Alovi LoraLi Nemčije in lialije OdločHevHitferja in Mussolini ja Sadovi sestanka na Brennerju Nemško letalstvo še sicer napada neprestano z večjo ter manjšo srditostjo angleško otočje in so pri teh napadih 25. oktobra celo prvič sodelovali italijanski letalski oddelki, a je kljub nemški napadalni sili videti, da je opuščen načrt navala Nemcev na Anglijo po morju. Hitler in Mussolini sta se odločila na sestanku na Brennerju 4. oktobra za nov način rušenja angleškega svetovnega vladarstva (imperija) s pomočjo klešč ali napadalnega ogrožanja z vzhodne in zapadne strani. Cilj teh napadov sta Sredozemlje in Afrika. PrNislt Nemčije na vzhodu Kaj ogrožajo Nemci iz Romuntje? Prva posledica pogovorov na Brennerju je zasiguranje romunskega petroleja za Nemčijo ter Italijo. V Romuniji se je čez noč spremeni] režim. Kralj Karel je pobegnil v Španijo. V Romuniji je zavladal Nemčiji in Italiji naklo njeni general Antonescu z Železno gardo. Nemške čete so zasedle romunske petrolejske vrel ce in nemški častniki in podčastniki so pre vzeli preosnovo 700.000 mož broječe romunsk« vojske. Z opisanim korakom se je približala Nemčija Črnemu morju in Dardanelam ter ogroža angleški petrolej, ki teče po ceveh iz osrednje Azije v pristanišča vzhodnega dela Sredozemskega morja. Ta petrolej preskrbuje vso an gleško sredozemsko mornarico ter letalstvo Z azijskim petrolejem pa je iz vzhodne stran v nevarnosti že tudi Egipt z angleškim Sueškim prekopom. Stališče Rusije, Turčije in Grčije Radi nastopa Nemčije v Romuniji so prizadete koristi sovjetske Rusije, Turčije- in Grčije, katerih slednji sta prijateljici Anglije. Sovjetska Rusija še vedno molči. Slišijo se govorice o pogajanjih sovjetske vlade na več strani. Toda zaenkrat ima vso verjetnost samo naziranje, da sovjeti v vojno ne bodo šli, da pa čakajo, na kateri strani bi mogli odnesti kakšen plen, če bi se stvari zamotale. Dve žrtvi sta ji sedaj najbližji: Turčija in Kitajska. Del slednje ji ponuja Japonska kot nagradu za prijateljstvo, del prve bi dobila s pomočjo novega sporazuma z velisilama osišča (Nemčije in Italije). Sovjeti bodo po vsej verjetnosti čakali na — plen. V tem obstoja vsa >tajinstvenost« njihove politike. Zato so na tisti strani, ki ima kaj dati. Turčija izjavlja, da se bo branila in nastopila z dva milijona močno armado, če bi se kdor koli lotil njene posesti. Prav tako je poudarjala Grčija svojo stro?o nepristranost, a obenem tudi odločno vo' jo za samoobrambo, dokler ni došlo 28. ok"obra do spopadov z Italijo. Memška poliiika na zapadu Trije sestanki Ko je bil položaj vojne napetosti na vzhodu na višku, so stopili nenadoma kot posledica brennerskega sestanka v središče vseh dogodkov trije sestanki, katere je s pristankom Mussolinija organiziral nemški vodja Hitler. V zadnjem času se je sestal Hitler s podpredsednikom francoske vlade Lavalom. Za tem je prišlo do sestanka med Hitlerjem in vladarjem Španije, generalom Francom na francosko-španski meji. Končni sestanek se je vršil nekje pri Parizu med Hitlerjem in predsednikom francoske vlade ter vodje Francije maršalom Petainom. Namen teh sestankov je: pridobiti Španijo ;n nezasedeno Francijo za sodelovanje z Nemčijo ter Italijo pri napadu na angleški imperij !z zapadne strani. Pri tem napadu bi naj šlo za pohod na Gibraltar, ki je ključ v angleških rokah do Sredozemlja in na zapadne francoske in angleške afriške kolonije. Kratek potek razgovorov Podpredsednik francoske vlade Laval je znan zagovornik naslonitve Francije na osišče velesil, Nemčijo in Italijo. Z Lavalom se je sestal Hitler 23. oktobra in je bil ta sestanek nekaka priprava za druga dva važna razgovora z vladarjem Španije generalom Francom in 3 francoskim maršalom Petainom. S sestanka s Hitlerjem se je vrnil Laval na sedež francoske vlade v Vichy z nemškimi predlogi, ki so pa ostali do danes tajnost. Razgovoru Hitlerja z Lavalom je