iZi. stevilKc o LjuttUnnK v Eeffleft 1. ]unl]a 19ZZ. Mo iu. Ishali vitk dan popoldnt, Uvitmftl ntdtlje la praintkt. Inftoratl t do 9 petit vrst * 1 D, od 10—15 petit vrst 1 1 D 50 p, vefjt inseratl petit vrsU 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbs besedi 75 t>. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov na] se priloži znam ka za odgovor. Vpra^nlitTO „SIot. Naroda'* ta „Naredna tiskara«*1 Baaflora nllea *t 5, pritlićno. — Telelaa it. 304. UMđ&tltfo „SIof. Zf jrodV analtova ni ca it 9, I. naditropit Tol» on ćt«7. 34. Dopis« sprafsma I« paliUai« ln *»lo«tao irankovaua. **0- RokopS9tf »• ■*• vraća. ~?MI v Jugoslaviji navada đul 75 33r, nadalie 1 O v inozemstvu nanadna dol 1 3, nadalje 1*25 O f»o£tnifia pla:ana v gatovlnl. „SlovtBftkl Narod" ftlji ¥ M ubi lani ln po posti: V Jugoslaviji celoletno naprej plačan . D 120"— pol'ctno........ 60"— 3 mesečno....... 30-— 1 . ...... 10- V Inoieantrui ce'oletno......O 216'—» polletno .•..•• • 108'— 3 mesc*no......54*—» l........ 13- Pri morebitnetn poviš.in^u se ima daljLi naročnlna doplačati. Novi n.iročmki naj po.Viejo v prvič naroČnino vedno 9S3F" P° nakaznid. N.i amo pismena naručili bre> po»latv-» ilen.iria se ne morem!) ozirati. Dr. Korošec šega pa ^režju. Dr. KoroŠec je hotel v narodni skupščini doseći, da. bi naš notranji ministej* dr. Marinković kratkomalo zatrl jugoslovensko naeijonalistično omladino, ker pao klerikalcem napredna omladinska organizacija ni všeč. Ko mu je minister povedai, da vlada želji dr. Korošea ne vstreže, marveč se hoće držati zakona, je vzrojil klerikalni vodja in za&rozil ministru, da bo treba vzeti v roke orožje in se braniti zoper napadalce, ker vlada ne stori ničesar. da bi čuvala mirne državljane. Klerikalni hujskači so mirni,državljani, oni, ki reagfiraio na klerikalno rovarenje, so pa napadalci in nevarni ljuđje, proti katexim treba izvajati drastične odredbe! Klerikalna nesramnost narašča, ker ni nravesa odpora uroti njej. Prevelika ie potrpežljivost proti elementom, ki razdvajalo notranjost države in !ej povzročajo nedoKledno škodo doma in v svetu. Pa bi kdo mislil. da imajo klerikalci in aiihovi tovarisi kake tehtne, splošnega vpo-števanja vredne vzroke za svoje na-stopanie. Ali nimajo iih. Klerikalci in njihovi prijatelji streme samo po svojem gospodstvu. Oni hočejo zavladati v državi in urediti si ]o čisto po svoje. Oni bi £ospodovali in go-snodarili. vsi drugi državljani z njim nasprotnim prepriČanjem bi zatrti ječali pod njihovo petOi Ako se jim to pove v obraz, se razjezijo in zatriii-iejo. da je vzvišena njihova morala in ideoloeija in da hočejo oni prinesti vsem mir in zadovolinost. Dr. Šu-steršič, ki klerikalne voditelje pač najbolje pozna, pa piše v svoji znani brošuri: »Na| gre vse v kose, de-žela, narod, slovenstvo — ako ini nl-mamo gospodstva. In javni blagor prav nlč ne šteie, če ie treba zado-stitf našhn naravnim nagonom oseb-neca sovraštva in osebne lakotnno-sti! To ie nifliova moralna ideolosiia, to te ono, kar izvestni klerikalci ime-nuielo idealno stremljenje.« Jugoslovenska napredno-naciio-nallstična omladina deli svoje delo na notranje in zunanje. Notranje je ?namenjeno članom samim in obstoil v vzgajanju popolnega ftigosloven-skega tjpa v kulturnem, fizičnem, etičnem in socijalno ekonomskem smislu. V zunanje delo spada v glav-nem bo) proti plemensTcemu in po-krafinskemu separatizmu, proti zgodo vinskim f>redsodkom, proti ver-skemu fanatizmu in netolerancl ter proti vsem škodljivim faktorjem v narodnem gospodarstvu, v dnižbi in kulturi. Torej povsem plemeniti na* meni, ki hočejo v narodu Dovzdig-niti snlošni polet in mtsel narodneča in državnega jedinstva. Nacijonalni ponos, verska strpljivost, socijalna pravičnost! Kje ie tu kai spodtaklji- vega? Za Jugoslovena, ki računa s težkočarni, katere mučijo našo kakor tuđi druge evropske države, in s po* trebami. da se čini prej izkonljemo iz povojnega stanja, ni v navedenom nič spodtakljivega, ali za ljudi, ki hočejo uveljaviti svoje gospodstvo sredi zmešnjav in zbeganosti. je vse navedeno soodtakljivo. Zato pa je zarjul dr. Korošec na omladino in stegnil svoio roko po orožju. Na-pačno! Dr. Kcrošec nai misli na razoro-ževanie in ne na oboroževante! Duševno razoroževante ie potrebno, ne oa oiačevnnte sirankarsUUi strasti. Klerikalci so prišli v svoji besni go-nji na vse strani že predalec. Omladina jim kliče: Stojte! Dovolj je kle* rikalnega protidržavnega. protiii^go-slovenske^a nastopanja. Ta sramota naj izgine in stori nai na površje pošteno delo za našo državo. PrnC s separatizmom, proč s fanatizmom in netoleranco! Dr. Korošec je vendar izknšen politik, delal ie tuđi za Jugoslavije sedaj pa tava okoli. obdan s starimi klerikalnimf crrehi, držeč se vcdilne-g:a načela, kler. prvakov izpred voi* ng: »Naj vse hudiČ vzarae, ako re ve* M naša!« Kaj so šle vse izkušnie mi-đfto nie2:a brez haška, kaj res misli, đa pojde klerikalcem tuđi v Jugoslaviji vse tako. kakor jim je šio v Av-striji? Z vso silo se pehojo klerikalci na vse strani, neumorno se trudijo. da bi prilagodili nove Čaše svojim namenom, ali to se jim ne posreču-je in to se jim tuđi nikdar ne posreći. Bo že treba, da krenejo klerikalni razdorniki na druge noti. vo katerth bodo hodili bo!i umerieno in nekoliko krotkejše se bodo morali kazati na-pram dnignn strankam. Ako ne uvi-djjo tega z lepa, iim moFda pa bliŽ-nja bodočnost z erda preženc niiho-vo huiskaško in razdorno nagnjenje. Odpor proti njim ima svoie vzroke, Nai odstranijo klerikalci te vzroke. Da odpade odnor, kakoršnega se boje, sam po sebi. Nfkdar ne bomo ne netili in ne zacovariall roaličncira pretepanja in nnpadanta, želimo na, da zraste oroti vsem škodlilvim elementom t državi krepka mlada sila. ki se tako ojači, da bo morrla vstra* hovati vse one, kl podreiaio državno misei svofl strankarski ali osebni spekulaciii in oodiraio soroti kar zgradifo s tezavo drugi, ki uvldevaio, da treba graditi hi ne podiratl. da orldemo čim orei do konso!!dacile svofih notranfih !o zunaniih razmer. Vpoštevramo pa pri vsem tem v j polni meri grehe vsch strank. pa naj ; bodo srbske, hrvatske ali slovenske, i Nobcma ni brez grehov. Zato pa je treba, da ss jih očistimo. Kai bi bilo, ako bi tuđi klerikalna stranka šla v se in zmolila svoj confiteor: mea cul- pa mea čulna, mea maxlnia culpa! Z\ ,'iiik Finž^ar je crovoril koncem jatu arja v »Slovencu* o HioJri. po-šicni besedi in o Iiorobača. Zclhiio, c!a H zavladala po Sloveniji in po vsej Jugoslaviji modra in puštena bese-da. Ako se za njo izrečeio tuđi kle- rikalci. se izognejo »fašistovskega koroba^a«, i>red katcriin. kažeju toliko strahu, in trdna bo pot^m zavest državimsti. katero treba po Finž'*:ar-ievih bcsedi-.h bojiti z vso ljubeznijo in vso energijo. Fiiisa iz Ils^iSlIe. Lipsko. 