Su 71.
1
V Trslu, v soboto 4. septembra 1886.
Tečaj X
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•V <«imM Ml«
»EDINOST« z.znam 2 Krat na	vsaHo sreda iu sabot« o uoludna. Oena xa v»«
eto prilogo Ttfl.. polu ]*r.H 3 srl. 50kr„ za četrt lata 1. gi. TS kr. - Sama pri-egaatane JL gl. 50 kr ia eclo Uto. — Posamezna Številke se lokvajo ori onravništvu n \trafikah v Trat« do & kr., t Berlol in v A|davi5lnl t»o « *r. - Nar 9bmn t, aklamacije in inaerate prejema Oprivalltva, vla Tor-rnnta, »Nava tlakama*.
Val ioviti ae poSlljajo Uredništva »vla Tarre.its« »Nuova Tlpografla;« v«ak mora biti frankiran. Rokopiai D*ez posebne vrodnoatl ae ne vračajo. — Initratt (razne vrate naznanila in poslanico) ae zaračunijo po pogodbi — prav ceni; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vnako besedo " kr
O otroških vrlih.
(Dalje;.
Nespametno bi bilo misliti, da ni domača hiša najboljša gola za človeka v mladih letih. Z otrokom žive lastni BtariSi, ki ga srčno ljube, ki skrbe zanj bolj nego sami za se; gojen od skrbne matere, ki mu blaži srci, uči ga spoznavati in moliti Stvarnika; na strani so mu bratci in sestre, na koje v poznejšem času z veseljem misli. Kdo bi trdil, da niodomača hiša najboljSa gola za otroka?
13rez dvombe so oče in mati naravni učitelji, hranilci, vzgojevalci in ■varuhi lastnih otrok. Bog sam jim je podelil veliko pravico nad lastnimi otroci, mej kojimi pravicami je tudi ona, da so njih vzgojevalci. In tudi mi bi želeli, da ne bi bilo treba posebnih ustanov za odgojevanje otrok in da bi roditelji sami jih odgojevali. Gotovo bi tak poduk bil najbolj uspe-Ben, ker nikdo nema nad otroki večje oblasti in pravic od roditeljev, kar je razvidno tudi v verskih sektah. Gotovo ne bi bilo toliko ena drugej na-spotujočih verskih sekt, ako bi roditelji ne vpljivali na otroški razum ter jim sami ne cepili v srca svojega verskega prepričanja. Ako to stvar premišljujemo, eprevidimo, da so uprav mnogokrat krivi roditelji, da se tema v verskih zadevah Siri, Ali pustimo to.
Najbolje bi tedaj bilo, da bi roditelji sami svojo deco odgojevali,- ali kdor hoče druge česa učiti, mora poprej sam podučen biti: stariši bi toraj tudi morali biti podučeni ter sposobni svoje svete naloge in uneti za blagost in čeanostno živetye: treba bi bilo, da bi imeli v to potrebnega časa ter da bi no bili primorani vedno v skrbeh živeti za skorjico vsakdanjega kruha. To bi se hotelo, ali socijalne
razmere tega ne dopuščajo, ker je, preveč razločen stan od stanu: na enej strani bogastvo, na drugej pa veliko uboštvo. M«j takim ljudstvom, kder no vlada družinska ljubezen, ki si ne zna ustvariti v družini posebne domovino ter s privatnim vzgledom pripraviti preuovljenje javne nravnosti, v takih razmerah so otroški vrti od neizmerne potrebe za človeško družbo, za države in za družine. Človeška družba mora za svojo blaginjo skrbeti in da to doseže, odvzeti nekoliko družinske oblasti, ako bi ta nravnost) Škodila, mesto jo povišati in gojiti. OtroSki vrti pa ne odjemljejo roditeljem nikake oblasti, temveč jim še pomagajo dobro spolnovati lastne dolžnosti ter zadobiti zadovoljstvo. Oni so le pomočniki, ne odjemljejo ni-kakih pravic, sprejemajo lepo otroke in ne silijo, niti ne ukazujejo.
Se li ravna proti naravnim zakonom, ako se otroci jemljejo iz pod nadzorstva roditeljev ter izročajo v vzgojo otroškim vrtom? Menenje vsakega pametnega človeka je, da se počenja v blaginjo naroda, da se pospešuje narodna nravnost, ako se otroci jemljo izpod nadzorstva slabih starišev, izročujoč jih v roke človekoljubu i mu či-teljem in učiteljicam v Šolskih vrtih. To pa iz tega razloga, ker ubožnejši stanovi so večinoma čez dan od doma oddaljeni, služeč si vsakdanji kruh in zanemarjajoč ob enem lastno deco, ki se mej tem časom brati in igra z sosedno, morebiti celo razuzdano.
Dalje so tudi roditelji nižjih stanov večkrat udani razvidno slabim lastnostim, kakor: pijančevanju, pohotnosti, preklinanju, grdemu ravnanju, kavsa-nju in nemirnemu zakonskemu živenju. Ni li za otroka mnogo boljše, da se odvzame iz tega domovja, kder dru-zega ne sliši ter se ne more druzega
naučiti, nego slabo ter postati enak starišem? Ni li boljše, da se srce otrokovo blaži v otroških vrtih ter ne zdivja na domovju? Ni li boljše, da otrok ne sliši hudobnega govorjenja, preklinanja, da ne opazi grdih činov svojih roditeljev, odstranjen in živeč v kakem šolskem vrtu ? — Kdor ve, kako občutljivo in na vse dobro in slabo spremno je otroško srce; kdor ve, kako lahko se to nežno srce popači, kako k malu zagazi ter postane hudobno, gotovo ne bode zanikal velike koristi, kojo donašajo otroški vrti, kder se otroci blaže, uče ter v dobre sinove odgajajo.
Sitnim in godrnjačem nad temi otroškimi šolami priporočali bi, naj se spomnijo Jezusovih besed : Sinite parvulos venire ad me. (Pustite otro-čiče k meni). Sprevideli bi gotovo, da se ne ravna po tem reku, ako se puste v varstvu roditeljem, udanim raznim slabostim ; ako se otroci izpostavljajo vsem zemljiškim nevarnostim, kajti ne vodijo se otroki h Kristu, ako se puščajo, da se pohujšajo v varstvu svojih čestokrat maločednih starišev.
Otročje srce je po reku sv. Filipa neri, Frančiška Šaleškega in drugih svetih mož v dobi od tretjega do šestega leta sprejemljivo za vsevtiske; kar se mu tedaj v srce vcepi, ostane mu tudi v poznejšem živenju in čeprav ne ohrani vedno one mladostne nedolžnosti, ki bi morala otročjo mladino pred drugim odlikovati, ostanejo mu blagi vtiski ter je njegovo srce vedno nagnemo tudi k dobremu.
(Dalje prih.)
PODLISTEK.
Nebeška naša svatovšcina.
Spisal J. Volkov. (Konec. J
Blagoslawleni pokoj czynlacy; albowiem oni aynami bozymi nazvvani beda.«
Ne zajde nam to solnčice, Kale vedno ličice, Gradišče Širno rajsko je,
V	njem pa Vilinski ljude, Oči ko milih zvezi nebes, Belostasnlb so teles, Korakov lehkih stopijo,
V	krasje se odevljejo.
Medena usta govore, Krotko mirno tu žive, ViBoko čelo. duh hladan, Smeh se vrača v glas svečan, Odkritosrčni prosti vsi, Z luči božje rojeni, Trpe nje tiho preuiolče, • Hiebosolni ti ljudje.
Trepalnic mirnih polnih lic, Lepih vlas, čvrstih ročic, Ziipesaen rod je v divni spev Govor čudovit odmev — Počasti i v sodbi sojenim, S Rrcem vedno usmiljenim, Ko mleko blaženih čutil, Prirojenih dičnih sil.
Opasani v pojas trdan
V	zdrave kite trup močan, Živali divje brž vkrote;
Će v stopinjah jim slede. Za njimi Ide blagoslov S plodne zemlje sto darov, Pri njih načelnik čislan je, Tujca lepo pogoste.
Samote! radi ne žive, HiSe blizu jim Rtoje, Si radi poaojujejo, Z boljšim povračujejo, Pri dverih ključa treba ni, Tuje puščajo stvari, Nesrečnega tolažijo, Z dobrim vse obečajo.
Drž« se verno starih šag Na domačih rodnih tlob, Kresove letne netijo, Zlo in dobro bajijo. Najrajši molijo k Bogu
V	svojem reku slavnemu. Verujejo na vskresni Čas
Z davnih, vekov v sodbe glas.