sledil sestanek Hitler-Franco. Hitler se je pripeljal 13. oktobra s posebnim vlakom na francoskošpansko mejo. Kmalu nato je prispel tudi vlak 3 Francom. Hitler je poleg proge čakal na prihtod šefa spanske vlade in ga prisrčno pozdravil, ko je stopil iz vlaka v spremstvu zunanje?a ministra Serrana Sunerja. V Hitlerjevem spremstvu so bili zunanji minister Ribbentrop, vrhovni poveljnik maršal Brauehitsch in šef j Britanijo s kopnega in z morja. Ta napad bi nemškega generalnega štaba maršal Keitel. : naj ne bil izvršen samo na britansko otočje, Maršal Petain je 24. oktobra zjutraj odpo- ampak na celotni angleški imperij naenkrat. tovalvspremstvupodpredsednikavladeLava-j Kaj lagajo 0 Hitlerjevih razgovorih iz la m pravosodnega mimstra v Panz. Sprejel; ' Amerike? ga je na nekem kraiu v zasedeni Franciji Hit-j . v ." ler. Petain je bil od strani Nemcev deležeu vo-| _ Amenska porocila pravijo da boNemcija, iaškega sprejema. Razgovoru je prisostvoval | *e ^usPe. uatvaritev_zveze med Nemcijo, Italitudi nemški zunanji minister Ribbentrop. ! 3°- ^ancijo in Spanijo, podvze a se pred pred- Po teh razgovorih se je vrnil Petain v Vichy,! sedniskimi vohtvami v Ameriki 4 novembra kjer je poročal francoski vladi o nemških predlogih in zahtevah. mirovno ofenzivo. Nekatera poročila zatrjujejo, da naj bi bil potem celo predse "niku Rooseveltu stavljen predlog, da posreduje pri An- Domnevani mirovni pogoji med Francijo —; gliji za sklenitev miru. Če bi Roosevelt pred' Nemčijo iii Italijo j log odklonil, bi se po mnenju nemških politi- Francoska vlada je sprejela v načelu nem-i *ov ^ppstavil nevarnosti da bi ga smatrali v ške predloge za sodelovanje z Nemčijo in za: A,mer.lkl za vojnega hujskača. Taka mirovna sklenitev miru med obema velesilama. Na kaj .ofenz^.naJ bl ™ela predvsem namen da odsesporazumnanaša.šeniznano.VAmerikiso tuji Zedmjene drzave od Anghje m Anghjo mnenja, da Francija ne bo izročila svoje vojne na m nacin osaimmornarice, niti ne bo stopila v vojno proti An-: Angleški in ameriški koraki gliji in da tega Nemčija niti ne zahteva. Pre- g ičo t Velikega političnega in vojaškepustitev francoskih pomorskih in letalskih obkoljevalnega poskusa v Sredozemlju ni oporišc pa se potrjuje od vseh strani. Maršal zna kakšne protipOteze namerava Anglija. Petam ;e načelno pristal na odstop Alzacije v -ni ^u^r Angliie Eden se nahaja osebno Nemčiji ter Nice Itahji, kakor tudi na odstop v E { tu predsednik vlade Churchill je imel nekatenh francoskih kolomj. Izpušcenih bo ne- po radiu nagovor na FranCoz,e, v katerem jih kako dva mihjona francoskih vojnih ujetmkov je rotilj naj ge ne vdajo pritisku, da bi proti m dovoljen bo francoski prehod do francoske- svojemu angleškemu zavezniku pomagali naga obmorskega mesta Bordoja, zasedeno pod- sprotllikom (Nemčiji in Italiji). ročje pa bo zmanjšano na najmanjšo potrebo. Slična pogajanja kakor med Nemčijo in Francijo bodo sledila tudi med Francijo in Italijo. Anglija in Amerika Londonsko tolmačenje Hitlerjevih sestankov Glede zgoraj opisanih Hitlerjevih razgovorov pravijo v Londonu, da pomenijo novo nemško mirovno ofenzivo, ki bo prišla bodisi sama, bodisi s pritiskom grožnje novih velikih nemško-italijanskih napadov. Osnova Hitlerjevega načrta je osredotočena v napadu na Veliko Amerika je razglasila, da bi morala v primeru, da gre Francija z velesilama osišča, zasesti francoske posesti v območju obeh Amerik (Severne in Južne) in ne bo poslala v Francijo več nobenega živeža. Najdalj pa je šel francoski general De Gaulle, ki je v nedeljo opoldne razglasil po radiu iz belgijskega Konga v Afriki, da sedanja francoska vlada v Vichyju ni več zakonita francoska vlada, pač pa je sebe proglasil za edinega francoskega zakonodajalca in odgovornega za usodo Francije. Kakšen uspeh bo to rodilo in katere francoske kolonije bodo sledile temu pozivu, se bo šele videlo v prihodnjih dneh.