nerezinu, kjer je samostan sv. Pantelejmona. Ta samostan, (900 m visoko) je eden izmed najstarejših v Južni Srbiji. Sezidali so ga 1. 1164. Grki. še danes je precej dobro ohranjen, posebno so zanimive in dobro očuvane freske, katere je podrobno proučil slovenski rojak dr. France Mesesnel, docent skopske mo-droslovne fakultete. Okoli devetih zvečer smo bili v samostanu, kjer so nas trije Rusi, en pater, drugi bivši profesor in tretji bivši častnik, ki sedaj složno in v miru živijo, gostoljubno sprejeli. Ob pojočem samovarju in hladnem prigrizku smo se razgovarjali o gospodarskih in verskih problemih. Pater je pravil, da tudi muslimanski Arnavti obiskujejo samostan in zažigajo sveče v čast sv. Pantelejmona. Težko se varujejo freske pred ljudstvom, ki veruje, da zidni prah, nastrgan od fresk, pomaga v bolezni. Če le more, sd kmetic brez razlike na vero, nastrga nekaj prahu, da ga ponese domov kot zdra- vilo. Zato so skoro vsem svetim podobam izpraskane oči, ker je ta prah še posebno močan pri boleznih v očeh, trahomu, ki ga je precej tu doli. Sicer pa nisem samo tu, ampak tudi v drugih starih cerkvah opazil svetnike z iz-praskanimi očmi. Spali smo slabo, na golih tleh, ker pač še niso prišli do tega, da bi v tem priljubljenem izletišču Skopljancev uredili vsaj eno sobo za turiste. Ob štirih zjutraj smo bili na nogah ter se po jurjevskem običaju umili v studencu. Pridružila sta se nam še dva turista, ki sta ponoči prišla iz Skoplja, in šli smo proti grebenu Vodnja. Pod grebenom pri »Sultan sni« — carski vodi, studenčku, tako nazvanem, ker ima najbolj hladno vodo v okolici Skoplja, je bila zbrana družba deklet iz Nerezi, ki je prišla sem, da se po stari šegi umije in napije te znamenite vode. Tudi tukaj je bilo vse grmovje povezano z raznobarvnimi trakovi. Na poti, ki vodi po grebenu, smo sre-čavali skupine, ki so se peš ali na konjih in osličkih vračale iz Kozareva. so bili kmetje, pa tudi nekaj Soteska reke Treske ». arošanov«, ki se jim je vsaj na mešani obleki in bledem obrazu poznalo, da so že pred nekaj leti zapustili rodno vas in pri5!i v mesto za dvomljivim zaslužkom. Jurjevsko razpoloženje narave se je poznalo tudi tu srori na grebenu. Trava bujno zelena, posejana z modrimi, rdečimi, rumenimi in belimi cveticami. V kostanjevem gaju pod nami se je oglašala kukavic- in grulili so golobje. Preletavale so se grlice, črede ovac so se pasle na dobri pomladanski paši. Okoli osmih zjutraj smo bili na koncu za-padnega dela hriba, kjer strmo pada proti reki Treski. V globokem prepadu se reka sploh ne vidi. Na drugi strani prepada so strmi hribi »Sutre gore«, ki Pri Sv. Nikoli na jurjev o jih deli korito Treske od Vodnja. Vse je tu divje, groteskno raztrgano. Strmine so skoraj navpične in težko se moreš predstavljati, da so v teh strminah in pod njimi sveta mesta, samostani in cerkvice. Kljub hudi strmini smo našli dobro pot, ki nas je v vijugah pripeljala do Kozareva. Paziti smo morali, kajti če ti spodrsne, zletiš po pečinah nekaj sto metrov do reke. Bližali smo se dnu prepada, slišali smo bobnenje po dežju narasle reke, toda nismo je videli. Zavili smo okoli strme skale. Pred nami je bila ozka kotlina. Na nasprotni strani kotline se