Bolestnim strežejo skrbno Neverjetno čuveno, Gorje o grozno jim gorje, < e bolezen hujša je, Nebesa kličejo v pomoč, Tuge, straha se tresoč, Po mrtvih srca omedli, Zanj utehe večkrat nI
Sosedje mirno vkup žive, Vkup pod lipo glagole, Žemljico pusto oriejo
V	rahlo dobro njivico
Politični pregled.
lotrinje dežele.
Cesar pride 7. t. m. v Galicijo k velikim vojafikim vajam; 15. se zopet vrne, ter se malo časa pomudi v Przemislu, da ogleda nekoliko novih utrdb. Povsod, kder bo cesar popotoval, pripravlja se prav slovesen sprejem.
Po cesarskem sklepu od 2. avgusta 1.1. se jeseni ustanove štiri nove kompanije bosniško-hrcegovskih pešcev. Vsled tega je ukazalo državno vcjno ministerstvo, da se ima s 1. oktobrom t. 1. vsacemu bataljonu peta kompanija priklopiti.
Vnanje dežele.
O bolgarskih \aievah bo zadnje dni došle te le važniŠe vesti: Iz Pariza se piše v »Polit. Corresp.«: Vladini krogi v Parizu menijo, da vrnitev kneza Aleksandra v Bolgarijo povzroči Se le večje zmešnjave i nevarnosti, ker Rusija utegne odločno na noge stopiti. Zato tam žele, da se knez bolgarskemu prestolu odpove in mogoče je, da Giers na tej podlogi prične diplomatične dogovore. — Iz Trnova, 31. avgusta: Knez je ob šestih zvečer sem dospel in se skoraj gotovo Še danes v Plovdiv odpelje; povsod ga ljudstvo navdušeno sprejema. Kralj Milan je kneza pozdravil in ta se mu je za pozdrav zahvalil ter izrekel upanje, da obe deželi stopiti k malu v prijateljske razmere. — Srbski časniki so sploh za to, da knez zopet sede na prestol, oni imajo srbske, a ne slovanskih nazorov; tako piše celo radikalni Teodorovičev organ »Samouprava«, da je potreba, da se knez zopet posadi nu prestol, in želeti je sprave z Srbijo, da se balkanske dežele ubranijo Rusije. — Bu-kreŠ, 31. avgusta: Begunom iz Bolgarije se je uaročilo, naj Be začasno nasele, kder jim drago, le v donavskih okrajih ne, ker je Rumunija glede dogodeb v Bolgariji popolnem neutralna i noče, da bi beguni na mejah delali zdraŽbe. — Iz Carigrada se 31. avgusta poroča v »Agence HavaB«: Tukaj ae govori, da se knez Aleksander
Dreves ovočnih nasade, Marljivo jih goje Z predivnih. voinatih snovj Ljud zgrinjalo si ukroji.*)
Visoke gledajo gore, Plan ravnine in polje, Ural hrptišča velikan, Njih ponoB visok Balkan, Triglav je stražar na zapad, S črne Gore in Karpat Se tiho porazumljajo Z nemo dolgo Šumavo.
Jim Volga, Ob vseh rek ste rek, Tihi Dunav smeli tek, Sumi Marica, val glasan, Bistra Sava v južno stran Dve sestri roda slavnega Drina, Kolpa zbližena Se zvija Laba v severu Visla v borbi brez miru.
Vsoproži vteta Moskva se
S Carigradom ob morje Ljubljana bela v dični dom Z lepim bližnjim Zagrebom Kraljeva zlata Praga — zvem Nekoč z našim Dunajem In plemenita Varšava Z Beiimgradnm ljubljena.
»Blagor jim, kateri trpe preganjanje zavoljo pravice; ker njih je nebeško kraljestvo.«
In preden bode svatovščna V vse strani zgotovljena,
J NaStete lepe lastnosti veljajo bolj našemu pradednemu pokoljenju nego sedanjemu. Pfc.
Še mnogo dolzih mine let, Mnog v8plodi se s cveta cvet. Še hudih svet imel bo dni Prej ko stvar mu dozori, Na znamnje božje pazil bo Zvrševaje nalogo.
Do svatbe pot je opolzan, Pot nad brezdnom v hrib strašan, Nebesa črno se temne, Strele s pekla strah grme, Poguma nikdar ne zgubi, Će mu smrt propad grozi, Pazljivo, varno stopa, gre, Potnik naš oprezen je.
»Vy sol zemlji.«
Vrši se in bo zvrŠena Moč z nebes obljubljena, Bogovi stari z mladimi
V	trdno vez so zvezani. Počasi se oral pozna, Kakor lazenj polževa,
A neprestano leze, gre Stvar naprej od dne do dne.
Naprej tedaj, o blažen moj Zli se narod v narod svoj. Ko cvetje v vesni zmoži se, Kol'kor isker v ognju je. Le bližaj, hližej žlahta vsa S krajev našega sveta,
V	gostijo davnej žaljeno Na nebeško svatovščao.
E D I N O S T
prestolu odpove, ko se red popolnoma povrne. — »Nordd. Allg. Ztg.« od 31. avgusta piše; Mi v Bolgariji nemamo nobenih interesov. Da se oborožujemc, sili nas Francoska, kder se vojna moč vedno množi. Le sama Francoska je odgovorna za stanje srednje Evrope.
■ Nordd. Allg. Ztg.« od 1. t. m. govori
0	navdušenem pozdravljanji bolgarskega kneza na Poljskem ter sklepa iz tega, da je osoba bolgarskega kneza Nemčiji nevarna. Kakor v z idnjem zasedanji državnega zbora, tako so Poljaki tudi zdaj pokazali svoje sovraštvo do nemške države. Takrat su se potezali za narod, ki si prizadeva Prusijo i Nemčijo uničiti; danes stoje na strani kneza Aleksandra, da raz-tržejo prijateljske naše razmere do Rusije
1	Nemčijo v nevarnost spravijo. »Mosk. Vjedom.« prašajo 1. tega meseca, ali Rusija zapusti svoje prijatelje, povzročitelje domoljubnega gibanja v Bolgariji. Vse bolgarsko ljudstvo mora biti ruska stranka. Rusija je Bolgarijo ustvarila, in z rusko krvijo ustvarjena Bolgarija more obstati le, če je zvezana z Rusijo in pod njenim varstvom. Kneževe pravice so pogojene le z dolžnostmi do carja. — Sredec, 1. septembra : Mutkurov je šest polkov sem pripeljal ter v ječo vrgel Karavelova, Zan-kova, Klementa, Nikotorova in več drugih. Knez pa je ukazal, naj se Karavelov in Zakov izpustita, ker svojih nekdanjih ministrov neče sumničiti. Drugi ostanejo v ječi. Oba polka, ki sta Izvršila državni prevrat, poslala sta se v Kistendij, kder je prebivalstvo, ko je to zvedelo, pokončalo vse Btrelivo. — Knez je skoz Eleno mej vednim navdušenim sprejemanjem prišel v Plovdiv in skoraj gotovo v petek zvečer dospe v Sredec. — Iz Carigrada se piše: Turške kroge je vrnitev bolgarskega kneza zelo prestrašila. To se utegne sicer čudno zdeti, ker je turška vlada kneza bolj podpirala, nego ovirala v njegovem počenjanji. Ali ta strah izvira iz tega, ker je znano, da je carjeva nevolja na kneza nepremagljiva, in da je ta razmera vzrok vedne nevarnosti za mir sploh, posebno pa za Turčijo, knežev pad pa bi to nevarnost odpravil, 'lu se sploh misli, da bo Rusija protestirala zoper zopetno zase-denje prestola po knezu, in če ne bo drugače, da zasede celo Bolgarijo. Tu se vedno govori o novih kandidatih za bolgarski prestol i najbolj se imenujejo dan-ski princ Valdemar, Oldenburški princ Aleksander, vojvoda LeucbtenberŠki in celo nek italijanski princ, če tudi berolinska pogodba ude vladajočih evropskih hiš izključuje od bolgarskega prestola. Sploh tukaj vlada bojazen in vsak čuti, da je na vratih nova nevarnost vshodnjegaprašanja. Vlada pripravlja na mejah vse mogoče za brambo, ali sama ne prične vojne, ampak čakala bode, kako ukreno velevlasti. Takaj Šnji angleški krogi so zopet dobili pogum, ruski krogi so sicer nekoliko poparjeni, ali z gotovostjo računajo na to, da ruski vpliv na Bolgarskem vnovič zmaga in da se velevlasti ruskim zahtevam vdado.