28. maja V)22. Mcnda je res, kar mi je pred ča= sam dvjal uober prijatelj, ne Kernui* iiofil. pa tuđi ne Kermanoieb: dejstvo n:JiircČ, da se pri nas o Nemčiii mah) ali nič več ne piše, odkar ne živimo puU Nciiici. Avstro-ogrb.vu monarhija neprijetnesa spomina nas je v tein pogledu temeljitu izšolala. Toda čas je, da se pred- in medvojnih nazorov o Nemčiji otresema: kdor živi dancs par tednov v rajhu, spozna kinalu, da se pri nas govori o Nemčiji vodno s stališča tendenc o centralni Ev* iopi: nicdvojne centralne Evrope pa ni več in sodobna Nemčija ni N-jm* čiia \vilhelminske megalomanije. marveč država dela. Med vojno Kemčiji sovražr.a Anglija priznava to dejstvo; in konference v Cannesu in Genovi kažejo, da pot evropskih narodov v Iiaag morda ne bo jalova kakor bo v bodoče ostala brez* u.spcšna vsaka politika, ki se bo da* la voditi zgojj od šovinističnega na* pihovania. Pripeljal sem se v Ncmčijo pred dobrim mesecem, ko še ni bilo zele-nja in vročine. In kar me je zadivilo takoj, ko sem stopil na nemška tla, ie bil red, točnost, natančnost. Biro* kratizem ima svoja topla gnezda kaj^ paJa tuđi tu, toda nemški bbmejni komi<:irii so do Jugoslovanov, če* prav italijanskih podanikov, bolj koncilijantni in vljudnejši nego je go* spod obmejni komisar v Rakekti do jugoslovranskih no vinar je v. Vsaj toliko lahko poveni, da nisem imel na meji nobene države, ki sem se skoz nje vozil, toliko pričkanja. dokazova* nia ln nepotrebnih sitnosti, kakor v Rakcku. In vendar Rakek ne pred* stavlja napram Italiji etnografične jugoslovenske meje! Po deveturnem čakaniu v blatnodeževnem revirju rakeškega obmejnega komesarijata sem se odpclial dalie, nestrpno pri-čakujoč trenutka, ko pridem čez jns:oslovansko scverno granico; kai^ ti vcdcl in videl sem, da dalje od tam ni maler.kostncga vhadania za »svete« službeno predpise, ki le ovirajo tnednarodne "prehode iz dr* žavc v držnvo. — Kaksnc vtise dobi človck o sodobni Nemčiji po pctte-denskenv bivanju na nteneni ozem* lm?Ako je izrazit in dosleden franko* fil. mora seveda kmalu povezati cu* lo in nabrusiti pete ter io odkiiriti na-zaj ocLkodcr ie priSel, ali v Pariz. .Taz frankofil nisem, zato sem se z lahkoto in kmalu uživel v tok živ* ljenja na Nen.škcm. Na Nenice gle* darn ko kršni so. ne kakršni so bili! Sodubna Nemčija producira, de* la z vecio vnemo in saniutjd^ovor-nosijo nekro Jugoslavija, Italija in še inarsikatera cm:a država. Tu se vsakdo od bavar^ke^a konservativ* ca preko pruskega demokrata, pa do saškejca komunista iasno zavedu, da brez dela ni jela, brez jela ne živ* ljenja in brez tejra ne bodočnosti. S tem seveda ni rečena, da v NemCiii ni pohajavcev. ki se jim zdi moralno in ćelo imenitno živeti Pod krinko brezpp/sel-osti na škodo države. Ta* kih zaiedavccv tuđi tu gori ne manjka,, toda kvantitativno in kvalita* tivno ne prevladujejo, oni so Ie izje^ me. ^Štrajki v Nemčiji nišo štrajki brez preračunanih vzrokov, prej so to protesti proti splošni ekonomski krizi, proti nesorazn-erju med pro* dukciio in konsumom. Produkcija ie v Nemčiji popol-noma zadovcljiva. Nemški izdelki danes preplavljaio Holandiio in Švedsko gotovo v večii merj nesro kdaj prej. Seveda pospešuje tam iz* voz v prvi vrsti nizka prodajna ce* na nemške. marke. Kakor Svicarji, morajo tuđi Švedi ustavljati obrate. ki so še včeraj delali s polno paro; in dočim se švedski ročni delavec iz fabrike vrača k plueu in motiki. £re-do nemski prodnkti vedno v večjih množinah v skandinavsko ozemlje. Drac:inja je v Nemčiji prilična, vendar še ne tako pretirana kakor pri nas na ju£u. Cene so približno takšne kakor v Ljubljani pred pot* dru Tim letom. Kruh ie racijoniran, sladkor odmerjen. S kolonijalnim bberom in zelenjavo. ćelo z južnim sadicm. ie Nemčija dobro preskrb* liena. Mleko ie v mestih pod znrx>-ro, mesnine pa je dovoli in ceneišc necro v Jugoslaviji. In-dustrijskih iz^ dclkov Je seveda na izbero v velikih količinah. Najceneiši so menda fa* brilcati iz keramične stroKe, pa tuđi ostali izdelki nišo tako dragi kakor doli na facii. Domaćin izhaja mesečno nnbl'zno z 20OO n^arkami. dočim POtrobujc tufee vsai šc enKrat toliko. Pa. ino7cmec! Nemci jra nimajo r»osobno radi. pa nai priđe odkoder* knli, iz Čcškorlova^ke, Italije. Ju£o* rlavlle. Francije, Skandinavije ali Sviće. Stavijo JTa v vrsto dclarnrž-nih clorrcntov. v kasto miliionarjev in vojnih dobickarjev. kl nočcio zU veti od dela lastnih rok in jrlave. marveč se okoriščajo z valutno *»pe* kulacijo, katera neniško morala bridko tare in ji jemlic kredit. S sedanjim političnim položajem so Ncrnci različno zadovoljni. Bajc varskim monarhistom ne dišl republika, saškim komunistom ne oMika sedanje vlade; edinole Prusi vidlJo Y demokraciji edino današnjo življt-n* sko ni<»žnost Nemčijc. Tulntam iziđe knjiga, ki spominja na protekle dne* ve, n. pr. kronprjčcvi spomir.i. To* da ta 53 bere le kot stara kronika, vernikov iniajo te vrste pisci malo. NcmSki mešč^an ti zine o kalzerju samo cnr> besedo: Foi'^lin^! ln si ne navija brkov več po stari seg^i av* striiskih žandr.rjev. Poptilarncjši od HohcnzoIIcmceT je sivi liindcnburkr, ki je šc nedavno osrledoval pf>1jc svojih morilnih lavo* rik na vzhodu. Maršala je ob tej priliki ljudstvo navdušeno pozdrav« lialo. župani so mu hiteli nasproti In fiindenburir se je priietno muzal. ko je mislil na svojo prctcklost. na orna* ianega Clemenceauja in na inaiajo* če se temelje vcrsaTske-ja miru. Puh sodobne Ncničije govori oštro proti njemu. Vojni krivci, za katere terjaJo zavezniki kazen. §e nišo bili vsi pred sodiščem. Lani začeti procesi s višjem nemškem državnom stxlišču v Linskem. Topot priđe kot prvi obtožcnec na vršio neki zdravnlk, kl je bestijalno ra\Tial z aut;Ieškimi ujetniki v nekem lazaretu. Priče za ta proces so pozvane iz AngliJe in Francije. Ker je razmerje med Nenv ci in Anglcži prijaznejše ncff(» med Nemci in Francozi, bo morda izid procesa malo drucračen nei?o izid lanskih ohravnav. nad katerimi se je zlasti franeoski duh zsrražaL Če§, da so nemški sodniki napram ^vo* jim deželanom pristranski. — Kapn, ki priđe radi svojega monarhistič* ne£a puča tud i pred sodi sce. leži Še vedno v bolnišnjci in se zateka od ene operacije k drugi. Menda bodo te operacije trajale ^e nekaj let. dokler bo zadeva zaspala. Prvi korak do tesra se je vsekakor že ob* nesel: mnocro za proces važnih ak* tov je »izjčiniloc in policija scJaj išče »tatove«. Dvomim. da jih bo našla. Polecr vsch teh notraniih <;krbl ima Nemčiia še druge. vcČJo hri'.re. Po genovski konferenci jo pritiska vprašanje renaracij. FMižnji 31. maj leži nad Berlinom kot težka atmos* fera. Vendar