poznajo na skalnati steni še sledovi nekin svetih slik. Izpod skale žubori močan studenec. Okoli studenca je bilo mnogo krvi nesrečnih kurbanskih žrtev. Druge so, privezane pri grmovju, čakale svoje usode. Obiskovalcev ni bilo več mnogo, ker so se bili že razšli, toda posamezni so še prihajali, čiča Jovan je sedel pred vhodom v pečino. Bil je prav zadovoljen, saj je bil kositreni krožnik poln milodarov v denarju, na drevesu pa je vise! d devet zaklanih kozličkov in jarčkov. Na vrvi je p '"'ckel gospodar reje-nega kozliča. PoVubil je čiči Jovanu roko in spustil denar na krožnik. Pri-a.jpila je tudi njesrova hči. pol.v^ila roko in darovala domače, lepo okrašene nogavice. Prekrižala sta se oba, potem js vzel gospodar že pripravljeni nož in zaklal kozlička. S toplo krvjo je napravil čiča Jovan mladenki znak križa na čelu in na vratu. Globoko priklo-njena sta oba kratka molila, se nekoli-kokrat p i. i, poškropila z vodo iz studenca in daritev je bila pri kraju. Nismo dolgo ostali v Kozarevem. Kupili smo za 20 Din od čiče Jovana zaklanega jarčka in ga dali nekemu Ar-navtu, da ga odnese v samostan Sv. Nikole do babe Perse, da ga nam pripravi. Spustili smo se po strmini do reke in po komaj vidni stezi lezli in plezali, dokler nismo prišli do kraja, kjer vodi strma pot do Sv. Nikole, ki stoji kakšnih 200 -iv\iad koritom, njemu nasproti na drugi strani korita ob sami reki pa Sv. Andrej. Samostan Sv. Nikole je bil sezidan kakor njegov sosed v 14. stoletju ^ba samostana sta še prav dobro Ohranjena in imata lepe freske, seveda so tudi tukaj skoraj vse podobe svetnikov brez oči. Pri Sv. Nikoli je bilo mnogo ljudi, ki so po opravljeni pobož-nosti v Kozarevem, veselo plesali kolo in p. ^evali. Baba Persa, čuvarica Sv. Nikole, je imela mnogo dela. Pomagali -j ji trije Arnavti, ki so pekli na raž-nju iz Kozarevega prinešene žrtve. Lega samostanov Sv. Andreja in Sv. Nikolaja ter ruševin samostana Sv. TTcdelje napečinami je čudovita, divje romantična. Kdor pride v Južno Srbijo in posebno v Skoplje, naj si ogleda divjo solcrko reke Treske, sotesko samostanov. Ob večeru smo bili že pri samostanu Sv. Bogorodice (iz 14. stol.) pod vasjo Matko, kjer je menih ciča Ilija pozvonil za »večerjo« v čast Bogorodice in potem udarjal s kladivom na »klepalo«, vabeč vernike na pobožnost. Toda odzvalo se jih je malo, kajti v Matki je bilo prikipelo jurjevsko veselje do vrhunca. Ob zvokih godbe učiteljske šole v Skoplju, so se vrtele na planjavi pred samostanom vitke gospodične in mon-deni gospodiči, nam pa se je mudilo na vlak. Kaj si je mislil čiča Ilija pri pogledu na veselo družbo na planjavi, on, ki je pred pol stoletjem zapustil domačijo in stopil v menihe? Kurban in trakovi na grmovju, kino in jazz — vsaka stvar ima svojo moč. ZAPISKI Nova domneva o germanskem imenu Znano je, da še ni na zadovoljiv način rešeno vprašanje o točnem izvoru besede »Germani«, oziroma zakaj so Rimljani tako nazivali plemena v Porenju. Februarska številka smotre »Blatter des Schwabischen Alpvereins« prinaša nov prispevek za razmotanje tega zadatka. Pisec najprej določa, po katerih potih je izraz »germanus« prišel Rimljanom v zavest. V svoji »Germaniji« II, 17 Tacit trdi, da je ta beseda sorazmerno mlada in da je spočetka označala le Tongre ali Tungre: Ceterum Germaniae vocabulum recens et nuper additum, quoniam qui primi Rhenum transgressi Gallos expule-rint ac nune Tungri, tunc Germani voca-ti sint, itd. Belgijsko mesto Tongres — Tongern, ker so se bili njega početnik! okoli 1. 