»Voskreani je v slavo OGetovo in Svojo.«
Trobenta glasna angelska Zbira prah teles iz sna, Le ven iz grobov vsi ljudje. Kar vas v naših zemljah je, Poslednji se zbližava dan
V	njem voskresne rod izbran, Telo poprej razprušeno
V	člene zdaj bo skleneno.
Od vseh strani se zhirajo S potov sedmih pridejo	/
Skoz' sedem dveri v solčni kraj,
V	razn>h četah k svatbi v raj Omizje žimo tu stoji
V	krog je mnogo uže ljudi Prihajajočim govore: Mnoga leta zdravstvujte.
Ne plaka Majka z Dfco več Ne grozi nam tuji meč, Solze si zadnje brišemo
V	sloyo se objemljemo,
V	radostni šum Šumi nam vsklik
V	narod velik, jednolik, Pri svojih svoji Bvojinii Na nebeški svatovščni.
Petersburg, 2. septembra: »Regierungs-bote« objavlja brzojavko bolgarskega kneza od 30. avgusta luškemu carju in carjev odgovor v Plovdiv. Bolgarski knez, ki vidi v tem, da je bil ruski opravnik pri sprejetji kneza v Ruščuku oficijeno pričujoč, dokaz, da ruska vlada obsoja revolucionarni dogodek od 21. avgu3ta, zahvaljuje se carju za to, kakor tudi za poslanje kneza Dolgorukova, izreka trdno voljo za vsako žrtev, da s porazumenjem s knezom Dolgorukov zadovoli carjevim zahtevam in deželo izkoplje iz ozbiljnega stanja ter sklepa s zagotovilom neomah-Ijive udanosti s temi le besedami: »Mo-uarhično načelo me sili, zakonitost v Bolgariji in Rumeliji zopet uvesti. »Ker mi je Rusija dala krono, pripravljen sem, položiti jo zopet v roke njenega vladarja*. Car mu je odgovoril, grajal ga, da se je v Bolgarijo vrnol, ker bo to imelo za Bolgarijo nesrečne nastopke, Izrekel, da zdaj ni na času poslanstvo Dolgorukova, tako tudi vsako vtikanje v žalostne bolgarske zadeve, dokler je knez v deželi. Konec odgovora se glasi: »Vašej visokosti bode znano, kaj Vam je storiti; jaz si pridržujem, presoditi to, kar zahteva čislani spomin mojega očeta za ruske interese in mir na vshodu«. — To je velevužno poročilo i nad njegovo resnico ni dvomiti, ker ga je prinesel časnik, katerega ruska vlada rabi za svoje namene. Po izjavi ruskega carja je bolgarski knez obsojen, car ga več ne pripoznava; on je tedaj v dilemi, ker druzega mu ne ostaje, nego odpovedati se bolgarske} kroni, ali pa Čakati, da ga s prestola sunijo ruski bajoneti. Volitev bo knezu sicer teška, vendar menimo, da se uda manjšemu zlu in zapusti bolgarsko deželo, če tudi ga, kakor se poroča, bolgarsko ljudstvo na rokah nosi. A tem poročilom ni popolnoma verjeti, ker so podkovana z angleškim zlatom in barvana z barvo one stranke, katera je na vrhuncu. Nevarnost za mir je vsekako velika in zelo bi se povekšala, ako bi knez kljuboval ruskemu carju in ostal v Bolgariji; potem bi ruska vojska zasedla Bolgarijo, Angleži pa bi Turčijo in vso Evropo ščuvali na boj zoper Rusijo ter Šterlinov kar na mernike razsipali, da si pridobe zaveznikov, ker sami zoper Rusijo ne opravijo nič; sedanji Francozi, poprej Angležem najmogočniŠi zavezniki zoper Rusijo, ne pojdejo več na led, saj so se toliko spametovali, da jim ne more biti neznano, da je Napoleona I. vrgla Moskva 8 prestola v progna nstvo in fitrla francosko hegemonijo; oni tudi prav dobro vedo, da jim je SebaBtopol rodil — Sedan. V tretje tedaj ne pojdejo iskat na Rusko tako osodopolnih dobitkov. — A to ve tudi Bismark; on vidi uže zdaj, da se po naravi pripravlja rusko-francoBka zveza, in zato si prizadeva z vso svojo državniško modrostjo za prijateljske razmere mej Nemčijo in Rusijo, zato tudi Avstrijo v to zvezo vpleta. — Mi smo uže parkrat opomnili, kar govori BiBmarkov organ Nordd. Allg. Ztg.« o Bolgariji in bolgarskem knezu, kako srdito maha po onih nemških časnikih, — skoraj po vseh, ker Nemci so Slovanom sploh sovražniki — ki ščuvajo na Rusijo, iti kako se postavlja zoper angleško Ščuvanje. Zoper »Morning Post« piše. »Morning Postu meni, da vrnitev kneza Aleksandra v Bolgarijo lahko povzroči zapreke, da bi se pa te zapreke lahko bistveno zmanjšale, ako bi Rusija bila pri daljnem postopanji o vuho l-njem prašanji v porazumu z drugimi velevlasti. Srednja Evropa se je naveličala stanja, ki trgovino zavira, velike vojne priprave zahteva, in ves svet v negotovosti in skrbi za prihodnjest drži. Če »Morning Post« kakor se mora sklepati iz teh besed, išče vzroka o negotovosti in skrbi, ki svet napolnjuje, v bolgarskih razmerah, dokazuje to, da o stanju Evropi popolnem krivo sodi. Mi v Bolgariji nemamo nobenega interesa; tamošnje razmere se nas cisto nič ne dotikajo in zarad njih ne imeli bi enega vojaka pod orožjem. Francoska nas sili, da se moramo oboro-ževati, na našega zahodnjega soseda naj se obrne »Morning Post«, ako toži o propadu trgovine i negotovej prihodnjesti. Se hujše ta Časnik govori zoper nemške Rusiji sovražne časuike, katerim pravi: Nobeden ne more dvomiti, da je bolgarski knez povzročil za Nemčijo največjo ne-
varnost (tu pač ta časnik meni mogočo zvezo Rusije in Francoske). Naj se podpira vladina politika, ali pa naj se pahne Nemčija v strahovito vojno, ki bi jo mogla promeniti v krvavo morje. — Iz vsega se vidi, da Nemčija vendar ni tako oblastna, kakor se trobi v svet, Rus jo ima v svojih rokah.
Iz vsega tega je jasno to le: da ste Nemčija in Avrstrija dali Rusiji prosto roko v Bolgariji, da je Nemčija v lastnem interesu na prijateljstvo Rusije navezana in da tedaj te zveze nikoli samovoljno ne raztrga. Nemčija potrebuje Rusijo, ne tako Rusija Nemčije In to daje Rusiji prevagljiv politični vpliv v Evropi. Nemčija se boji Francoske, ki se pripravlja na maščevanje in išče ruske zveze in zato tudi Francoska pusti prosto roko Rusiji v Bolgariji. Italije ni jemati v poŠtev, Angleška pa je osam Ijena. Bolgarski knez je izročen milosti in nemilosti ruskega carja, njegov prestol je zlomnjen.
Na papežev dvor pride v malo dneh poslanec kitajske vlade, ki ima nalogo, dogovoriti se zastran pogojev, pod katerimi se ustanovi papeževo poslanstvo v Pekingu.
1\ Jokahame se poroča, da je kitajski poslanec v Koreji vsled vesti, da se hoče Rusija polastiti Koreje, zahteval vojaške pomoči. Na to je prišlo devet kitajskih vojnih ladij, ki so pripelale mnogo vojakov.
DOPISI.
Tmit 2. septembra. (Izv. don.) Kolera
—	Salobarda — Okoličani — LoČenje od mesta — Tepejo se, potem poljtibjavajo — Visoka politika — Časnikarske hibe — Čudna pomoč — Rainosti. V zadnjem dopisu iz Trsta smo prosili, naj nam Bog pošlje dežja, in poslal ga nam je v okolici, zemlja se je ohladila in morda vroči ljudje tudi. — Ali zadnje dni avgusta in prve septembra imamo tako vročino, da je ni bilo niti o Sv. Jakobu take in nI se Čuditi, da se v takej vročini noče azijatski gost od Trsta ločiti. — Kolera torej še vedno biva mej nami in se je Še posebno vgnez-dila v okolici. Zata pa dr. Ciatto v svojej »Salobardi« agituje proti pericam, kruš.i-licam, kmaio začne pisati tudi o prose-karju, berzaminu, teranu itd., češ, da raste v okolici in da morajo biti v njem »mikrobi in bacili«. »Bacilot« hoče Trst popolnoma izolirati od okolice; zakaj ne bi se kar naravnost potezal zato, da Be okolica popolnoma loči od Trsta. Za tak nasvet se mu okoličani zahvalijo in celo veseli bodo, ako prepriča gospode od magistrata, da prikimajo enakemu predlogu.