se zdi po zadnjih izia* vah flnančnci:a ministra Hermesa, ki se ic te dni vrnil iz Pariza, da bo vnrašanie rcšeno miri'im potom. lTsrxla Gorenje Slezije vso nemška javnost jroreče zanima, trxJa rw>močl proti deljivosti ni. Razpol^žniJo ra zdrnžitcv Avstrije z Ncmčijo je V raihn dobrr>. in Berlin caka gotovo Pr. Ž. Clcoara. Istinabog — cicvara ni, dA bi m\ % n|o moško lice skmnito junaško pero. Ali, brate, ko gledaš in slušaš dan ua dan, kako se našega naroda cvet — nebo ga zasuj © svojim blagom! — prička med 6elx>j in preklja % vikom in krikom in se pricka med seboj in preklja za cicvaro, pa bogme ne ve, kaj je cicvara, pa ko i tebi, brate, ki si pri^a ljutemu bratomornemu boja, morebiti cJcvara ni docela jasna, tmđaj, brate, spoznaj in uvažuj položaj In potrebo in na zaničuj junaškega pferesa, ki ti piše cicvaro. Da ti povem po pravici: cicvara jb 3ed. Jed je in je clobra tuđi. Lahlco si pripraviš in zvariš cicVA-ro, Ie da paziš, brate, na moje beeede, jih dobro razumes in verno in točno poštuješ: ni enako, ali vzameš za p^t »oli prevec ali premalo. Tedaj Čuj: Vzemi mlađega sIta. — Ali ko ti velim: V^emi! — nemoj, bra.te, da greš v ćarsijo, na trg in tof! prodajalko v zobe, srauk! elr v torbo in % Bopom, diko! pot pod nope. Poston erom človek, pa si i ti pošten __ knko drugače! __ pa bog štel pare in dinare in Čas ti to kupil In placal mladi sir, da te bo vesel gospodin Bog v n^besih in te bo baba % sirom tuđi. In da ti še razložim, br&te, ako že imaš mlađega sira doma v shrambi, ni-kari no hodi v čaršijo, si ga kupovat. Niti ni treba, da steje« zanj pare in dinare, ako se kdo najde božji in ti ga podari, čast mu in slava! Ije da imaš mlađega sira in da ide y»e» pošteno. Kakorkoli, brata, čim imaš mlađega sira, vzemi ga — Pa da ne bo zmede in galame, Se to me čuj, zlati moj sokole, in me razumi! Ni treba* da mladi sir takoj vza-mei v roke, pri tej priči. Ako sediš ▼ kancelari ji in pišeš važen akt, nikari, brate, da bi na te moje besedo kar pu-stil akt in kancelarijo in hotel bogme domov v kuhinjo, da se lotiš mlađega sira __ ali da bežiš od fvtotega opravila ali iz junačke čete. Ne, moje besedo vzemi tako, da vd-Ijnjo za primer, ako in kadar ti srce zahrepeni cicvarc in bi imei Ča3a in prilike, da si jo pripremiš. Pa 6e m, da jo je gospoda poglavita in prečastna. Evo, to je cicvara. Pa knko je ime-nitna. naj ti pove s!o«de6*i zsodba; j Soseda dva, pontoni krščeni duši, «ta s^ z doma odpravila 8 svojima, kl juhama; nainenjena sta bila v mlin po mo-ke. Solnce je žpralo kakor ljuto, kaj hočeš, to so božji posli. Jedva sta sto-I rila pol pota, že sta ju zvabila senca in hlad, kreni la »ta v kraj in »edla. Sega-la -sta ▼ siti svoji torbi, da se gladna okrepčata a koruznim kruhom in domaćim sirom, potom bi nastavila pot Kruh jo bil trd, sir j© bil pust, pa rBče prvi: >E, da bi »e zgodilo, d* Je ta dolina polna cicvaro!< Odgovori sosed: >Dal Bog, da jd istina! Ne bi bo je branil, tako mi svet« vere! Žlico v roke pa sredi v cicvaro«. »Knko sredi v cicvarb? To ti ne gre, brate! NKako tnl kra^a? Mast nf> »toji r>b Mraju, mast stoji v srotii.< >Pa da stoji v sredi __ kako pri- dee v 5»rodo?< >Kako v -sredo? Moja skrb! V oj>aa«. kah ne!< >BudaIo. kaj misliš, brez opank s« ne boš uduiiil !< >Kako udu-il? Cicvara ni voda. Pa da &% udušim, sladkft mi «inirt v cicvnri.c >IIaja, gladen je bil, se je v cicvari udusil Haja!c >Komu se sm^ia*, ©?< >Komu? IIaja!< >Zakaj fie ?mcje^. e?< Beseda je dala dni£r«>, druga trotjo, tretja bunko in sta mlatila i*>3e Cicvara.« Iran 2/ »SCOVENSKI NAROD« dne 1. jtinija 1922. Stev. 124. Ie Še rta ugoBeti frenuteK. ffo ma ctetanek pođonavske monarhije pade kf* zrelo iabolko v krila Kadar to to zgodi, pa rastopi tuđi ta juffoslo* ▼enske^a rnnanjega ministra tn% naprezanja za pcidobttev Koroenci za odličnp, dobre, ^adostne Itt slabe, začasni nshiibenci pa 2a sposobne ali nesposobne 2a stalnost. Komisije bi bile pri oblastih in pri ecntralnlh uradih. Med oblastne ura-* đe je Šteti sosebno oblastno upravo % oblastnim vellktm županom, dalje oblastne finančne utrrave, direkcije pošte, direkcije ^eleznfc. direkcije ^um ttd. K centralnim uradom pa spadalo pofeg minfstrstev tuđi državni svet. kasacUsko sodiŠča glav-na kontrola itd. Oblastne komisije *a oceno oceniujejo v prvi stopnli, centralne komisije v II. stopnji. a srlede ilanov oblastnih komistf in glede ve-itne drž. uslnžbencev prt centralni upravi v 1. stopnji. Član© komisij, starejšine mtnistrskfh oddeikov in velike župane ocettfuieto v obče kompetentni mirrtstri. Ti reiHiie$o tn-df prjtožbe zoper ocene centralnih komisij, kadar slednje dolocajo v prvi stopnii. Oblastne komistte sesiofe te 3 članov. centralne iz 3, kadar dolocajo v 1 stopnji, in iz petih članov, kadar odločajo v 2 stopnii. Po zakonskem predlogn se vzamejo za članc po poj« ložaiu naistareiši uradnikl one^a urada, koder obstofe komisija ra oceno. Te pređpfse bo treba spopol-niti. V zakonskem načrtn se namreč *abi izraz «stroka» v raznih pomiri*M a zaradi velike važnosti teea izraza prf vprašanju organizacije drž. urad-nfkov je treba ravno tu rx>sebnc toč-Jtpsti. Stroka pomenja v oziem srrtt-sfu skupino drž. uslužbencev iste ka-tcRrorije % isti mi posli v isti grani d^ 'f&vrre upra\Pie. V minfstrstvn "t»o!^ đetlstva borno fmeft n. pr. jnrtđičTtfV ađrrriTTfstr«r!vtio stroko. raan© VF§te ih nižje a*rronomske sfroke. veterf- [ ttM-sikn strnko. nisarni^Vo strofo itft. I Običajno porrrenia stroka sknptno več sorodpfh stro* v o?fem pomem^ kl se rarliVujejo le r>o bofl ali Trmrrt anaTistvenemu a!! boli ali mattf errmK ričncm značaj svojih poslov. Vse arrcmomske strofce vi ste m nTfie vr» *fto tvorbo skupno agronomsko stro« ko v sircem smislu. !marr\D airrono^ me % fafortctsko fzobra^bo. aCTO-ncrme s srednjn rx>!|ede1sko srAo in afiTonome z rfifJn #poljede?fs1^o £ofo. V na?Sir§em smislu pa rjnmenja sffro-%a fsto kar grana, namreč ve!o dr-*arne tmrave. Vsak' minister naca-^4je določern ^ant ali resom državne uprave. Ve^d?r pa Je včasih ve^ teh eran v sredr*^ nižii stopnji zdrw-Jen>h v cbsežnejšo ffrano. Taka db-seznei^a »rrana jft n. pr. obČa udt?.v«, fci po v?e sVTenienem. a 2e ne pro srtafenem zakonu o obči urirov? ^b«s l?fl ^ rjižii in srednii stnrmii retorte mfrtstrov notraniih pos1o%', pofjede*-Ihtva. šum Tn rw"dr»TVov (v kolikdr ne jrre za dr?. ^u*mr. in mćrnilre). trgovine tn industrHe. lavnfh trrndb. socijalne politike, r>rr>svete. vere m narod-ntza zdravi?.. Posebne frrane tvorfjo ri5df srKinn obLnstva bodisi da £re za redna sodfSča ali za posebna obfast-▼a sodne uprave (drž. pravđništva f>d) "bodfs! da gre za ustanove za nr^avno sodst\ro. Prt sestavi obtastrtfh m central-uTh kcr.nisii zp oceno se bo rnorata ▼po?tev?.ti ne le Krana, temveč pofe^ Sirane tuđi stroka v Sircem pomenu niksVnr pa ne stroka v ožiem norne-mi. Pri te? državni administraciji IT. stonn.