100 našega štetja preselili tja. Prvotna oblika Tongrov, namreč »tung«, je živela še v srednjeveški angleščini in nemščini v pomenu: sorodstvo, zveza Ker pa ima latinski pridevnik »germanus« približno isti smisel: tovariš istega plemena, brat ali bratranec, avtor Fischer-Crailsheim precej verjetno sluti, da so romaniziranl Gajci prevedli ime Tongrov, svojih zmagovitih protivnikov na levem bregu Rena, z latinsko besedo soznačnico, torej »germanus«. »Ako je žalostno — sklepa člankar — da za svoje prednike nimamo nemškega Izraza, se pa potolažimo vsaj z mislijo, da je ime »German« samo prevod besede, ki razodeva, da so se naši pradedi globoko zavedali krvnega sorodstva«. Ali se bo vdal tej razlagi naš etimolog Ž., ki je našel veselo tolmačenje German-stva za grmom, kjer so plahi svetlolasci čepeli ob prihodu Slovanov — domislica, kakršno bi prisodil humoristu Damiru Feiglu. T. G. KADILCI CIGAR NA NIZOZEMSKEM so lani popušili 1.428,200.000 edinic, kar znaša pri 8 milijonih prebivalstva povprek 178 smotk na osebo. Kriza je ugodno vplivala na potrošnjo; namesto da bi manj kadili, so si Nizozemci privoščili več dima. Tako so leta 1934 popalili 73 milijonov »tlink« več ko leta 1932. Opozoriti pa je treba, da se je cena zavitkanr (cigaram) skoro za polovico znižala. DOLGOST ŽIVLJENJA Tudi zdaj ne žive ljudje dalje ko 70 do 80 let. Do te starosti večinoma že vsi po-mrjo. Znatno pa se je povečala življenjska doba celih rodov. Zlasti v povojni dobi so se izgledi na daljšo življenjsko dobo civiliziranih rodov zelo popravili. Uspešno zatiranje otroških bolezni, epidemij in kug je umrljivost zlasti v zgodnjih letih zelo zmanjšalo. Dr. Gregor VVolff navaja naslednjo zanimivo statistiko. Pred vojno je učakalo le 30 moških 70 leto in samo 10 odstotkov 80 leto. Zdaj že dočaka prvo starost 42 odstotkov, drugo starost pa dobrih 16 odstotkov moških. Se boljši so izgledi na visoko starost pri ženskah. Po vojni dočaka 47 odstotkov žensk 70 leto in 20 odstotkov 80 leto. IZ LITERARNEGA SVETA A. IIIFZI BJELEVAC: ZIDANJE SRECNOG DOMA Beograd, 1934. Str. 272. Cena? Samozaložba. Naš avtor, rojen 8. junija 1886 v Mo-etarju, je dovršil gimnazijo v Carigradu in trgovsko šolo v Mostaru. Po končanih naukih je bil nekaj časa v državni službi, nato pa se je posvetil novinarstvu. Do nedavna je bil referent Osrednjega pres-biroja v Beogradu, sedaj pa je naš tiskovni atašS v Ankari. Razen drobnjav po raznih leposlovnih ln političnih listih je napisal in zasebno natisnil več romanov, ki eo razprodani. Dokaz, da si' je znal osvojiti čitateljske kroge. Zlasti si je pridobil zaslug v borbi za ravnopravnost žene. Ze v romanu »Pod drugim suncem« (1914) se razodeva, široki zasnutek njegovega dela. »Minka« (1917, druga izdaja 1920) je prvi in edini roman iz Bosne, pristna pripoved o svetu, ki propada, o muslimanski okolini, polni predsodkov, o boju muslimanke za enakopravnost