—	vPotem bomo vBaj Imeli svojega podesta v Skednju, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, na Proneku itd., in bodo morali vsaj me-fčani plačati okoličanom za «bige«, pa jim še zato hvaležni biti po načelu liberalnih Irredentarjev, ki pravijo, da mora okoličan, kadar svojo grbo zgrbanči v službi Tržaških trgovcev ali magistrata, za to še hvaležen biti. Da ima na pr. Skedenj svnjo administracijo, bode imel tudi svojo užit-nino na vinu in mesu <ji ta bode zadostovala za vse potrebe; Skedenjcem ne bo treba potem plačevati še za lahonske Sole, teatre itd., in podesta di Servola bode kolega tržaškega »magnificusa«, ne pa njegov »berič«, kakor je to dosedaj.
Torej, »Šalobarda«, »Mattino« e tutti rjuantf, delajte na to, da se Trst rt ši oko-ličanskih »mikrobov«, okolica pa Tržaških bacilov, boljše »bacilotovi.
SIcer pa teh listov in njih zastopnikov ni niti mogoče prijeti pri besedi, kakor ni mogoče prijeti okoličana pri »fraku«, ker ga ne nosi. — Denes kričijo: »Ne boj se, brate«, jutri: »Udri ga Blažu, in tako je prišlo, da sta se tiskar, ki je potomec Levitom, in Ciatto pred 3-mi meseci na velikem trgu pretepala, potem tožila, danes pa se uže obav pod eno streho po-Ijubjavata, kajti »Saiobarda« se zopet tiska v tiskarni Levito<i. — »Pack und Pack ecblagt sich, Pack und Pack vertriigt sich.u
*
* *
Pa pustimo to in vrnimo se zopet k koleri.— Do sedaj je mesto potrosilo nad 100.000 gld. za obrambo proti tej kugi, marsikaj je dobrega učinil magistrat, ali tudi dosti potrosil po nepotrebnem; v okolici pa ni mogel odstraniti »vašk«, v katerih se delajo mikrobi in bacili. Pri vsem tem je bil naš magistrat na Dunaju pohvaljen, kar pa se mi nismo prav upali javiti, da bi se nam ne bilo v greh štelo in nas sumničilo, ker glavni cilj prave politike mora biti ta, da se vse graja, kar pride od zgoraj, pa naj si boue tudi le humanitarnega pomena, Bože moj, koliko šovinizma je na svetu; z mrtvaci tolčejo po živib, manija je nekaterim junaštvo,
razpor — sloga, slabost — krepost in so celo taki, ki pravijo, da je Ciatto velikan in da »Mattino« dela v korist Avstrije; so tudi taki; ki pravijo, da more zajec na svojo korist postati drug lisici, in da j« oajboljše, da se okoličan in tržaški Slovan pravpridnouči italijanščine In pokori magistratu, dokler mn bogovi ne pridejo na pomoč; druge politike ni treba.
Svet je godla, časniki pa so kuhalnice, ki to godlo mešajo, — Tako je zarobil enkrat prosti kmet. — Včasih so res čudna pota, katera hodijo časnikarske vesti. Mi smo pred 16 dnevi prinesli pristno vest, da tržiški škof nekda sprejme 22 Čeških bogoslovcev. — To vest je prinesel potem nek drug slovenski list, za njim pa jo je posnel, »Triester-Tagblatt«. —Podružnica Correspondenz-Bureau jo je potem v Beč in «Politiki» v Prago telegrafovala kakor pristno vest in posnel jo je potem po Politiki zopet nek ljubljanski dnevnik. — Namesto, da bi bila torej prišla ta vest direktno iz našega lista v drug slovenski list, zgodilo se je to po tolikih ovinkih. Pa to nema nič v sebi; časnikar ne more vedno na vse paziti, takih stvari se dogaja Še veliko več. Ali to se ne dogodi vsak dan, da bi se udeleževali kake slavnosti polkovniki, ki so se vojskovali uže pred 200 leti. Tržaški nemftki list je namreč 30. t. m. prinesel telegram, da je nemški cesar odposlal dva polkovniko, komnuderja regimentov v Pefito, da zastopata Nemčijo pri slavDosti 2001etnice osvobojenja Buda-pešte Turških rok, katera oba polkovnika sta se udeležila omenjene bitke pred Budimpefito. — To so »Schnitzerji« ali »Plutzerjl«, kakor jih imenujejo in pa tudi izvršujejo tu in tam celo nemški listi, ki se radi pobabajo s temeljitostjo. — Sicer bi se dala o enakih hibah napisati cela knjiga, v katerej bi pa na vsak način italijanski listi, kateri so v več ne j vojski Z
geografijo, zavzemali prvo mesto. «
» »
Italijani so sploh jako znajdljivi, to je, naši lahoni so »pulfer« znašli. Omenili smo uže. kako se je »Mattino« bahal, da je on prvi staknol idejo »ljudske kuhinje«; proti temu je protestoval zavidni »L'Indi-pendente«, ćeš, da je njegova stranka uže davno kaj tacega nameravala. Mattino je začel nabirati darove, pa velikanska gora je porodila majhno miško; nekaj nad 3000 gld. no nabrali s pomočjo vsih liberalnih listov in tekmovaje na uže srdit način — za popularnost. — In kaj bo za Trat 3000 gld. Na Reki so napravili ljudsko kuhinjo samo za časa kolere, in na-brali so v par tednih 10.000 gld. V Trstu uže pir mescev nabirajo, pa so nabrali 3000. Kak smešen rezultat I Pa najeli 80 uže prostore za par tisoč forintov, da kupijo zdaj še lonce, pa je šel denar po vodi. Potem bode treba pobirati za mize in stole, kje pa bo kapital pa nakupovanje živeža?
—	Pa kaj bode na vse zadnje koristila ta kuhinja? Par nepreskrbenih Iredentov bo dobivalo kruha in priliko za manipulacijo
—	(vidi Bokalič v Permanente) to bo vse.
Trgovsko mesto pa tako nepraktično, posebno pa njega župan, ki je šel renegatu z dolgimi zobmi na limancel Kaj je bilo treba te kuhinje na tak način v Monte verde ?
Za uboge kuhajo v mestnej uboŽnej biši takozvane minestre toliko, da jo sluge celo prodajajo nekemu izrejevalcu prascev v okolici po cele sode.
Za druge, to je delalce, kateri,morajo imeti boljšo hrano, 1 uže obstoje mnoge ljudske kuhinje, v katerih se prodaja prav dobra jed. na priliko: juha, meso, 2 pri-kuhi z i 12 Boldov; dobro cvrčo s kruhom pa za Gsoldov. — Ne bi bilo li boljše, da so se te uže obstoječe kuhinje podpirale in pa lačnemu ubožcu dajali biljeti za piosto kosilo v teh kuhinjah, ob euem pa bi vBak dan kak odbornik pregledaval jedi, katere se dajejo ubožcem. To bi bil praktični način, nepa posebna kuhinja, pri kateri bodo jeli tisti, ki ne bi imeli jesti, in re-ž'ja poje na stotine porcijonov ubožcem.
Pa še nekaj I Hrvatski renegat si je vzel za uzor ljudske kuhinje v Italiji, pa najlepše urejeno ljudsko kuhinjo ima v Zagrebu ali tudi v Ljubljani; tam v ljudskih kuhinjah vso administracijo in celo postrežbo gostam odpravljajo gospe in gospice, ki so spojene v milosrdnem društvu. Ali »Mattino« tu v Trstu dobi takih gospa ? — Po kaj je šel v Italijo, ko imamo dobro tako blizo. Je-li to le pesek v oči? Ali se renegat boji pokukati v Zagreb, da ne vidi napredka tega mesta in ga ne obtidejo misli Brankoviča? — Tudi to naj si zapomnijo gospodje liberalci ali Lahon-čiči: Ljudstvo vidi nečiste roke one stranke, ki v nesrečo Trsta Še denes tukaj gospodari ; ono je rado dajalo, ali videlo in slišalo je o defravdacijah povsod, kder je le kaj inagistratove in lahonske roke vmes.
Zato pa nema več zaupanja in noče dati.