^e t. [. pri obln-stni upravi z pb-lastnrrn ve^Vim žicanom bi kormsfta za oceno ne smela biti sestarvliena te treh no nnlozMjn natstftrefSIh wra<5-T»!ko^. temveC t^j icmnfsU? na! prfm-:^.ejo kot TKredni čVn! «a vsa^o stro-k"r» v ^fr§em smislu vo možnostf 5e toliko po položaju najstarejših nrad-niknrv. da bosta v prvf stotmjf Tro rnožnosti dva pHnadnfka one sfrolce, Jcf se ocenjuje. Ti fzredn! Članf bi v nrimeni potrebe rmdomestiti najmta?-še redne &nne. Seveda mora vsalc' član se nahaiarf vže v eTavnem položaju. Pri oMastnem velikem ?ut>anti in niermi podreienfh okrajnih j?lavar-stvih b'odo raJrazličnejSe stroke za-stopane. Pole?: upravnih trraifnllcov trtsarniSKI nradniK!) Bodo aoelelfen! zdravniki, grradbeni uradnlki različnih vrst (gradbeni tnženirji. strojni mženirji tn razni tebolčni nrađniki nižjih kategorij). šumarski uradniki (Šumarski inženirji in Sum. uradniki nižje kategorije), asronomski uradniki v1§je in nižje kategorije, veteri^ narji itd Poskrbeti se mora, da bodo pri ocenievanju uradnikov določene stroke (v širšem smislu) po možnosti dva. a pii centralni komisiji kot drugi stopnji po možnosti 4 Člani pripad-njki dotične stroke. Upravne in pi-samiške uradnike pri oblastn! upra-Vi in okr, jrtavarstvih M tedal ocenie-vala vsal 2 uprav, pravnika, gradbe-ne inženine in Kradbene tehnične Uraanikc nižjih kategorit vsaj dva j^radbena tnženlrla itd. Oblastnf velik! župan pa ni Ie ministru notranjih poslov, temveč z ozirom na ohseg oKče uprave hiffl raznoterTm ifrugTnf ministrom podrejen. Centralna komisija za oceno uradnikov oblastne uprave in okrajnih glavarstev se bo nahajala Je glede upravnih uslužben-cev v ožjem pomenu pri ministrstvii notranjih proslov, glede ostalih strok pa pač pri cdgavarjajočih ministrst-vih, tedaj n. nr. za zdravnika pri mi-nistrstvu r^irofineifa zdravja, /rt gradbene uradnike prt ministrstvii javnih gradh itd. • To kar volja glede članov kom!-sij za oceno. naj slično velja tuđi disciplinska M>dišča iji naj stejeio ob-lastna disciplinska sodišča vedno !e troje čtan^v. a centralna disciplinsku sodišča naj sodijo le vr zboru petih članov, sai bodo tuđi upravna smij-šča razsojala v obče le v zboni trcli. a državni svet kot vrhovno upravno sodišče v zboru pet članov. Ceiki parlament izrekel zaupnico dr. Benefu. 2AKLJUCNI GOVOR DR. BENESA 0 EVROPSKI POLITIKI. PRrn ZAKLJUČKOM POGODBE Z RUSIJO. — NEMCI. MAD2ARI IN KLE= RIKALCl PROTI BENEŠU. — Pram. 30. maja. (Izv.) Na* rodtia skup^čina ie danes zaključila načelno debata o Beneševem dtspo* zeju glede notranje in zunanje politike Ć^škoslovaške republike in o ge» npvski konferenci. Govorilo je več govornikev, ki so v Imenu svojih strank in klubov pojasnili stališče napnim politiki dr. Beneša. Netnci, I Madžari in klerikalci osobito pristaši slovaške ljudske stranke so vprizo rili ▼ zbornici velike kravale ter dvisrnili viharen trusč in hruSč proti mfnistrskemu Predscdnikn. Nemški dejno-krat dr. K a f k a Je sftusal ovreči politiko dr. Benega in je naglaŠal, da je versaillska mirov* na poeodba diktat in da ne more biti za podlago politike, ker je naperjena proti Nemcem. Dr. Š m e r a 1 le oči-tal dr. Benešu. da ie njegova politika napram Rusiji prevec oprezna in pre* vidna oz. neodločna, ker se češko* *lovaška še vedno naslanja na Fran* dio. iMinfstrski pre'dseđnifc dr. Beneš je ob 9.15 stopil na Kovomisko tribu-np, da ▼ zakliučnem grovoru odgo* vajja na izvajanja nemške in kamu* nistične opozicije. V tem trenotku so začdf s1ov?.§ki klerikalci silno tolči po pnltih. Pridružili so se; Nemci in Maci iri. Vihar v zUpmici 1e trajal tričetrt ure. Klerikalci so baie vpri* sorifi to demonstracijo t znak prote-tta. ker fe bila nedavna porušena tf* ikarna Sn redakciia klerikalneg'a li* sta ^Sfovak« v Vr«tfsl|iv1- Končno se j« vfhar ▼ cbornici Dolegef. Teda^ je I začel dr. Benel govoriti. Mjed drugim je izvajal: Umevno je bilo »amo r*> setoU da Je opozicija kritizirala mirovno pogodbo, da so jo kritfeirali Nemci In Madžari. Ne »merno a priori zarreči versaillske mirovne pogodbe kot podlago za novo Cvropo. Potreba Jo te samo izpolniti. Versailska mirovna pogodba je bila nujno potrebna. Mi smo se pred vojno branili absolutfz-ma Nemčiie !n sedar vrdimo v an* tanti vse pokoje za stvarna đemo« kratska načela \t\ za nadaljno demokratsko zunanio politiko Evrope. Radi te£a priznavatno versailbkcj pogodbo. Kljub vsem nasprotstvom ot)stoja med Angliio in Prancjjo veli* ka interesna sfer^ ta edlnost med tema dvema državama le zelo ko« rlstna za nadalinl razvoj Evrope. Vsak nasprotnik Franclje in vsalc očhrfdec mora priznati, da-'ie Fran-cifa do vojni vsa razorana, tahko to* rei razume, zakai zahteva Francija s tako odločnostjo plačilo reparacij. Dr. Beties ie dalic kratko in pt©» cizno oćrtal cBle potftike male an* tante. Omenil jer Mala antanta le uovsem defen-asfvneea sfstema, Ustanovjfcna le W« la v svrho vzdržeranja mini brea? vsaklh agresivnih namenor. To do« ka^ujeio na^a pc*raianta x Avstrijo. NairlaSati pa moramo tuđi. da so na* 5i odnošafi do Nemčije popolnoma korektni. Ml h'oSemo v na§f polftlk! zasledovati cilje m stanju pogajan) za Aajetje zunanjeg'a posojila. V političnih krogih je poročilo finaJičn<*ga. minlsitrft. vzbudilo veliko senzacijo. Pa tuđi mini-sfrski svet je hil mestoma prepeneFondation Bancc odstopila od svoje ponudbe in da ostalim nermo^oče dati na rarpoln^o po-»bjilft t vifcinf 100 milijotiov đolarjor. To porobilo je rrbudilo ▼ T^eh DolitiP, lilh in parlamentarnih krogih ▼rfiko i»-čud^Dje, k*r i© jMnfc, da je hotela Hol-gatanbva »kupina 9 uvojim naAtopofn Ie preprečiti ponudbo Blerove skupine in da nj«na ponudba žo a priori ni bi-!'