v družbi. »Melika« (dve knjigi, Izdala Zabavna biblioteka, 1927) prikazuje žensko borbo za emancipacijo, ko trči na konservativno pojmovanje množic. Ker se je metulj prehitro razbubil (iščaureni lep-tir), je zmagalo nazadnjaško, starokopit-no oaredje. »Renče Logotetides« (19i20) ponazoruje spopad grške iredente z mladoturškim pokretom v Turčiji. Iz mojstrskega orisa se nam razodeva dober poznavalec današnjih političnih razmer. »Ana Zoloti« (1928) riše raboto po gozdih in žagah ln spopad e koristmi kapitala. ★ Pred nekaj meseci pa je izšla knjiga, v kateri Bjelevac razpravlja, zakaj ljudje niso sirečni. Delo bo za naše najožje rojake privlačno, saj se dejanje vrši večinoma po Gorenjskem. Kipar Vid Rezak z Jesenic, glavni junak, živi neuravnovešen, Išče Idealnega življenja, ker takega ni našel na svojem domu pri ženi in otrocih. Elza Brunicka, hči profesorja Steča (na Resljevi cesti v Ljubljani ima dvonadstropnico), živi v sijaju in obilju, pa se nikoli ni izprašala: »Ali sem srečna?« šele Rezak ji je sprožil to vprašanje in jo vznemiril. Dvorski svetnik Brunicki, 30 let starš! od svoje ženice, živi zaslepljen, prav tako industrijalec Ivan Steč plava v Izobilju, dokler ga ne doleti kriza. V zimedi današnjo družbe je pisec našel pozitiven lik, profesorja Steča, ki je re&il problem ljudske sreče in postavlja A. HIFZI BJELEVAC vsako stvar na svoje mesto: s svojim delom ustvarja pozitivne člane v človeški družbi. Pred nami se razvija nekak roman s tezo (roman k thfese) Bourgetove-ga kova, le da iz nasprotnega svetovnega nazora. Mnogi zadatki naše dobe so tu načeti. Pomembnejše trditve je g. Bjelevac razprto natisnil. Duhovni revolucionarec Steč ni našel enotnega obrazca za blpženstvo kot na priliko Lafcadio Hearn, ki trdi: »Najvišji izraz sreče je v miru« (Glimpses of un-familiar Japan). Problem rešuje individualno: »Bodočnost našega naraščaja bo srečna, ako se odvrže laž, a življenje se uredi po sposobnostih in prirodl poedin-cev« (78). To mu bodo zamerili sloji, ki se držijo stare meri; »G. prof. Steč Boga skruni, če uči, da sreča človeku te vira Iz njega samega in da ne zavisi od kakega nadnaravnega bitja, pač pa samo od njegove prirode...« (174). A tudi če piscu v vsem ne pritrdimo, has je vsaj spodbudil na razmišljanje kakor kiparja Vida (109). Tiskarskih pogreškov je dosti, n. pr. boličev (prav bolečiv, 82), Tagora (89). Nas Slovence bo motilo posebno to, da je pisec krajna imena večkrat potvorll: ovo su Bodešlči (8), dodje u Bodeš?e (170), u Bodešiču (198): množinske Lesce so se mu stalno izpremenile v ednlnsbo Lešce: prema Lešcu 1 Bledu (40), Radov- ljica pa najčešče stoji v množini (u Ra-dovljicama), proti koncu knjige pa nekajkrat pravilno. Neka imena, dasi so slovanska, tu pa tam ostanejo nesklanjana: gospodje Brunicki (25), profesoru Jakše (Jakšetu, 97), gospod ine Reaak. Jesenice imajo tri oblike, dve že kar na eni in isti strani: u Jasenici, iz Jesenica (114), slično Adlitzgraben, Panhauz in Panhaus, Elshen in Elschen, pesme Mir-ze I s a, dovedu joj Mirzu I s a - a (139). Omahovanje med dvema načeloma opažam ne samo pri tujih imenih, ampak celo pri udomačenkah: filozof in filosof, egzistenoija poleg egsistencija (112). Po