—	Žadnje volitve so bile Puhova zmaga Lahonov, komaj izvršene, prišli so na dan viri, v katerih so zajemali braki, ki so hrakirali uboge nevedne volilce. — DeneB ljudstvo več vidi in tudi marsikateri bogataš, ki je hodil s Progresom skoz trn in grm, denes noče več vedeti za to straoko in tudi noče dajati več
EDINOST
svojega obola za ustanove, ki imajo v prvej vrsti namen, da slepe ljudsko maso. — Ljudska kuhinja bode torej mrtvo rojeno dete, kakor je bila to permanentna razstava. Zavržen denar 1 Edino kar bi morda Se pomagata, iti bilo to, da postavijo v tej kuhinji Šior Poldeta za kuharja, BokaliČa pa za »Zahlkellnerja«;
vsaj je zdaj nekda brez službe.
«
» *
Naši okoličani bi radi taborovali; toda zastonj, saj se še šole ne odprovTrstu pred 15. oktobrom; vsaj tako se sliši. Žalostno je to stanje v Trstu na vsako stran, ker trgovine ni prave, mnogo prvih rodbin je odsotnih in zato tudi manjka zaslužka botegarjetu, rokodelcem in delalcem. Bog daj kmalo boljše, da bi se moglo sploh kaj delati tudi v korist narodu našemu. Letos bo v okolici dosti vina, sadja tudi vse polno, dosti sadja je tudi v Istri. Kako bi se letos lepo rentirala amerikanska sušilnica, o katerej je »Edinost« pisala uže pred več nego 1 letom ? Kako bi bilo potrebno, da grelo nekateri premožnejši okoličani pogledat to sušilnico v Gorico na ondoŠno kmet. šolo, kder jim vodja, tukaj dobro znani g. Kramar, rad vse raz-kaže — in vendar se nikdo ne gane. Ko pride tujec in nam dober posel pred nosom odnese, pa bomo tarnali. — Nij bi se vsaj nekateri v malo društvo skupili in si tako sušilnico omislili.
Iz ItOCOla, 2. septembra. {.Petje). Draga Edinosti Malo poročil imaš iz tega okraja našega mesta, iz katerega je vredno, da 8e kaj prijavi, Da ti poročim v dobrej letini, hvala Bogu, ni toliko potrebno ; pa vendar vredno je o marslka-kej drugej stvari, katera bi morda tukajš-nim okoličanom koristila.
Omeniti moram, da so tuk3jšni fantje pravi laški kor postali, ker iz njih ust ne slišiš drugega, nego samo laške »klan-farske«. Žalostno mi je pri srci čuti to vedno rujovenje okoličanov, kateri bi lahko svoje mile slovenske pesmi prepevali ter si s tem. naj bo v krčmi, ali na poti čas kratili. Žallbog, da moram v tem kratkem dopisu, v katerem bi rad kaj veselega povedal, le žalostne novice poro-
Mladeniči, ne marate več za narod, za svoj mili materinski jezik? So vam nafie narodne pesmi tako neugodne, da jih zanemarjate ? Pesmi, ki vara jih je prepevala mati pri zibeli, da bi sladko zadremali? so si le vam one proskutile, To bi bilo prežalostno za Slovence, za vas, fantje, pa strašno sramotno.
Poglejte druge okraje okolice, kako lepe pesmi se tam prepevajo 1 Vi prepevate pesmi, ki so v tujem jeziku, ki kvarijo mladež, ker besed, ki se v pesnih nahajajo, nI mogoče izreči pred otrokom, ki le malo laŠčlne umeje. Z eno besedo: gnjusne so, ne rečem vse, pa vendar največ! del teh kanzon.
Tako petje se sliši največ v krčmi g. R, kateri bi rad videl, da bi petje bilo slovensko. Badi tega, če se to ne zboljša, petje v krčmi prepove. Ker dobrega narodnjaka je sram priti pred tako drhalj, ki se ponaša s tujščino in zato lepo slovansko petje zanemarja.
Drugikrat kaj več, in fantje, opozo-rujem vas, ako se petje ne poboljša, vam drugič kaj drugega naštejem. Ali ni žalostno, da naš okraj, lep del okolice, zarad slabega petja drugi okoličani tako malo spoštujejo ? Pa nadejam se, da se petje poboljša in da bo že v nedeljo in tudi vprihodnje v omenjenej krčmi slovensko petje. Na svidenje.
ego.
S Krasa, dne 30. avgusta 1886. — Letošnje leto je pri nas na Krasu za nas čebelarje žalostno leto; pomladi do polovice maja je bilo vedno mrzlo in deževno vreme, od polovice maja do 6. junija je bila velika suša, prav ta čas so imele Čebele rojiti, pa to neugodno vreme jih |e zadržalo, da jih ni še tretji del rojilo. Julija meseca pu je zopet velika suša nastala, tako si niso mladiči nič nabrali in starcev pa je dosti v nič prišlo, ker niso imeli potrebne paše. Sedaj imamo na Krasu 6e precej lepo ajdo,da bi le bilo ugodno vreme, vender bi vsaj tisti panji, ki niso rojili, kaj nabrali, da hi mogli Čebelarji vsaj za tobak dobiti. Pa žalibog, slabo se naša skrb In trud plačuje, lansko leto je bilo še precej medu, ali imamo tukaj neke oderuhe, ki z medom kupčujejo, ti pa bi radi sami vBe imeli, čebelarji pa, ki vse leto za uboge čebelice skrhe, pa skoraj nič. Cujte, kako so lansko leto ti oderuhi med plačevali, namreč po 14 gld. metriški cent ali kvintal, kakor tukaj pravijo, nek predrzen maloh je kazal in sleparil z neko dopisnico od g. Hudournika, trgovca z medom, da ga nobeden v Ljubljani ne plačuje više od 14 gld. metriški cent, kar je bila grda laž. Nu v Ljubljani mu je bila najnižja cena 15 gld. stari cent. to je 5b kilov, in tako so čebelarje opeharili in osleparili, posebno po senožeškej in vrem-skej fari; ali S-ianci se niso dali opehariti, ampak se združili in med skupaj v Ljubljano poslali, kder ga jim je neka gospa plačala po 15 gld. stari cent. Tedaj
Čebelarji, pezor 1 Posnemajte tudi vi Sežane?, ne dajte se premotiti o i oderuhov, ampik združite se i spravite med skupaj in ga naravnost v Ljubljano sami pošlite; ker gospodje ljubljanski trgovci so pošteni, z.i svoje dobro blago prejmete tudi dobro plačilo.
Gospodo ljubljansko pa tudi opozarjam, naj dobro pazijo na te oderuhe, ki jim med tja pošiljajo, ker vem iz zanesljivega vira, da ti oderuhi, kadar med pobirajo in panje ogrebajo, poberejo vse boljše satine, ter jih za se prihranijo, da jih potem v Trst v drogarije prodajo, v Ljubljano pa samo zalego in staro zadrgo pošiljajo. Tedaj bi najboljše bilo, da bi gospodje ljubljanski trgovci kakšnega poštenega moža sem poslali, da bi med za aral in potem pobiral; tako bi bilo za vas prav in tudi za Čebelarje, da vsega veselja ne zgube do čebel.
Iz Skrbi ne, 30. avgusta. Kakor drugod, tako tudi tu si želimo zdravja, dobre letine in omike. Mej tem ko na ja-drijanskih obalih kolera bega in mori prebivalce, pa smo tu popolnoma zdravi in čudili smo se javljajočim novinam, da je bil tu slučaj kolere. Istinito se je nekemu iz Trsta doŠleuiu mladeniču kon-štatirala trebušna bolezen, ter iz bojazni pred kolero kontumacirala ona hiša. Dotični mladenič je bil uže drugi dan zdrav.
Letošnji zemeljski pridelki: strnina. krompir, kakor tudi sadje je prav povoljno obrodilo, ter upamo, da tudi jesenski pridelki bogato povrno nam trud; da tudi trte, koje rasto tukajšnjim prebivalcem na dorenberških goricah, so z grozijem ozaljšane, katerim do danes peronospora ne ovira rasti i zrejanja preljubih nam vinskih jagod. Bog daj, da bi tako dozorelo, kakor se kaže, bodemo SkrhinČanje zadovoljni se sadom svojega truda.
Omika, zaželjeni razcvet novega veka, po katerem hrepenimo, upamo, da nam je zagotovljen, kajti slavno c. kr. okr. šol. svetovalstvo nam je poslalo mladega učitelja, ki upamo, da nam bode vsem prav dobro stregel. Nekaterim občinarjem se čudno dozdeva, da ni bila izpraznena učiteljska služba postavno razpisana, a jaz menim, da prezreoje postavnih šolskih določb v razpisu služeb je nekoliko tudi opravičeno, saj nam je poslani g. učitelj razvil svoj program. — No, to leto po pra-vici zabilježimo v našo kroniko ko pri-četek nove dobe, kajti čitalDične veselice spodrivajo uže vaške plese ter priskrbe Škrbini novo lice i vzgledno imponirajo Komencem.