* reena. Naš b^lp]«kl ro^lanik jav- i l{at da J9 m?ka> loncto-n-ska »kupina pri-pravlje»na dati ne-£i državi po^o^ilo v zne*»kn 30 milijirmor fnntov Štorlinjiov, ZaMoimiki te finančne skupine pa ^a-htevajo, da «e vodijo »aHjf*vn* po^ftjft-nja v lx>ndomt in ne r Beogradu. Porodilo pbslanika je bilo javljeno mini-utr^kemo pr^d-Mnlku %. PaMću r ^a-raj. POMILOSCCNJt — Beosrad, 31. maja. (Izr.i Na ▼Cenrf-Snff seji Je ministrske sv©t pov, tBiko ranjeni!! je bilo *pe4tranih. Dr. Vufcačin Majirrvi*? e 30 haldukl je te — Rfan, Si. maf» TlfcrT Italilanaka politi5na Javnost fclvahnb komentira «e-eta&ek, ki ga je imel sovjetski kotnitrar Ciierin v Garđbnu ob Gardsketo jezero z Bf Annonzijem. Ta ev?etan©k Je napravit na javnost močan vtis. E «eetan-kn je bil tuđi povabljen vod ja italijan-drih »trokovnih orjrani^Adj D* Arago-na. D' Annuniio pripravlja r sporazu-nra • CiSeHnoiD pbeeben apel na 1 talijanske etrokorne organitacije, ap^l na mlado Italijo. tf Annnsio Je »to, prilike svoje ^tališče zag«>varjati in n e d a bi bili uradriu pozvani, Ji se branij^ predno se jih t.b*<>tii! 2e z oziniin na faćasno r nku poda i o obstoh dejstvot da zakupiiina na sebi nika-k»)r ne odgovarja niti cni dvajvetinki prave vrednosti zeraliKkega Ci^tLga donosa, r.la-sti, ker ie ta zakupnina plačljiva v scdanit '/eoinki prejšnje dciiarnc vrcdno'4« tMJ^ovar-jajnCi valuti. Od to inalenkostiie zakupnine irnajo veleposestniki plaćati eno četrtinko zneska v sklad /.t vzdr/evanje .i^rarne^a urada, tri ćetrtinke Vd za davke z nakla-dami. V većini pri ine rl jaje v prek-ta zakftp-nina ne zadošča niti za plaćilo cinenjenih dveh dajatov. vsled Česar je treba velcpo-st-stnikoni dodajati iz drugih virov izhaiajo-ča doplačila po K 4() in še več cd 1 ha poljoprivredne zemlje. Zakupnina. kJ ic pla-ćevanu *xi onih, ki jim ie vclep'jse^tni^ka zemlja prideljena, znasa n. pr. v Mucaju, vzettMim iz prakve, /a dtleŽ K 0f». Za pri-dtrlsno in prr.dano ^eno pu dobijo jrla^om »)dnii--ke ceritve K 3600. Piivsem izkliiič<:no je, da bi re^en člo-vek v takem p<> dol^ilih ac;rar. ref. nared-brrh izvr^enem po^toT)anju z ozirom na pravice la».tnikov moi;cl naiti kaj dmzcp. ne-Ko nezasluženo kazen, odajo, ^ katero bi ^e še majici sr^rijaiznitl eden ali dmei, mfMeč. đa Se fa zakupedaja neka elemen-tama nezgoda, kakr^na se pač pripetl *em-(ertia. kadar povodeni ali toča aJi ogen] uniči ve^ priđelek. Ali pa bi «e utegnilo ^rrratrati to storjenn krivico kot pogledi-co zača^ne prehodne povofne psihoze, ki mora prcnehatf ko se razburjeni duhovi pomirijo in kr> zopet z&Znc redn<> divljenje v pravni državi, kateii Je in ostane prvi eksistenčni pn^o] zaščitie osebne lastnine. Ta napominani dru-i del preduga ne ^c-T^rt več o razla^tirvi cno!etne«::t ali kakor je v naredlvJi predvidenn. lt:r"'t;*ncff» do-hndk«. marveč govori o razlastitvi zemljJ-šča po cenah iz predvoine dobe. Predviđena ic vTednr>«t \t dobe 1910—1915. Ni pa povedano v kaki valuti ie plaćati raz^t-nino. Sodeć iz okolnosti, di ve!ja d^i|s kot-vedno cpmvičeno sredsts'o proti vfar posc^tniku Ic Kola, niC naimani omitjc«p brezobzirnost. ni pričakovati drugo, ne^n da *e \7amc pri cenitvi za TX)d1ajro remičnino p(W)iibno obremenje-vafl. Jo proda-lati, razdelicvatl med svoje i (Jedlče itd itđ. — Sosed njcffov p;t ki !e \ imet eno desetino ha več poljoprivrede. ; namreč 75 ha. P* nič jtocda a'i drusrti pri- • tlkljajev, ie bil v vsch svojih soolaj»o in za-nie spreleti Lx moTebltrteKa presežka 75 ha pollopTivreifnc teinlie faka zemliiSča, ka-tera mu doloCI agrarni odbor, ozir. urađ. Obremenftvena hi ođtiijilna zabrana pn se j rarfezs tnđi im vse druge nepremiCnine, B * ^rarsfvom nimalo prav nič skupne-gm JoaKor n pr. mestne hiš"e. industrije itđ. KJe le ostala enakost pred rakonom? Dalje veli ustava: Nfhče ne srne biti oSsofett. ne da bi mu bila dana mctfnost, da se brani, m vsakdo mora biti pozvan, ]enffi« veleno5e^tnikov, !it po prednjih tevajanflh $r> bilf ▼*? ob^o-Jeni, nf bil nlhče pozvan, da ^e bran! na kompetentnem ntestu; 5e mani pa mu Je bila dana prilika, se kte braniti. Utetmtto M se red, đa se ?a tJ^ta\Tia dolnčba nana-?a le na kazenske «adeve, navedene v ka-zenskem zakonu. — Taka ozka razlapa pa irikakoT ni nmestna. kajtt besedUo ustave kazen^kem zakonu in če bi tud! tako bil">, je cickt isti, naj b'> kdo sokn po ka-renskem znkonu ali pa kaki naredbi, kateri jt- pri znan a zakonitost. Postopanje proti v<_-lcpo>«tnikoni je tem krivičnejc, ker se iim nima ničesar po nikakem zakonske n predpsu očitati in vendar ^c jih najob»hit-neie kuznuie. Iz tega je ja^no, Ja se pv stopa 7. veleposcstnUtf proti jadnim dolo-čilom \'c!javne u^tave. ! Duljo je pa po^topajtie razlastitve br,- 1 disrf tako brc?: odškodninc kakor tako z delno odšknjiin;> proti tcmcljnemu principa zaičitia osobne lastnine. Videlo «r je v najnovejšem Času na j v.'enov^k1 korf:renci, da ^o vse cvr. pske in i i/vene v ropske države na^topile proti rn^k? I delegaciji m tn;no, fc |o tndi lormelno primara, pade pod niv-» nn i priproste? Se dr?ave divjakov. Eiekt ^c!-ločrtje v mcdnnrodni veljavt no pa formuli na prrirln. Cudnn Je moralr* SltT 5^f1S-dele«;ntr>m ra Kcn'.v^ki knrfercnd, kn %n m-^drn^ đr/av© ruskim delegatom bra?e »lovite^ in če so ^e »nomnili ni kr'pnfc principu o^ch- I nr ls'TrT'iP v radevi agrarne reforme ▼ | aVirrtnči đr?a^. v> se mornil trVati »ke^irri ! na pr«a in prit^i^no govoriti: mea cnipa. mca nn^ima' ctiipa? —C Trx«v5ki cremij v Mariboru. \'c občneni žborn trg^vske^a Krernija v 5obo-tn zvečer v Gambrinov] dvorani smo že v drujrič jnvno do£ivcU resnico, da imamo naihujše sovra/nika v ncmAkih trKo\'r!h-Ne pri v?eh. Pravi, trđi Vcmd s iirslm trgo\^kim in ^velnvnim otrrDricm nn se znali prilagoditi po prevrata dclnnsklin rar-meram in sai naprtrm Ja\*ro^tl prikriti svole pravo mt^ljenje. Trdovrotni «o ostali !e V tem. da se nočejo priučiti niti besedlce na-iesa Jezika in da zaposlujejo v svojih obr^-tih nem^ko osobic, slovensko le tarn, kier ( to njihovi interesi izrecne* 7-ahtivain. Vse đrusačni *o med njiml poturice, renegati, kl ho'ejo iinct! š danes svoi statuu quo ante. 7.t takoi pn prevratu L 1^19 *> nem^ki trgovci hoteli obdržati svojo oblast ▼ tr-^nvskeni greinijii, Tedanij vladnl komi^ar dr. Pfeiier jim ie ta jariš preprečil. Zadovoljili sr> se s kompromisno Hsto, k^ jim \c dala pr'!c^ pođpredscdnikn *e 4 odlx)rnike. Todft ko so prišli na obtni zbor. *o kliub ; dani besedi šc po^kusiTl s svoitm JuriSem; rahtevaP so ttfdi predsed^tvo zase. Takrat so imeli Stcvilno ie trpcxlno ra^mcric ni svoji strani. 20 Slovenccr prod 200 Nemcem. Ker je «!ovcn>ka manifina odloCno nustopnlfi. so» ^r Nemci demonstrativno, 54 po Stevilu, odstraniti % zborovanla. I-etn« ir potekla ,i!etna doba. Cepra^ if slovensko pre-J>cdstvo Nemcem 5e preveć konec-cfiralo »vsaka ^adeva, v**k ^ovet se ic r^i-di par Ncmcer prestavlin1 v nemičino), .so /opet poskusili svoj juri«* na gremij. To pot so bili Slovenci žc v it^cKrnejšem rairmeriu; t\oriio /.e 409» v«e trgovine v Mariboru. *• Renegati kakor fcclitscfi. Schniderschltr, I Habcr. katerih starci še erane^ ne rna*o nemški. ^^ zor>et interniinirali rarpoloženic r.n nadvlada v aremiiii. Olmovil *;e ]e i'.ti prieor kot !. 