tujem vzorcu je prirejen veznik v temle primeru: Bez da je oca obavestila (74), pri nas si je tako zvezo dovolila Zofka Kvedrova. A. Debeljak. ANGLO-RUSKI SLOVSTVENI STIKI Profesor I. Aleksejev, član Akademije, je našel v Leningradu nad 150 neobjavljenih pisem angleških književnikov. To so predvsem Dickens, Thackeray, Tennyson, Walter Scott in Byron. Učenjak jih bo izkoristil za svoje delo »Anglo-ruski literarni odnošaji«. Prvi snopič, posvečen preteklosti, prikazuje, da se dotik Rusije in Anglije ni pričel v dobi Ivana Groznega, temveč 500 ali 600 let prej. Aleksejev ugotavlja, da so Anglosaksoni obiskovali ki-jevski dvor v 11. stoletju in celo tamkaj živeli. (n) NOVE PUBLIKACIJE Uredništvo Je prejelo: A. HIFZI B JELEVAC: ZIDANJE SRECNOG DOMA, roman. Beograd 1934. Samozaložba. HRVATSKI KATOLICKI KALENDAR GRGUR NINSKI za godlnu 1935. Naklada hrvatske 6ta-rokatollčke blskupske kancelarlje u Zagrebu. Cena 10 Din. Koledar Je namenjen pred vsem starokatollkom ter vsebuje poleg običajne koledarske vsebine tudi uradne podatke o staroka-toltškl cerkvi v naši državi. RAZORI. Ust za odraslo mlanlno, april 1935. Izdaja združenje Jugoslov. učlteljstva meščanskih šol. urejuje Tone Gaspari, Rakek. FOTO AMATER, mesečnik za foto ln klno-umetnost. april 1935. Urejuje Inž. L. Novak, Izdaja droglst B. Gregorlč. LJubljana. POTO REVIJA, mjesečnlk za sve grane fotografije, april 1935. Urejuje Franjo Ernst, Izdaja konsorclj Foto Revije. Zagreb. REJEC MALIH ŽIVALI, marc 1935. Izdaja ln urejuje A. Inkret, šolski upravitelj v Senkovem turnu pri Ljubljani. Letna naročnina 30 Din. NAŠ JEZIK PREKMURSKE PESMI? Akademski pevski zbor v Ljubljani je izdal za svoj letošnji koncert brošuro »Slovenske narodne pesmi«, ki vsebuje poleg nekaterih člankov tudi besedilo petih pesmi. V skupini »Panonija« so tri pesmi označene kot »prekmurske«. Ker so vse pesmi zapisane v narečju, bo marsikdo menil, da so tudi »prekmurske« pesmi objavljene v prekmurskem narečju. To bi sicer pričakovali, toda v resnici ni tako. Besedilo teh pesmi je namreč podano v prleškem narečju. Poglejmo! »Prelepo je ravnč p o 1 j 6 (sitr. 27) Ima oblike: igra, vešča, pča, bia, vi-dea; v prekmurščini se to glasi igrao (ali iigTO), vesčlt, spevao, biu, vido — in nič drugače. »Ljubi konja jaše« (str. 27) vsebuje prlešike oblike: Radgonskega grada, zahrzgea (?), razcvea — vse v prekmurščini nemogoče. »Lepa Vida« (str. 2S): s šlboj. z le-poj Vidoj nestrašldvoj — vse tuje prekmurščini! (Gl. Vrazovo zbirko, XIX.) »ž u t a v u g a« (str. 29): vmoria, vu-ženiti — spet samo prleški. Oglejmo si še zgodovinsko stran! »Lepo Vido« je zapisal Stanko Vraz in jo je objavil v svoji zbirki »Narodne pčsmi ilirske...« (1839) v skupini »štajerske« (str. 48—50) in ne med »Vogerskimi«, ki jih ima tudi nekaj (str. 138—145). Ce je prireditelje' brošure zavedla opomba v Štrekljevih SNP I. zv„ str. 131: »Od meje prekmurske«, tedaj bi se morali pozanimati za jezikovno stran pesmi. Prav tako je Vraz objavil »Ljubi konja jaše« med »štajerskimi« (r. t, str. 99—100). Radi bi vedeli, kako je mogla nastati taka redakcija »prekmurskih« pesmi —• in kaj bi rekli, če bi n. pr. ribniško ob-jav:Ii (prav tam) v giorenjščini? Saj obstaja