Naš Lojz bode skrbel, da se razvrsti komad za komadom, ker je veŠčak, ter se zna poprijeti stvari, kojej služi na čast in ve zadeti mero dostojnosti. Senčnestvari naše občine, kakor jo je tukajšnji g. dopisnik v Edinosti št. G0 1.1. narisal, ne zdi se mi umetno slikati, ker v svoj lonec preveč paprike vsipati je abotno, saj čas, razumnost s potrpenjem marsikaj na bolje obrne, smelo javljam: ZaŽeljeno dosegla je naša nam kri, Za krasen naš dom, kt se prav vrlo drži, Bodemo čitali pevali, plesali, Nabirali novce za potrebne kali.
Skrbinec.
IZ Koprive 2. se nam piše: Skoro splch vegetacija prav lepo kaže, radovati se mora človek, ko se ob nedeljah po polju sprehaja in vidi, kako lepo ajda cvete, prijeten duh od sebe daje, bučelice pa pridno strd nabirajo; koruza tudi jako lepo zori itd. — Viuski pridelek, tako upamo, bode še precej dober, ako bode za časa trgatve tako vreme, kakor do sedaj. Stare bolezni, katera jagode v pe-peluje, in se do časa trgatve spuhlijo, le malo je po nekterih trtah opaziti, more biti da se s Časoma zgubi. Peronospore se do zdaj ni mnogo pokazalo, da hi le pri tem ostalo.
Kakor sem omenil, sedaj se nadejamo še precej dobre letine, ako Bog temu pridelku do časa trgatve ugodno vreme da.
V Opatjemselu, dne 31. avgu-sta. (li. dop.) Ti nesrečno leto 18801 Tako moramo vskliknoti vsaj mi prebivalci bore kraške vasi. Kolera, ona neusmiljena morilka ljudstva, nam je- pred pragom.
Rekel bi, skoraj doma, saj v delu, bližnje vasici, je bil konstatiran slučaj kolere — hvala Bogu, ostalo je pri jednem slučaju do danes.
A Še bolj milo in Žalostno moramo vskliknoti; Ti nesrečno sovraštvo, neusmiljeno proganjanje I Domača vojna je huja, nego z najkrutnejim sovražnikom. V našej občini je sedaj vojna.
Napovedal jo je domačin, mož, ki misli, da vidi skozi zid, ki misli, da je tako mogočen, da zmaga vso sosesko. Mislil bodeš, dragi bralec, da je ta ime-nitnež Bog vedi kaj. Povem ti kratko: Človek je sicer precej lepe postave, Širokih pleč, goste brade, še predebele glave — ta ju pa polna slame, slame, ki bi jo niti bori — o — ne použil, ker gotovo ne diši.
Ta ti toži kacih 45 soselo?, ker so mu prekrižali njegovo visoko dostojanstvo, toži vrlega župana, toži učitelja, okjč. tajnika, da, Š-i celo vse starečinstvo. Da, prebrisani mož je izrekel, da on ni zadovoljio s tem, kar se mu godi, da nij zadovol|in s tem, kar se mu je dogodilo — to vedo tudi naši cerkveni vrabci; Imenitni gospod se lahko prepriča sam, ako gre zjutraj pred cerkev.
Da pa, dragi bralec, spoznaš, da je res imeniten, naj ti dokažejo lastne njegove besede: »Će čem jaz, spravim glavarja iz službe in tudi šolskega nadzornika«.
Nadalje: »Z mano mora biti glavar prijatelj.«
Kaj hoče?) več, ako on odstavlja c. k. glavarje in c. k- okrajne nadzornike, pa ne po časi, ampak kar v 24 urab.
No, hvala Bogu, vojna je napovedana, a provzročltelja ni videti, varuje svoj dom, boji se, da bi mu lahko spodletelo. Najel je nekega poveljnika, a mislim, da se v kratkem tudi ta skrije, ker uvidi, da mu je gospod mogotec povedal neresnico.
No, ura je uže pozna, za danes bodi dovelj, ako ljubo, gospod urednk.i prihodnjič nadalje — ker stvar je dolga — to naj služi za uvod, da se poravnajo domači prepiri.
K r alki.
Domače in rasne vesti,
Odlikovanje. Cesar je svetovalcu višjega deželnega sodišča za Primorsku, Ferdinandu Zorrer-ju. v pripoznanje dol goletne In zveste službe, pobelil naslov iu značaj dvornega svetovalca. Čestitamo!
Nov stolni prodi v Gorici je
postal špintuval centralnega seminišča in tajnik nadškofijskega urada, don Andrej Jordan. O svojem času se je govorilo, da prošt postane nek drugi, bolj zaslužen mol, rodoma In srcoma Slovenec, pa menda ni Šlo uprav zarad Slovenca. Sicer pa tudi g. Jordan morda ni tak Slovano-žerec, kakor bi si ga želeli lahončiči.
Dubovske spremembe v sjo-rldkej nadškolijl. č. g. Pahor Joža; vikar v Medani, stopil je stalni pokoj. — Jurij Lapajne,, vikar v Kredi, umrl je 30. avgusta. — G. g. Franc Smrekar, vikar na LibuŠnji, pojde kot tak v Medano; naslednika bo imel č. g. Janeza Jarec-a, vikarja v Gorenji Trlbuši. — Č. g. Janez Seliak, dozdaj v začasnem pokoji, postal je vikar v Oblokab.
t Peter Raja ko v i ć, večletni vodja c. kr. Izobraievelišča za učiteljice v Gorici, je umrl te dni v 55 letu. — Naši učitelji in učiteljica se bodo rajncega gotovo dobro spominjali.— Vlada ga je bila pred par leti vpokojila.
Umri je na Dunaju Franc Schuselka, urednik nekdanjega v slovanskih krogih obče priljubljenega lista «D.e Reform«. MoŽ je bil leta 1848. poslanec v Frankfurtu in kot tak prvak parlamenta. Potezal se je vedno za federalistično osnovo Avstrije in akoprem ni še videl popolne zmage svojih idej, vendar je videl, da seAvstrija na po njem nasvetova-nem potu na novo uravnava. Lehka mu zemljica 1
Volitev poslanca za drž. Zbor namesto rajncega BoŽidara Raiča, vršila se je v pouuelekv Ptuji, Ljutomeru iu Rogatcu, in bil je enoglasno izvoljen kanuiaat slovenske narodne stranke, dr. L.Gregorec, kanonik v Mariboru in nekdanji vrli urednik «Siov. Gospodarja*. Njega protikandidat dobil je za umuštro* le en glas. Živili vrii štajerski bratje !
iredentarsko. V nedeljo so v v Vidmu odkrili Garibaldije v spomenik. — Trst sta zastopala pri tej slavnosti dr. Angeli in dr. Veneziau, ž njima je šlo uja še kakih 40 do 50 mesarjev in brakov, nekateri plačani, da so tam kričali. — Znano je, da preniva v Vidmu nek Mu-ratl, rouoma iz Tomina, ki pa se ne sme več vinuti v Avstrijo. — Pri tem možu je prenočeval bivši Ital. minister Cairoli. — Tržačani so se nekda jako odlikovali v Viamu s kričanjem. Kaj več o teui prihodnjič.
Tržaške novosti:
Kolera v Trstu. Od torka o polunoči do srede opolunoči so zboleli v mestu 4 ljudje, v zgornjej okolici pa 6 ljudi, od srede do četrtka so zboleli za Kolero v mestu 3, v zdoljnjej okolici 5, v zgornjej okolici 4 ljudje; od četrtka na petek zhoiel je v meBtu 1, v zdoljn|ej okolici pa 3, v zgornjej okolici nobeden,— Danes dopo-ludne sta v mestu zbolela le 2 človeka za kolero. Od začetka kolere jih je zbolelo za to bolezen v Trstu iu okolici po uradnem poročilu 443, od katerih je umrlo 283, drugi se še zdravijo, ali pa so uže ozdravili. Kakor se vidi, kolera zdaj največ razsaja po okolici; okoličani so si jo zanesli s perilom, širijo pa jo stoječe smrdljive vode.— Italijanski listi se nekaj re-penčijo na okoličane. Mi pa prašamo, kaj se je storilo od strani magistrata za okolico ? — To še ni zadosti, da se gospod
•	dirigente« Gandnssio po okolici vozi, treba še kiij već. — V Kontovelu je umrlo ta teden 0 ali 7 ljudi za kolero,pa še mrtvaških rakev ni bilo, da bi se bili mogli zakopati, ampak trupl i so ležala v domačih hišah po par dni; ljudje so vsi zb*»'Tini, nobeden nič več ne dela, zdravnik Suša sam si ne zna več pomagati; v nekaterih družinah je celo pomanjkanje živeža. Pa magistrat, kaj stori k temu?— Nek magi-straten sluga se je te dni izrazil, da naj le izumro Kontovelci, da bo magistrat uŽe poslal boljših ljudi na Kontovel. Listi pišejo proti okoličanom; pa ne vedo, kako se v okolici izvršuje sanitarna policija. — V Kolonji so po koleri umrle ljudi pustili 24 ur na parah, domači ljudje so jih preoblačili, umivali, na pare stavili, pri njih čuvali, in sgodilo se je, da je več Ukih, ki so imeli posla z mrliči, precej drug dan obolelo in umrlo.— To vse je bilo dobro znano onim, ki so bili v to najeti, da skrb« za deslnfekcijo. Pa kedo so te osobe? — Večinoma stari grešniki, ki so uže vse mogoče ječe pometali, tako sicer, da dan-denes policijski agentjp, ako iščejo kacega zarad izvršene tatvine, prvo gredo preiska-vat v bolnico za kolerozne. To, gospoda, se ne da tajiti, ker je obče znano, treba pa je tudi videti te ljudi pri delu, kako vozijo uboge bolnike po mestu itd.?