1019. To pot ^e ie zbor(»vania | tidele?iir> skoro vse »a^p trKov^n-o. Ko ie ! predsednik VMko \Vcixel dal rtu glasovanje, : ali se voli 2 v.zklikom ali 7, li'vtki in ie rma-jrnl Tonejćcv predlos na, vzklik ter ^ta bila predsednik in pođpred^ednik fe Izvolienn, ie trcovec Starkct zahteval voli te v 7 Itetki. • Ir» pri te i priliki $e 1e nekaj xjr^>di!o, kar za^ln/i biti posebno pTib^to. Pred voliti'ami je namreč tajnik Zveze trgovskih srrermjev, ! Mohorič (IJubliana), o<;tro kritiziral dose-i danje gospodarstvo v Beogradu. Iz živuh-riejra pritrjevanja so Nemci sklepali, da *m*> Slovenci sovražni Beogradu kot žariSču naše države. To je izrabil rosovP.ež Haber in med ra^btirienjem pri vnlitvah ironično in £la«no izustil: *Wlr »Ind n!cht gewnhnt hier Bckrade zu haben*. — Da bt bili ob tem trenutku vsi nu$i \Tian!l m notranii ^ovra^niki navzočh bili bi na la^trtc oči vl-dcii in na svoja uSe^a «li<:ili, kako je \r v^ch slovenskih prs ne glede na ^trankar-stvo zaRnimelo: »Ven ž njim! Skandal! Ml ne pustimo Beograda žaliti v tem sovrar-item nomškem smislu! Ven 2 njfm! ... Ni dosti manjkalo in j:. Maber in / n?lm vređ njegovi hujska^ki pomagači bi bili frcali W dvorane. Sole ko so Ncrnci to ra^liko med nnmi in nilmi u\ideH, no se udili; rjrubili p« *o cnejr.i rnibornika. Vspeh volitev: predsednik /oDet \Veixel, t^odpred^^dnlk V\'rvr-•che (Ncmec): rdborrrtki: Kriftrič, OuMa (Nemcc), Pintar, Pi.sina. >oštarić, 5t?rkrl (Nrmej), Tnnejc: name^miW: Oset Miloš Lot7 (\emcc): ra£. preclednika: Rormsn, Kaufman: odposlanci v ponioč. odbor: Pin-tior, ^oštarić, \ ukasinović. Novak: r^r^n-diKe: Brdnis. Maier. Pirttir: *oNkl od ^k: ! enert, Sef, O^et; odpn^lnncl v rvarm 'rwim\^nie- SoSturlC. Dinrm>m>, Vahtar, O ttn^nom >Hlivna zvT't^ inero-^lovenskih TinoGrr^dnikov«, lc^tnrr* n^-T<**n j<», ndn#H1 r«r» fK> »fVlnf oh^toi^^f* Fitrrtf* znr^ruiTP v Slavoniji r»7ir. r državi. Prnž>>a n«»^u*» isrinjMi ??tnik v Lnitor^porrn.\. stev. 124. »SLOVENSKI NARO U- dne 1. junija l«tt. Strm 3. Politične uestl.! *= Sporazum med IUHJo io Jugoslaviju ^rfekteo! Danes zjutraj je prispel iz G*» j nove dr. Otokar Rybart ki nosi $ scboj po- ' godbo ki sta to v Santi Margheriti sklenili med sabo Jugoslavija in Italija glede iz- I vedbe rapallske pogodbe, u U glede Rekđ in Zadra ter glede arediive raznih gospodarskih vprašanj, ki so v tvezi z rapallsko pogodbo. Dr. Rybaf se s popoldansfam br-zovlakom odpelje v Beograd, Sporazum i ! Italiio ie definitivno sklcnjen in pogodba ; podpisanaf = Seja Demokratske stranke Ie v četrtek. dne 1. Junija 1922. popoldne ob 3. ▼ strankinem tajništvu. Tajništvo. = Inozemski novinar]! pri kraljevi po-rokl. V .zadnjem ča«u Je v novinarskih kro-gih živahno življenle. V Presbiroju se Je oglasilo že več uglednih poročevalcev ve-fikih Inozemskih listov. Presbiro podaja vsa podrobna pojasnila o kraljevih porečnih svečanosrih. V Beograd so prtspel! zastop-nik pariSke »Havas« Jean Bnnnart dr. Ha-natu dopisnik londonrVih »Times«, Albert Moussce za »Jou^ai des Debats«, dr. Wo!f za »Frankfurter Zeituns«, đr. Teodor Ber- I fces za »Berliner Tageblatt« In dnigl. Svoj t prihod so pa prijavili tuđi dopisnlM velikih j anflcleSkih !n ameri?1dh listov. Zelo Stevitno bodo za* topa ni romunskl novinarfl. Vse Je \ odrejeno, da Imalo novfnarji povodom po-ročnifi svečanosti popolno svobodo Kiba-nla. DovolJeTi Jfm Ie povsod svoboden prl-stop. — Tijpnfn poleti Berlin. Z Berlina prrrdčaio, da po došle vesti iz I\is:<\ ki 5T»rrtuj?Jt>. da namprara LJenin v naj-krut?em ?<«ni odrtotovati v Nemčiio, posjetiti Berlin in ?e nastaniti v kakšnem nem^kem y<5ravilišču, ds si okrepi &vr>-Je om'ajfino zdmvje. = Wo|ewodz?two Slarkle, Iz Varfa-ve poročaJo. da prično poljske oblasti 10. JnniJa s sukcesivnim prevretjsm državne oprave v poljski Gorenii $!eztlt. Za gene-rafnega komisarja Je imenovan bivši poljski drfavm* fcomisar 2a Pornanlsko Viktor Hinze. Poljak! bodo zasedli najpreje vzho-dno ozemlje okrajev Pozczbne In Katovic Deset dni preje bodo poljske oblasti prevrele poštne urade in železnico. Po odho-du zavezniških čet bo zasedla posamne kraje krajevna policija, po par urah pa bodo vkorakale poljske čete. Znatne tezko-če povročajo Poljakom feiezniške zadeve, ker PTeseka nova me Ja 24krat gorenješle- i zfjsko železniško omrežje. Poljska bo vsled j tega še letos zgradila 6 kratkih železniških i prog. Za prehrano prebivalstva v prvih j dneh po prevzetja Je določila poljska v!a- \ da dve milijardi poljskih mark. Poljski del ! OomJe Šlezije se spremeni v vojvodino ! ^Wojewodxsrvo Slazfrie« z devetlmi okrali, j katerfn sredi5£a bodo Lublinfec Tarnow-skic Oory. Swietochbwfce, Katerice, Ra- j ći. PszczTTta. Rr'bnfk, Cleszbn !n Bielslč | =r Pt-otižidovsko rarpoloženje v j sovjetski Rusiji. Puško sovjetsko časopise poroča. da je savladalo zidati v niziih ljudskih slbjih protižidovsko r*7TX>lož:en|e. kl povzročuj© sovjetski vladi nove težkoče. Proti židovske đe-nKrn^faTicije so se vršili© ▼ zadnjem čaen predvsem f zapadn^>mskth n»stih, pa tndi ^ Moskvi, kjer so na&li na traoi-*aJTi neke«ra, zida, ki j[© im©I pri sebf ▼rečo z otro#kim truplom. Zid Je. vsled i pomanikaiiia mrtvačkih krst hotel na ta način neeti svojd ćete na židovsko p*> knpališče. toda raeiarieno ljudstvo je mislilo, dft gr© sa ritualni umor ter je vcjaStvo Ie z vellkt> težavo prepržilo pocrom^. Mnoilca ]e upila, da so krivi ruske n^rre^e židovski komi«erji, ker *o izdali ukaz o rekviziciji ceTkvenfega In s*nrt>stansk»fr% imetja, Č?isopipje oh-to^nje proti revolucionare«, da hujskajo ljudstvo k pogromom. ROMUN5KO POSOJILO V FRANCUL — Pirlz, 30. maja. (Izv.) Romunskl fl-nančni minister vodi s tukajšnjimi bankaml pogajanfa ja najetje romtm^kega drlavnc-ja posoJHa, To posolilo namerava Romtmi-j« plasirati tndi na londonskem trfu. AJTTANTA. TS MADŽARSKE VOO-TV B. — BTiđimpe?5ta, 81. maja (Izv.) Tu madžarskih rlađnih kromov je razglr-tena vest, da so budimpeštanski zastop-niki antantč pri vladi napravili kt>r«ke pclede madžarskih roliter. Zastopnik Anglijte je v imenu zaveznikov konferi-ral z miniatrskim predsednikom grofom Bethlenom o volitvah ter mu dal na tnanje, da mora madžarska vlada izvršiti violitv© popolnom* demokratično in objektivno. Iz naSe kralfeolne. —k Portn«^ilee ▼ Beogradu. V naM pre«tolici imajo zdajl ogromno d^la ft pripravami za svečanosti kraljev© poroke. Zlasti stanovanjski odsek ima hude ^krbi. KaJco spraviti primerno pod -streho vse oficijalne iu inozemske odlične goste? Znkftj tuđi v Beoen*adu Je tesno g stanovanji, dasi ondi zelo podatno zl-dojo. Za 29. t. m. so pri cako val I prvih po?tov. A zmotili so se. Portugalski za-stopntk. p. Balderod© je dospel ž^ 24. t m. K*t je vedel že v Li^iboni, da bo slanoval v hotelu »Srinki kralj,c ni sta-iioTanjskenm odseku niti aaznanil, da 7?rihftja. $ kolodvora §e je peljal v ho-rel. a ondi so mu poved^li, da mu gr« ?oba sele od 29 t ra. dalje. ZdaJ «o ▼»• pobe oddaoe in «ra n# morejo sprejeti rrvi streho. Raw?awn In sHa utrujen po flolci rožnji, na je dal Portugala svojo osrromno prtljalo »ložiti pred hotelom na kup, sedel nanjo In zaapal. Tako j« Porfw.arRlska mirno srpaU sredi Beogra- = da. Med tem je "stanov«ni>kl odsfek srede! za zadregro prreg% ofirijal. po^ta In obvestU policijo, ki je kon^no na§la vsaj ta silo sobico, klor i© počakai Portuna-l«o do 29. i. m. - j Hameni in tilji Organizacije jugoslovenskih natijonaiistov. ! Organizacija jugoslov. nacijo- nalistov nam je poslala to-le izjavo: | Radi neprestanih napadov od strani raznih časopisov na ixxlpisano organizacijo smo se uverili. da javnost sploh ne ve kai je in kakšne ci-!je ima »Orjuna«. Na napede ne 1 homo reagirali, pac pa iih spravljamo v arhiv. Da javnost spozna nas in naše delo. dajemo slecieče informacije o našem gibanju: Ideologija nacijonalne omladine se !e začela razvijati v zadnjih dveh desetletjih. Bila je napredna in re-vx>lucijonarna. Stremela je za političnim osvobojenjem našega naroda, ki je edino zmožno ustvariti iz treh ple-men izrazito enoto. V vrste nacijonalne omladine so stopali vedno naj-t boljši in najidealnejši. Pokret se je širil že pred vojno po celem teritori-( iu današnje Jugoslavije. Iz te£a gri-I banja so izšli prvoboritelji našega ! narođnega osvobojenja: Zerajič, Ju-kiČ, Princip, Čabrinovič, Jenko, Cnd" licher, Oartiilovič i. dr. Naciionali-stičn! pokret se je razvil še roseb-no 2Hi Časa balkanskih voJn. ki so obrnile pogled zasužnienih Ji^oslo-vanov naše ter so budile v njiti srcih nado na boljšo bodočnost. Ideja narodnega jedinstva ie bilo globoko prepricanje te omladine in vse njeno delo je bilo usmerieno v tem pravcu. V njenih vrstan so bili pravi tipi Jugoslovenov. ki so dokazali svoje jugoslovensko nrerričanje delema na boinem polju, deloma na polju naše kulture. Nacijonalistični pokret je dobil izraza v kiparstvu iMeštroviča in Rosandiča. Zlasti se je pokazal v literaturi, kat vsi dru-ffi veljkt pokreti. Na polju literature so delali veliki nacijonalisti. kakor: Janko PoiČ Kamov, Avgust UjeviČ, Vladimir Čerina. zlasti je pa treba omeniti Mirka Korolija, sedanjega j rredsednika centralneca odbora Or-: Jime, ki je^ ideologijo nredvoine naci-j icmalne omladine ovekovečil v viso-i ko poetičnem dramskem poemu »Zi-j danje Skadra« in »JugTana vi'a naj-! mlajša«. Cla^Tii ideoloe nacijonalne j omladine p.a je bi! znani profesor i beogradske univerze Jovan SkerliS. Nacijonalna omladina Je dala \z-\ tzz2l svoji zavesti z žrtvovanjem Gavrila Principa In $ tem je prva zapalila zadrjio iskro, ki je izzvala svetovno vojno in do njej osvobo-jenje. Za časa vojne Je bila nacljonalna omladina izpostavijena najokrutnej-šemu presranjanju od strani črno-žoltih oblasti. Vse to pa ni ubilo te i omiadine, ampak jo je še boli ntrdilo v borbi za nlene svete cilje. Ona se ie organizirala doma in na tniem, da je sistematično rušila temelje av-stro - ogrske monarhije. Ideali omladine so se uresniČili: Jugoslavija je tu, ona eksistira In mora ostat!! Po osvobojenju te na-ctonalna omladina, ko Je spoznala, da je ustvarjen največji ideal, trenutno zaspala. Med tem na so se Dri-kradli med narod temni In neodgovorni elementi, kf so začeli rovati med ljudstvom vrotL z dragoceno krvjo pridobljenl svobodni narodni državi. Ko je omladina spoznala, da oretf njenemu Idealu nevarnost. se ie «opet zbudila in ponovno začela svoje delo z geslom: Obranimo, kar smo dosegrli, uničimo vse neprijatelje države in ustvarimo idejo dodoI-nega narodnega edinstva. Omladina pa je naletela ne Ie na zunanie. tuJe-rodne neprljatelie. ampak kakor gad-je so se zredili na materinih prsih notranji sovražnik! in započela ie zopet borbo proti vsem. ki rušijo narodno državo z uDorablianjem naj-energičnejših sredstev, bo}, za do-polno zmago nacijonalne ideje. Temelji, na katerih počiva naš pokret, so etični in vsled tega trdno verujemo v zmago naše pravične borbe. Ko se narod osvobodi slabih vplivov prejšnjih tlačiteljev. bo uvi-del upravičenost naše borbe in de-lal bo skupa! z nami do konenega ustvajjanja napredne in nerazdelje-ne Jugoslavije. Naš pokret je bil izzvan od raz-dirajočih elementov. on prihaia kot zadnji memento vsem notranjim tranjim in zunanjim sovražnikom države. Na§ pokret n! \n ne more biti akcija kake Dolitične stranke. ampak bo podoiral vsako akcijo ob-stoječiih strani, ki bo od&ovarjala narodnemu jujroslovenskermj Interesu \n katero vodi interes Naciie v zmislu naših načel. Naš nroaram fe jasen In vsakemu na rarnplapro. Naša borba fe odkrita, brezobzirna, toda brez intrijr in zahrbtnostl. Toliko smo smatrali za potrebno, da informiramo o naših načelih {- In jEunaoIIm *ovra2nlkoto naše i videti in sodi ti naše delo Iz naših časonisov in naših dejanj. Z onimi strankamj pa, kj so bile anahronizem ćelo v Avstriji. ki Ja sama v sebi anahronizem. pa sploh ne smatramo za potrebno polemizirati po časopisi h, naša pre-teklost je vsem Doznana^ kakor je tuđi prav dobro poznana Pieteklost teh strank. Sokolstuo. — »Ljubljanski fokol« naznanja STOjemu članstvu, da g^ vrže v četrtek dn<* 1. iunija ob 7. zve-"-er na bivšem dir-kališou v Latterm. dievoredu redovno vaje z^a flanstvo, ki hoce> ah priliki vsajo do eoi>o-te, vttevž^ga 3. junija V5ik dan popoldne od 16. do 1$. na vojačkem ntrelji-Šumi. Kot le^itimaHja služi izkaznicA >Sio\^nskega lovskega društva«, ozir. Vrijavnioa. Tarč, ki so dolo ne ra tek-mo, so n© srne pri poskusnem strelja-n]u uporabljati. — Pre%ernova koča na Stola (2193 m) bo v dneh 3.—6. junija odprta in zavlno oskrbovana, ker Je bilo radi raznih težkoč nemogoče spraviti provijant In posteljno opravo vanlo. Stalno bo odprta In oskrbo-vana od 18. juniia L L dalje do srede septembra. — Prljave ea Izlet nn Pofaorie ^e sa-VHučHo dne 1. Junija, ker so se tuđi one s CtorrnjTvke in iz Zagreba zakasnile. Planinci, turisti! Na zeleno in rn^đnato ter od nas še premalo poznano Prhorie pohlrimo o binko^tnih praznfkih. Naimla»5i nafi tn-rtsrl in hribn\xt vabfJo vse pt?mfnce na prvi pohorsW tabor. Izostale ne bodo ce!o ko-renjske grče, tako da bo lepo Stevflo »|er-hovcev« zakopanih na tem Izletu. Da se bodo Izfetniki ceneje vorilf. Je preskrbela Jn?na železnica: »5ka!a?i« se bodo po-tnid'M. da bo Izlet dovol? rurfsriCen, znani planinski humorTst! bodr> sVrbell za diu-?abno x*cw Izletnikom. Ko^e so na Pohorfn v r»*iV>i!Sem stanju. Svefatio se bo otvori-!.i koča na Kiormem vrhti tn »fletno« bo res, kakor 5e nikdar taVo! Posebno oni, kl so rartieravflli na PlitvičVa Jezera, naj sf odTd^fo na PrdiorJe nhladit Jezo fn polsfcat planinsko tol3?bo. V*zk Izletnik na! Intp! ce! votttI Jfstek efrt Fale fn sra mora sVrSno shranttl In ne odđatl v Msr^ont, ker ve-fla fx:đf za vožnlo nazaj, In sicer v rvezt z fzkarnfco, W se bodo Izdalale v Martbor-^Vf \n Pn?M Vnfff. Pri PovratVrt si bodo H-TrtfTcf lahko ogledali fnlsko elektrtmo. Dt ne bodo odelefencl izleta ©renočeval! po* v*r>4 — fzvzemSl na postelfah — se ntj r>riJa-\Ff?o do dne 1. Jtmfls ▼ pisurrtf Sportne Tveze (Sarodni dom). ^Vrroen «dhod v so-Hofo dnr -■*. frm'la on 2.t..