v Ljubljani Klub prekmurskih akademikov, katerega sleherni član bi lahko popravil navedene pesmi, zakaj »znanstvena vestnost« taka objava ni. Vilko Novak KOMPLICIRAN IZDELEK Stari niponski kovači orožja so nekdaj sloveli po vsem svetu. Meči, ki so jih izdelovali, so se v vojaški kasti Samurajev podedovali od očetov na sinove skozi dolge rodove. Meče so izdelovali po silno dolgotrajnem delovnem postopku na ta način, da so varili skoraj prosojno tanke jeklene lističe drugega na drugega. Na ta način nastala rezila so imela dostikrat do 4 milijone posameznih jeklenih plasti. Tudi v kaljenju mečev so bili stari niponski kovači mojstri, ki se jim današnji izdelovalci še niso mogli približati. ČLOVEK IN DOM DEKLIŠKA SOBICA Štirinajstletna deklica že začenja sanjati o svoji lastni sobici; o sobici, ki je samo zanjo, v kateri so samo njene stvari, kjer sme sama urejevati, pospravljati in sanjati. Vsaka mati to razume, in če je le mogoče, v tej težnji svojega otroka podpira in mu ugodi. Saj ni treba kake velike sobe, prav za prav je majhen prostor idealnejši za dekliško sobico Približno dva metra dolg in nekaj daljši prostor že zadostuje, dia ni Razume se, da damo sobico sveže preslikati v svetli, bodisi zeleni, rožnati ali bledo rumeni, topli barvi. Tudi opremili jo bomo po možnosti z ličnim novim ali vsaj prenovljenim in osveženim pohištvom, preden jo izročimo hčeri v last. To je nujno potrebno, ne samo iz higienskega stališča, nego tudi iz vzgojnega, saj hočemo, da bo otrok imel veselje s svojo sobico in da bo skušal čim dalje tudi t&ko ohraniti. štirinajstletne deklice imajo že svoje posebne težnje, svoje nazore in potrebe. pretesno v njem. Seveda mora biti deklica redoljubna, da ima vedno vsako stvar na svojem mestu, sicer sta v majhnem, kakor bi bila tudi v velikem prostoru, gneča in kaos. Svetla in zračna mora biti sobica. če ima premalo tega zaradi svoje okolice, tedaj moramo to, kolikor se d&, nadomestiti s svetlo in veselo slikarijo sten, s svetlim, najlepše belo lakiranim pohištvom in belimi zastorčkl na oknu. Na sliki vidimo, zaradi tesnosti prostora, sklopno posteljo, k! jo čez dan skriva zastor. Nad posteljo je lična polica za knjige in cvetlice, na enem koncu police je tudi mala omarica, ki se zaklepa, za male skrivnosti štirinajstletnih deklic. Ob oknu je miza s svetilko, predali in policami za šolske potrebščine in ročno delo, na koncu postelje omara. Cesto so resnejše, bolj kritične, vase poglobljene kakor matere. V tej dobi se * otrok razvija v dekle, duševno življenje se probuja, pokaže se tudi, ali bo bodoča dobra ali slaba gospodinja. Dajimo ji dovolj zgodaj priliko, da se ugodno razvija v to smer, podpirajino jo po svojih izkušnjah v vsem tem, ne da bi se otrok našega vpliva in nadzorstva zavedal. Pustimo mu svobodno roko in okus, niti, ki jih vodimo matere, pa naj ostanejo nevidne, če se katera vtrga, ne bo škode, skušajmo od nas sproščen gib zasledovati in razumeti. Kako lep in prijeten je pogled v dekliško sobo, v dekliško omaro, v predale, kjer se očituje redoljubna, snažna mala gospodinjica. Obupen, če je narobe! Y. X. Hi \ A H PARTIJI Z MOSKOVSKEGA TURNIRJA Španska igra štirih skakačev Sovjetski šahovski velemojster Botvin-nik je v XV. kolu mednarodnega turnirja v Moskvi dne 7. marca igral s prvakom Ukrajine dr. Bogatirčukom in doživel svoj drugi poraz. Beli: Bogatirčuk črni: Botvinnik I. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3 Sbl—c3 Sg8—f6 4. Lfl—b5 Lf8—b4 5. 0—0 0—0 6. d2—d3 d7—d6 7. Lcl—g5 Lb4 X c3 8. b2Xc3 0d8—e7 9. Tfl—el a7—a6 10. Lb5—c4 Sc6—a5 11. Sf3—d2 h7—h6 12. L>g5—h4 Lc8—e6 13. Lc4—b3 Sa5Xb3 14. a2xb3 g-7—g5 15. Lh4—g3 Sf6—e8 16. d3—d4 f7—f6 17. Sd2—fl Se8—g7 18. c3—c4 Ta8—d8 19. Sfl—e3 De7—f7 20. Tel—e2 Df7—g6 21. f2—f3 Td8—d7 22. Te2—d2 e5Xd4 23. Td2Xd4 Td7—e7 24. Lg3—el f6—f5 25. Lel—c3 Tf8—e8 26. Ddl—d3 Le6—c8 27. Tal—fl f5Xe4 28. Td4 X e4 Te7Xe4 29. f3Xe4 Dg6Xe4 30. Se3—d5 De4Xd3 31. Sd5—f6 + Kg8—f7 32. c2Xd3 Te8—d8 33. Sf6—d5 + Sg7—f5 34. &2—g4 Td8—e8 35. g4 Xf5 Td8—e2 36. Tfl—f3 Te2—c2 37. Lc3—el g5—g4 38. Tf3—fl Eotvinnik kapitulira. Igrana v V. kolu dne 21. februarja Li: Rjumin črni: Stahlberg 1. e2—e4 e7—e6 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Lcl—g5 Lf8—e7 5. e4—e5 Sf6—d7 6. h2—h4 c7—c5 7. Lg5Xe7 Ke8Xe7 8. f2—f4 Sb8—c6 9 d4Xc5 Sd7Xc5 10. Ddl— g4 Ke7—f8 11. 0—0 Lc8—d7 12. Sgl—f3 Ta8—c8 13. Thl—h3 h7—h5 14. Dg4—g3 %1—g6 - 15. Dg3—f2 DdS—b6 16. Sf3—4d Sc6Xd4 17. Df2 X d4 a7—a6 18. Lfl—e2 Db6—c7 19. Tdl—d2 Ld7—e8 iS. Tdl—d2 Ld7—e8 20. g2—g4 h5Xg4 21. Le2Xg4 Tc8—<18 22. h4—h5 Dc7—b6 23. h5Xg6 Th8Xh3 24. Lg4Xh3 f7Xg6 25. Lh3Xe6 Db6—a5 26. f4—f5 Sc5Xe6 27. f5Xe6 Da5—c7 28. Dd4—f4+ KfS—g8 29. Sc3Xd5 Td8 X d5 30. Tdl X d5 Dc7—c6 31. Td5—d6 Dc6—a4 32. Df4Xa4 Le8Xa4 33. Td6—d7 in črni kapitulira. Rešitev problema 116 1. Dg4—e4, e2—elS! 2 Sf3—gin Izdajatelj tega grafično originalno zgrajenega problema (pravokot na belih poljih s simetrično postavitvijo figur, kar tudi ni ravno tako lahko) — je šele 13 let star. za bistre glave 230 Res čudno! Kako je mogoče, da imata dva moža, ki si nista sorodnika, isto sestro? 5.J1 Muhasto število Neko število je za isto toliko manjše od 15, nego je njegova štirikratna vrednost večja od 15. Katero je to število? 232 Letalo v vetru Neko letalo oskrbuje promet med dvema krajema, ki sta oddaljena 300 km drug od drugega, v eni uri, v dveh urah torej tja in sem. Nekega dne veje v smeri tja veter z brzino 50 km na uro. Vprašanje je, da-li se čas poleta s tem spremeni ali pa se pospešitev s poletom tja izenači z zadržkom pri poletu nazaj. Kaj mislite vi? 233 Zvito vprašanje Kaj tehta več: kilogram plutovine ali kilogram zlata? Rešitev k št. 22S (Vztrajen pešec) Mož je bil v celoti 7% — % ure na poti, torej 6% ure. če bi tudi ostanek poti Sel z isto hitrostjo, bi napravil v celoti 24 4- 15 X 2 = 54 km, za katere bi rabil 27 četrt ure. V četrt ure bi torej napravil 2 km, na uro pa 8 km. Rešitev k št. 229 (Opis, ki mnogo pove) V poštev pride le zložljivi čoln, kajti niti jadrnica niti čoln na navadna vesda niti motorni čoln bi ne ustrezali opisu. H U M O R »Zaročila se bova brez naznanila!« (»Everybodys weekly«) Terapija Planinšek je srečal v Rogaški Slatini Dolinška in ga vprašal, h kateremu zdravniku hodi. In Dolinšek je rekel: »K mojemu sosedu v hotelu hodi zdravnik. Kadar pride k njemu, prisluškujem pri vratih in kar mu naroči, delam tudi jaz. Cemu bi potem še drago plačeval zdravnika?