Da se bode ložeje sodilo, kako fini so nekateri gospodje od magistrata, evo lepo dogodbico. Na Verdelji je bil vodnjak, iz katerega je tekla studenčnica, izvirajoča nad sv. Ivanom. Ko je na Verdeli kolera hujša postala, je komisija hotela zabiti ta vodnjak, ter jetija napeliala nabreŽinsko vodo; toda nekateri okoličani so se temu vstavljali in so prašali gospodo od magistra la:
•	Ali vam ni znano, da voda prav iz lega studenca teče tudi iz stare fontane ujrav pred magsitratom, razloček bi bil 1« ta, da je mogoče, da se tej vodi, dokler svojo pot napravi do velicega trga. pridruži kaka nezdrava tekočina iz mestnih kanalov, kar pa na Verdeli ni mogoče, ker je studenec v bližini; zaprite torej prej fontano na velikem trgu, potem še le to». — Kaj so mogli gospodie odgovoriti na tako logično opazko 1 — Nič. Ali more po takih do-godbah imponirati komisija na kmeta iu rokodelca ?
V Trebčah je kolera v zadnjem času napadla mnogo ljudi, od katerih je umrlo 8 ali 9. Pa siiŠi se, da se je stinie do danes uže zboljšalo in da so se učinili potrebni koraki, da se bolezen zajezi.
Umrl je v sredo v 73 letu znani veliki trgovec Alojzij Buchreiner, pravi avstrijski rodoljub, ki se ni odlikoval po sovraštvu proti Slovencem.
Nek mali grSii trgovec, po imenu Liano-pulo, je odšel te dni na Grško, da tam svojo trgovino vredi; ta mož niti ni imel svojega magazina. Po zunanjih listih pa se čita, da je ubežal veliki trgovecLiano-pulo in odnesei 200.U00 gld. — katerih menda ni nikoli videl, niti od daleč.
Neiloveika mati. Včeraj zvečer je neka Neža Maurič, 33-letna žena, rojena v Lukavcu pri Ajdovščini, porinola svojo 7-letuo hčerko v morje na molu Kluč. V jezi je nekda storila to hudodelstvo. Hčerko bo čez pol ure našli v morju mrtvo in na kraj potegnoli; brezsrčno mater pa so precej zaprli. Strašne matere I
Vreme. Ves ta teden imamo v Trstu strašno hudo vročino — brez vsake sapice; zrak je prav težak in uže stari ljudje ne pamtijo tako neznosne vročine, ki ne more biti zdravju ugudna. O hudej vročini poroča se tudi iz Gorice in Ljubljane.
Nesreče. Neko 85-letno Katro vdovo Toros iz Gorice iu nekega 37-letnega Ivana Rustio so našli te dni nevarno bolna na ulici in ja odpeljali v bolnic^. V ulici Moiino a vapore je 8 letna deklica padla iz 3 nadstropja na dvorišče in se skoro do smrti poškodovala.
PoliCifsko. Nekega 25-letnega mesarja so zaprli, ker ga je straža našla, ko e nekemu pijancu žepe obračal.—V hotel DelOrme je policija aretirala nekega Roberta Leipnik, rodoma iz Kaniže, katerega je Ukal ljubljanski magistrat zarad i/ne-verenia 250 gld. — Policija je aretirala nekega R. M., ker je v krčmi plačal 8 ponarejenim srebrnim goldinarjem. — Nekega mornarja na Lloydovem parniku so zaprli, ker je vkrauel svojemu drugu 22f. — 12-letnega Josipa B„ ljubljanskega po-»to pača, so aretirali tukaj in ga p- šljejo sopet domu. — Zarad razsojanja v gostilni so te dni zaprli 9 ljudi raznih stanov.
Izpred sodnlje. Brecelnik Valentin, 3"<letni mizar, rodoma iz Šentvida nad Ljubljano je bil te dni obsojen na 7 mescev težke ječe zarad tatvine. — Jožef Pregarc, 22-letni tržaški fakln pa je dobil 10 mescev zarad javnega nasilstva in zoper-stavljenja stražam.
Podružnice družbe sv. Cirila In Metoda. V Ajdovščini ustanovila se je podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Predsednik: A. Gasagrande; tajnik: Oton Dietz, blagajnik: Anton Loku-. Dne 26. septembra priredila bode v korist podružnice »Ajdovščina in okolica« veBelica. — V Tolminu se tudi suuie podružnica sv. Cirila in Metoda. Prav tako v Kobaridu in v Bovcu. Le brzo naprej, čas je, da se ganemo!
Kolera \ Isiri. 01 srede do danes je v Izoli za kolero zbolelo nič
EDINOST
manj nI 16 o-ob,v Hrugih krajih pa vsega skupaj IS o^ob. — Žalostna istini, da s-^ je kolera v Istri prav dobro vkoreninila.
Iz Vipave. Narodna čitalnica v Vipavi bode na Mali Šmaren dan, v sredo, 8. septembra t. L, v družtvenih prostorih, kakor dru^a leta, veselico priredila, obstoječo iz igre. petja in godbe, b kteri se vsi gg. narodnjaki najvljudnije vahijn. 2 i-četek po 7. uri zvečer.	Odbor.
fl-lasfoljKka II Ka za mužki zbor (čveteroBniev), Pjevana prvi put v gradu Krku dne K. prosinca 188). Presvetlomu Gospodinu vi tezu dr. Dinku Viteziću, prvaku istarskih Hrvata, dičnom zastopniku na carev, vjedu, skladatelj V. Kosovel posvetio. Giena 8C nov. Tiskarna: G.G. Redora u Lirskom 1880.« Ta nedavno naznanjena maša izšla *je pod navedenim naslovom ravnokar in ima naslednje dele: »Gospodi (Kyrie), Slava. Vjeruju, Svet, Biagoslovlen in Agnće boži. Gospod Kosovel, ki je tržaškim pevcem jako znaua in priljubljena osoba, je s to skladbo ustregel želji vseh tistih, kateri žele, da bi se v naše cerkve zopet uvedlo pravo cerkveno In tudi pravo slovansko petje. Rodoljubni učitelji Ju pevovodje, sezajte pridno po tej maši, ki je res kaj veličastnega, in udo-mačujte jo, kjer je to mogoče, v domačih naših cerkvah.
V Bosni ustanovi vlada več glažut. in sicer pri Serajevu, Dolnji Tuzli in Ban-jaluki, da se bo mogla izvažati zdravilna voda. ki izvira blizu teh mest.
Za Radozk} jev spominek
so darovali nadalje ti le p. n. družabniki in druŽabnice del. podpornega društva : Ivan Gerlanc 30 kr„ Audrej Martelanc odlikovan s zlato svetinjo za hrabrost f. 1, Naprej zastava 50 kr., N. N. 30 kr.. N. N. 20 kr., Josipina Zupan 10 kr., Ivanka Pregel 10 kr., Marija Kermel 10 kr., Minka AuŠič 20 kr., skupaj f. 2.88, v*č zadnjič izkazanih f. 28 14. skupaj f. 31.02.
Tržno porodilo.
Kava — vedno dobro obrajtana in so cene jako trdne. Moka f. 110 do f. 115.—, Ceylon plant. f. 83 do f. 130.—, Portoriko f. 90 do f. 110.—, Laguayra f. 80 do f. 90, Domiago f. 62 do f. G6.—, Santos f. 60 do f. 68.— Java Mal. f. 70 do f.74.—,Sladka Skorja f. 36 do f. 37.—, nageljnovi cvečiči f. 110.-. poper f. 89 do f. 100.
