295
Iz letnih šolskih poročil.
Izvestje C. kr. nižje državne gimnazije v Ljubljani ima spisa „Argivska ravnica" in pa „O račji kugi". Prvi ^pis je spisal g. prof. Simon Rutar, poslednjega pa gosp. prof. Josip Hubad. Iz letnega poročila razvidimo, da je redno predmete poučevalo 13 učnih močij in sicer ravnatelj, pet profesorjev, 1 redni gimnazijski učitelj in 6 nadomestnih učiteljev. Izvan redne predmete je učilo 6 učnih močij. Učencev je bilo koncem leta v vseh razredih 388 in sicer vsi katoličani. Iz Ljubljane jih je bilo 74, iz Kranjske sicer 290, s Štajarskega 6, s Koroškega 2, Primorskega 13, iz drugih dežel takraj Litve 1, iz 4ežel onkraj Litve 1, iz inozemstva 1. Po materinščini je bilo 387 Slovencev in 1 Hrvat. Odlikovanih je 60, prvi red jih je dobilo 263, drugi red 28, tretji red 5, ponav-Ijalno skušnjo se je dovolilo 31, dodatno skušnjo zaradi boleznij pa L Šolnine se je plačalo v obeh poletjih 3120 ^Id., vsprejemnine 361 gld. 20 kr. Ustanov je imelo 32 učencev v znesku 2458 gld. 72 kr. Novo šolsko leto začne se dne 18. septembra s slovesno sv. mašo. Novo ustopajoči učenci imajo se zglasiti s stariši pri ravnateljstvu dne 16. septembra z rojstnim listom in šolskim ;spričevalom in plačati imajo 2 gld. 10 kr. vstopnine in 1 gld. 20 kr. za učila. Vzprejemne skušnje začno ze dne 17. septembra.
Letri'0 poročilo c. kr. višje gimnazije, pa ima na prvem mestu spis profesorja dr. Josipa Šorna : „Ueber der Gebranch des Prapositionen beim M. Junianus Ju-stinus. Poučevalo je obvezno predmete 28 učnih močij in sicer ravnatelj, 20 profesorjev, 6 nadomestnih učiteljev in pa jeden pomožni učitelj. Neobvezne predmete je poučevalo 6 učnih močij. Učencev je bilo koncem leta 644 in sicer 155 iz Ljubljane, 381 s Kranjskega, 11 s Koroškega, 25 s Primorskega, 43 s štajarskega, 20 iz dru-zih dežel takraj Litve, 7 iz dežel ogerske krone in 2 iz inozemstva. Po materinščini je bilo 510 Slovencev, 124 Nemcev, 6 Italijanov, 3 Čehi in 1 Srb. Po veri je bilo 639 rimsKih katolikov, 1 grški katolik, 1 pravoslavni, 2 protestanta in 1 Žid. Odliko je dobilo 89 učencev, prvi red 405, ponavljalno skušnjo jih ima 80, drugi red 47, tretji red 17.    Zaradi   bolezni se  je dovolila 6 učencem
v
dodatna skušnja. Šolnine se je vplačalo 9210 gld., vsprejemnine 365 gld. 40 kr. Ustanov je dobivalo 96 učencev v znesku 8909 gld. 36 kr. Maturo je delalo 45 učencev. Novo šolsko leto se začne dne 18. septembra, vsprejemni izpiti bodo pa dne 16. in 17. septem. Vostalen pa velja za vsprejem, kakor smo gori omenili za vsprejem na nižjo gimnazijo.
Poročilo o višji realki v Ljubljani ima na prvem mestu spis dr. Franca Riedla: „Schillers Wallenstein als tragischer Charakter". Bilo je 21 učnih močij in sicer ravnatelj, 13 profesorjev, 1 redni realčni učitelj, telovadni učitelj, 3 nadomestni učitelji, 1 asistent za risarije in 1 učitelj za petje. Učencev je bilo 389 in sicer 123 iz Ljubljane, 118 drugod s Kranjskega, 36 Štajarskega, 18 s Primorskega, 9 s Koroškega, 9 iz Dolenje Avstrije, 13 iz drugih tostranskih državnih kronovin, 6 iz Hrvaške, 12 iz Ogerske, 1 iz Hercegovine in 12 iz inozemstva. Po maternem jeziku je bilo 178 Nemcev, 155 Slovencev, 23 Italijanov in 4 Hrvatje. Po veri je bilo 350 rimskih katolikov, 1 grški katolik, 7 protestantov, 1 žid. Odliko je dobilo 29 učencev, prvi red 265, ponavljalno skušnjo ima 27 učencev, drugi red 28, tretji red 6 učencev, 4 se je zaradi bolezni dovolil dodatni izpit. -^Maturo je delalo 18 učencev. Šolsko leto se začne dne 18. septem. in vsprejemni izpiti bodo dne 17., 18. in 19. septembra.
Letno poročilo I. mest. petrazredne deške šole nam kaže, da je na tej šoli z ravnateljem in katehetom vred poučevalo deset učnih močij. Učencev je bilo 464. Rimskokatoliške vere bili so vsi. Po narodnosti je bilo 461 Slovencev, 2 Nemca in 1 Hrvat. Za višji razred sposobnih je 353, nesposobnih 108 in 3 so pa neizprašani ostali. Za vstop v srednjo šolo se jih je oglasilo 84.
11. mestne deške petrazredne ljudske šole nam kaže, da je na tem zavodu v vsem učilo 12 učnih močij. Bila sta mej drugim 2 kateheta. Učencev je bilo koncem leta 523 in sicer vsi rimskokatoliške vere. Po narodnosti je bilo 520 Slovencev, 2 Nemca in 1 Lah. Za višji razred sposobnih je 414, nesposobnih 101 in neizprašanih je ostalo osem. Za vstop v srednjo šolo se jih je oglasilo 60.
Letno poročilo uršulinskih dekliških šol v Ljubljani
i
ima na prvem mestu izvrstni spis kateheta č. g. Roka Merčuna „Uršulinski red in njegovo delovanje v Avstriji." Tem sledi M. Stanislave „Slavovitnica sv. Angeli."
Iz poročila razvidimo, da je otroški vrtec pri uršu-linkah imel 52 deklic. Unanjo osemrazredno dekliško šolo je obiskavalo 583 učenk, vse rimskokatoliške vere. Slovenk je bilo 558, Nemk 22, Cehinji 2 in 1 Lahinja. Odlikovanih je 141. Prvi red jih je dobilo 301, za višji razred je nesposobnih 137, neizprašane so ostale 4.
Na notranji (nemški) osemrazredni dekliški šoli je pa bilo 269 učenk. Po narodnosti je bilo 48 Nemk, 201 (!) Slovenka, 13 Lahinj, 7 Hrvatic. Po veri so vse rimskokatoliške. Odlikovanih je 86, prvi razred jih je dobilo 147, nesposobnih za višji razred je 27, neizpra-šanih je ostalo 9.
Na višji gospodinjski šoli pri uršulinkah je pa bilo 16 učenk, rimskokatoliške vere, in razen jedne Nemke vse slovenske narodnosti. Odlikovanih je bilo 6, prvi razred jih je dobilo 9, nesposobna za višji razred je pa jedna.
Z novim šolskim letom se pri uršulinkah otvorita slovenska in nemška dekliška meščanska šola. Novo šolsko leto se začne na ljubljanskih šolah dne 18. sept. in učenci se bodo vpisovali 16. in 17. septembra.
296