« Dobra vzgoja »Skoraj deset let sem živel med Ijudo-žrci.< »V tem času ste pač dosegli, da so opustili vsaj nekaj svojih strašnih navad.« »To ne, dosegel pa sem, da so jedli z nožem in vilicami.« Neodvisnost »Moja mama se je dala slikati od slavnega umetnika.« »Tega pa moji mami ni treba. Poslika se kar sama!« Kritika »Ali je bila to Chopinova žalna koračnica, ki ste jo igrali?« »Da. Kako vam je všeč moja igra?« »žalostneje je niste mogli igrati!« Službeno poročilo Ravnatelju živalskega vrta morajo med njegovim potovanjem dnevno poročati o živalih. Neki dan je prejel naslednje poročilo: »Vse v najlepšem redu, le orangutan se čuti osamljenega. Kaj naj storimo, dokler se ne vrnete?« Nesporazum »Torej, gospodična, zdaj sem vas temeljito preiskal. Na srcu ne najdem nič posebnega. Lahko vam rečem: Vaše srce bi moral imeti!« »O, gospod doktor, saj sem še — prosta!« KRIZA IN NOGAVICE ZMAGOVALČEVA TRAGEDIJA lira C r a s s u s Namestu številk vstavi besede: 1—i zbor, družina. 5—10 ime bolgarskega pevskega društva, ki je nedavno pri nas nastopilo, 11—12 oziralni zaimek, 13—16 na-merja, je namenjen (a, o), 17—18 predlog, 19—23 skrajna postaja na severozapadu naše države (rodilnik). — Citaj od 23 doli do 1, pa si zvedel, kam se odpelje imenovana glasbena zveza. Spodaj se začudiš in čitaj navzgor od 1 do 23. REŠITEV KRIŽALJKE V ŠT. 16 Malaj, alšim (Malajalam), belaj, aleb. REŠITEV ODREZOVANKE V ŠT. 16 Potokar, Otokar, tokar, okar, kar, ar, r. KAZEN ZA MORILCA Nedavno je preminul v Mujdiru vnuk šejka Badda, ki so ga pred precej leti Berberi zasačili v okolici studenca ter ga zahrbtno spravili v krtovo deželo. Njegov sin je prisegel, da se bo maščeval. Mirno, kakor imajo Tuaregi navado, je možak čakal svoje ure. Na drugi / strani pa je po viteško — takšni so na svoj način t! kočevniki velike puščave — obvestil morilca, da ga je ugotovil po vohunih, in mu poslal naslednje pisemce: »Ob vodnjaku v Zerzurn si naletel na sivobradega šejka, ki je bil na lovu in ni bil za boj oborožen. Ubil si ga. Jaz, njegov siin, ti sporočam, da ti bom razparal trebuh in ti ga ob živem telesu napolnil s peskom. Tako sem se zaklel na greh svoje žene.« Ta strašna grožnja se je uresničila. Preoblečeni v ženske so šejkovi sinovi in 30 njegovih ljudd prišli v bližino duara, kjer je živel krivec, veleli kamelam poleči v grapi, ln pripognjeni k tlom nalik ženskam, ki pobirajo »drin«, so prikorakali k samotnemu šotoru moža, namenjenega kazni. Preden je mogel krikniti, so planili Tuaregi nanj, ga odnesli, ga naložili na velbloda ter izginili v pustinjo. Vprav na istem mestu, kjer počivajo ostanki šejka Badda, so obstali. Ujetnik je moral hočeš nočeš popiti tekočino, ki ga je uspavala. Tedaj mu je osvetnik s sabljo odprl trebuh in ga nadeval s kamenčki. Potem je zašil rano z iglo za krpanje mehov. Ko se je operiranec predramil, je ležal sam. A imel je še toliko moči, da je prehodil blizu kilometer. Drugo jutro so ga našli mrtvega poleg grma. Bil je še zadosti srčen, da si je prerezal jermen, s katerim mu je bila trebušina zašita, kakor so pričali njegov krvavi nož, omadeževane roke in drob, raztresen po obeh robeh zevajoče rane. □ S □ KDO GA NE POZNA?