Sladkor — vedno slabo obrajtan in cene nazadujejo. Sladkor v kosih se prodaja po f. 18 do f. 22.
Sadje. — Fige v vencih nove, lepe f. IG.— , rožiči I. novi f. <).—. Limoni f. 8 do f. 13.—, mandlji f. 78 do f. 84.—, opaŠa f. 23 do f. 26.—, cvebe Eleme f. 18 do f. 20.—. Sultani na f- 21 do f. 28. — Sadje je letos ceneje od lani in še ceneje postane.
Olje — namizno f. 55 do f. 72, jedilno f. 35 no f. 41.—, bombažno f. 26 do f.30.
Petrolje — rusko f. 7*75, ameriKansko f. 9. —
Domači pridelki in žito — popolnoma zanemarjeno; le moke so te dni nekoliko poskočile, ker se je v obče mislilo, da pride do hujših polit, komplikacij; ker pa kaj tacega ne kaže, utegne tudi moka zopet ceneja postati.
Les — malo kupčije, cene slihe.
Seno — plačuje se po f. 1.30 do f. 1.60 po kakovosti.
Cegnarjev Viljem Teli
se prodaja v tiskarni Dolenčevi po LO ttoldov.
Borsno poročilo.
Nemir in dvom umaknol se je zopet mirnemu prevdarku, bor?a je zopet mirna in so se kurzi raznih papirjev, ki so kaj trpeli, zopet popravili. — Špekulacija je sicer pod ničlo, ali položaj borse je popolnoma normalen.
Kedo je našel psa!
Iz Skopega je zginil dne 18. avg. t. 1. velik lovski pes, barve bele in temno-ru-jave. (Juje na ime «Alf». Kedor ga pripelje naj se oglasi pri Jos. Tomšiču, kder dobi lep dar.
Poglavitni nauhl ln molitev rugidvinu kj jih mora znati kdor
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
II—llllll III llillllimil BM—BM
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia št. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnike. 104—1	Ciltallo Grlmni.
Najboljši
papir eigaretke
20 - 30	je pristni
LE HOUBLON
fnnc. fabrikat Cawlejey in Hfenrjev v Parizu
Svari se pred ponarejanjem.
Tu |»;ipir fforko proporottiijo ffnapiulje dri. J. J. Pohl. G. Lutlvlg, K. Lippinann profesorji kemije na ilnniij.sk. v.ieufiilifltfu, radi njegova nujboljS-. kakovosti, radi njegovo Ciston in zato, ker v njem ni nikaks druge zdravju Škodljivo tvarino.] .,
olleS
mm
Fac-SImile de 1'Etiguctte
iJ r*0KICANTS.
17 Rdi Firiartr i PA RIS
Trgo1
vina
A. Majer-jevega
Exportncga piva v steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna na paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v skrinjicah po 25 in 50 stekl.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi ltk proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake ieke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd., katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego Škodljivaimes.
Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živca hitro krepčalne moči pravloo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam bogat na delajoČih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebivljenje ni SiiSenj«, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega prebuvijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane JBO novcev.	38—34
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
SkltdlSća v Trstu v lekarni Marku Ravasini, pa Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tomlnu v lekarni E. Pallsca.
Pekarija
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je 7. o pet odprl svojo pek a rij o v
Via ddVAcauedotto br. in
ter
se priporoč i plavnpro obči nstvu. ila mn skaie svoje zaupanje. kakor poprej. Kruh bo pekel po ceni in dobro.
Josip Scleš.
-i'
ms? i
bn
P
m
Ivan Kor čel
nj^j v Cerknici pri Bakeku lill|
y]1 kuha iz kranjskega in istrBk'-ga 11 g	brinja prav
pošten brinjevec
ffljjj	ter ga prodaja po raziičnosti kva-
Ijjfl	litete po gld.I.—, 1.20 in 1.40 liter.
BJJ	Popolnem jamči, da je blago pravo
[Lji|	in pošteno, ter ga s tem zagoto-
[flJJ	vilom vsakemu lehko priporoča
m	Naročila se po poštnem povzetji takoj izvrfte. 3—3
Svoji k svojim!
Najboljše gospodarske stroje, kot: rezalnice, mlatilnice, čistilnice, stiskalnice, mline za grozdje in sadje, kakor tudi vsakovrstno, pri gospodarstvu potrebno orodje in pripravo, prodaja za gotovo ali na obroke
J. M. Jereb,
v Mariboru, Miihlgasse 7.
Sprejemam tudi sposobne zastopnike stalne in potovalce pod vrlo dobrimi pogoji. — Cenilnik franko in brezplačno. 3_2
llAIIA6jl>a Šviear-IfVpVOa skem) mi je naroČila na vsak način razpečati 860 komadov čudotvornih, najfinejših, pristnih švicarskih
Remontoir-ur
finejšega nikla, se navijajo brez ključa, z krono in mehanično ustrojbo kazal, kristalno steklo in zkazall za sekunde; z eno besedo, dobre, izvrstne, nepo-končljlvo ura za večnost po sramotni ceni
fr. 5-75
Enake remontoir žepne ure od
pristnega 131. srebra
z fino graviranim okrovom, posku-šane po c. kr kovničnim uredu, stanejo 9 for. komad. Naročila se sprejemajo proti predplači ali po poštnem povzetju, kar ne ugaja, se menja ali pa denar nazaj pošlje po Feketovi
Genfer Taschen-lhren-Filiale,
Wien, Hundsthurmstrasse Nr. 18J34.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure onoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3DI0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ute opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedbo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
trža&kem trgu po......3V'o
Posojuje na državne papirje avstrlj.
sko-otirske do 1000 gl. po . . 4'14°i° vifte zneske v takočem računu po..........4lra°i#
Dale denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883. —9
Gosp. Gabr.Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli »o mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili	42-50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitez j>l. StSchl,
o. k. vladni avetovaleo in deCelno-sanitnet poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodecna esenca Ij'ibljaHskega lekarničarja Piceoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassisk, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antlrrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr Pattllje santoninske; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper glist.e škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 gld.
Salioilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis}, pluČnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr.
Zeliični prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliŽenju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašliu itd. Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmlraj friŠna dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri angel u»
v Izubijani
na Dunajskej cesti, kder se naročila takoj po posti proti povzet]! Izvršujejo.
Bfl n O I/A Protl P°šiIjfttvi denarja, I II O KO a11 P11 s povzetjem zneska.
Obleka za 4'/, r|. in več. Clllrnonn	oajnižej ceni, le
oUMlGlIU v Zulog' tovarne za sukno
Friderik Brunner
w Brno, Froliohergasss 3.
Oglede pošilja brezplačno in franko, veče zbirke oglmlov za krojače nefrankovano.
blago
Čudo najnovejše obrtnije!
Jako važen in neobhodno potreben za člov^Sko blagost in vgodnost, za vse dru« žme In vzlastl za kmetije, sirarnice, za posestnike, ju na novo znajden c. kr. za vso Evropo privilegovani Auapitz - Schmidl's Zenith
Stroj za mesti maslo
ki se odlikuj« ne po udarnim ali suvalnim sistemu temveč po nekim novoiznajdenim c. kr privil. za vso Evropo patent, rezavneni sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav upodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako se ima ta stro.} Čistiti in
razdeliti poduči se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi fse v 5 minutah iz neponarejenega mleka sladko ad kislo smetano, v 3 minutah pa najčistejše in najokusniše maslo.
Da vsakteremu omogočim pribavo jednega takega, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cenah: Št. 1 (drži 5 litrj s termometrom vred po f. » • 2 ( « 10 « )	«	« « « II
« 3 f « 25 „ )	«	„ « « as
«4(„45i)	«	o «• 15
Opazka.
Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz line in trpežne kovine, t«r ima prednost pred vsimi drugimi dosedaj iznojdenimi stroji radi t.?ga, ker nadkriljuje vse druge v proizvajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-tiosti, ter je vedno zvest pomoček v družini,
V dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno .• vsakteremu denar koj povr-noti, kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči.
Razpošiljajo se proti popre I odšteti svoti ali proti poštnemu povzetju; naročbe raj se adresujejo:	1—2
An die ostBrr.-uuqnrischB Generalvertre-
tung Unlversal-Export Burcau S. Low. Wien II. Nordbahnstrnsse N. 20 Hot-i Dono
Lastnik druAtvo. »BDIN08T« — Izdatalj in odgovorni urednik: VIKTOK DOLENC
Nuova tiskarna V. Dolenca v Trstu.