^2 g ^favnera ko-Todvors. Planfnd, pddrti^te se temu Izleta ?n poh!f> nn rornsntlčno Pohorle! — Ppp*!tito^5H v^^tpnic r* n^fom. teVr??^ T. n. KV. vn«elien __ TUrtjim se rr?H v *^^tTlf.nrni Wld^r, WHv»nnnrarovn ni. — TVlrm! «e T*ri?n^tft or>n Ani (4. fn ."•. t. m.) ob pol 18. uri, predigre ob 16. UTi. — Tnrn- n. ^portv^reln Mfindien ▼. IRflO__Tlirija. — Na blnkoštne nr«TTil- k?» tm vr*n v TJnMfani no^bmefne t©k-m* med T. n. PV. Mflncheti v. 1W>O in Tlirljo. niHia fitoi! n tem r>r«d tH*o In rstro. morda ne^n«ko bornb, ki ho z&-htev«l« M njr v«* nofrfrovalno^tt !n v**sra m«nlft. K?ir«kt«Tiit1fne la«tno«ti T. n. SV. Mflnrhen, kf 5© «d«i Inned nftj-mnčn^^iri iužnoneTnžkih fclubov, bo velika trdnost, dobro placlranle, nizka kombinarijja, Izvr^tna iffra. k glavo. Moi. tvo jo izSlo iz. sole rnameniteara bivteira internacijonalca BraumtllleTHfa ter lmm ca geboi trrl gistem^H^en treninr. — Kolesarskl podsavec za Slorentlole otvorll z nedeljsko priredltvijo svofo se-zijo. Prireditev se Je vrSTJa v najkrastiej-$em vremenu, In so dosefeni nspehl nad-vse povoljni. Prlnetfll to se »amo man 151 pnevmatfCnl defekti na progf, kar Je na dn^e^enl čas vrlivafo. Mora se Stetl v čast vsem teVmovalcem. da so vsled razilJnfh nnevmar»?nih raprek 6Vner!| tako Izborne u«nehs. Skiipfne kole^rlev so itartale od 1.TI5 naprel v Inten'a!^ po 2 minute, ob 13.45 so sledili pomo?nl motorii na koleso In ob 14. uri motnrji do ?00 cm prostornl-ne. dalje kategorija fez 500 cm In slednla !?kupTna motorjl < pr'klonniml vozmi. Zani-manie za to prvo nrfred'tev Ie bilo na ceM projtf velikansko. te v SfcofJI LoM Je prl-^akovala tl^o/era mnoflca fzhod kolesar-Jev ni motocfkiistov. Istotako Je bilo vide« v vsi PolJan^M In SorSki dol'nl polno obflnstva. katero Je r. naJveCIlm zanimanjem nrf?aVovalo Potek vse prlređltve. Glavna kontrola fe bila v žlreh, ambulantna kontrola v 5podnjem Locatcn na Irrfzl-f?ču cett. T^t^rK^ na državni ees«. »nsfftnt pH Krarnnriu. — Pft**frvetTPi k*1e**rs*a ftkapfnfi ko1m*«ri*v! T. Solar, Onften šknt-nar .1:3* : W (?nfar en defekt) maVsfmt-1*n č?w 4 30 nre l»hVe stcmMne: — n. Nif-#«. Krumafn. TanoiVar 4:f»5:J (dva de-f*Vta> i"«V«fr«^fen P«s 4.30 m> lahV© nim. f*fne: TTT. O-Hes 1*4^ KoMlea. Jerman. VlulA" 4-00■** mnV«»mi!en Cj»^ « w le«-Vfi •Vftnl^«. «^rt Vo^sf»r*Ve n-skih točk, BariČ »Prem'er« 2:56:30 fpre- ! hitro vozli 3 in pol kaz. tnčk). Kategorija 3. čez 500 cm*. (Vozni ča« 2 in po! ^r".) 0. Barešič »Wanderer« 2 k. točke prep. Ži-re, 3 kar. točke preh. LiubH., skupa! 5 ka?!, točk Ctri defekte). Kitesoriji 4. motorjev ^ priklopnfmi vozo\i. G. Patern^st ^tird-ard-- 0 HP. g. Modic *Farnirc 4 HP; čez maksimalen Čas došla. Kultura. RSPERTOIR NARODNEOA GLEDAL1ŠCA V LJUBLJANL DRAMA. Sreda, 31. maja: LUiom. A in E. Cetrtek, 1. Junija: Madame San«; Gene. Voja2ka predstava. Zučetek ob 8. zve- čer. Izven. Petck, 2. Junija: Madame Sans gene. A,C Sobcta, 3. junija: Liliom. C. Ncdelja, 4. junlja: Pctrčkove po^lednje ^a- nje. Otro^ka predstava. ZaČetek popo- ludne ob 3. Izven. Ponedeljek, 5. Junija: Llllom, Izvtn. Torek, 6. Junija: Zaprto. OPERA. Sreda, 31. maja: Tosca, gostovanje g. Ro- berta Primožiča iz Zagreba. C Cetrtek, I. Junija: Boris Oodunov, Dija*;ka predstava. Začetek ob treh popoldne, Izven. Petek, 2. iunija: Zaprto. Sobota, 3. iunija: Triptychon. B in D. Nedelja. 4- Junija: Trovatore. Izven. Ponedeljek, 5. Junija: Faust Gostovanje g- SergeJt Nikolajeviča iz Novega Sada. Irven. Torek, 6. JunlJa: PevskJ in baletni večer kubanskih kazakov. Izven. — Iz gledališke plsarnfi. V četrtek dne 1. Jnnija t L ob treh popoldne se vrJf v operi diJaSka predstava. Poje se znamenita ruska opera »Boris Godunov«. — Cene so znižane. — Otroška predstava za blnnance. Na Binko?tno nedeljo dne 4. Junija t I. rb treh popoldne se vr5l v dramskem gleda^ USCU otrolka predstava »Peterčkove po-sleđnje sanje«. Vstopnlce se prodajajo v sobeto in nedeljo pri dnevni blagajni v ot>emem gledalilčn In pol trre pred predstavo pri blaeaJrrl v dramskem eledali^Č'J. — Predavanje. Na umorniški 5oli >Probtkđa€ nAdalini© ppof. Vblavgek v r>trtak, dno 1. Jnnija. Interep^nrno predavanje o >razvoj|u nafte ljudska nmet-nosti«. Prl?efrpk toAio t*h pol 19. Pr*^ davanjfe se vrM na tVremena« par pbdatkov iz svojega življenja. Averčenko, ki ima sedaj 88 let je bil najpreje pisec pri nekem podjetju v Jekatarinoslavu. V prostem Casn se Je b«vil z literaturo. Pozne^© jo odsel v FetrograA, kjer Je ▼ »ačetku f\-vel v velikim pomanjkanju, po kakih treh mesecih pa Je noetal eden nAlpbpu-larnejsih oseb v Petrogradn. Bil je glavni urednik >Satirikona<, ki fen. je nrejeval deset let, dokler mu bnlj£eviki nišo K&branill izdajanja lista. V tem času Je IzAtdo<. PraSki krltiki poro^sjo. da je Moltnari osvol>odite'!j iz pr**d?»f>dk^v, kj so zavladali med f'rhl vrot\ ln£kim operam. Uspeh je bil nit^pri^.tkovano sijajen: zdaj S^l<* vedo v Pragi. knj j^ Verdi In kaj njegova *Alđa<. Zdolo se je, da posluSajo por-s*^n tvovo opero, kaj-d Mollnari je vrTirmil orkestru in p'er--cem, rfastl zborom, d osi ej neslnten si-Jaj. n^rapilSano cloMnb In rterrtftno Icr.i-«oto. CeSkl dlrieenti se *daj uče- Ver-dlja povsem mova. __ Dve dobri madžarski drami. V Bndirapeiti so vprizorili Kndreia Ka-darsa mor^emo >L j u b e z » n g r e m i m oc !n Feromcr« rTwrre z«uim*!i VHtiko. Obe sta re\t> orieinalni in glo-boW. ^sdars Je EaslovH t romanom »Balalsikac. fTercfce* ym ie odliren ro-man©T>1sef5, ki ts nnoribil svoj rmn^n >DvoJnn SiTlfe^te Magvrlftleni?io< ra dramo »Zist* tele«; rMi ** deloma v XVTTT.. deimna ▼ XTX. stol Na* oder pozna 1e Molnsria. TVav bi Wlo. »k» bi f**\o po naiboljSi mad?^r<»kl drnmat. literaturi, kl bi MLnimala tuđi nade ob- čllMtVft. __ Pevski zbor »Glasbcao Matice« Crlokupni zbor so si i ka v i-etrtek, dna 1. junija točno ob d% uri prwl dožolnim ij-iuzejein v crnih koneeitiiih •^ul»-li:ib-\si! Odiror —Glasbena Matica priredi v Lt, ^jji rezoni zaJnji rio.uert- Orkestralno društ.o bo v četrtek dne 1. /ii.:.;a po prcv.ejšn)cm n^-^ioru — ^3; smo vsi p-ivfi'^v^li p>no-vi:ev znamenite Berliozove s-nfonijc — proizvajalr* za Ljubljan-") nonolnoma nov, I nriginalcn pro.^rjrn v s daln?!ii orkestru. Kot solist nast-jpi v ?aini - S.icns-ov.rn -Potopu« kon^. prof. Ivan Trost, uCcnec ;naie;a d'.:-iaiskej:i vi^FnsV.ccn moj^tra R ^z^-ia. Trost ie edim irmed rcdkili S1^»-vercev. ki so gojili sv^i in^tnirrent d^ vl-srke pnpolncsti. S rroizvaiar-Jcm »Preludija- koče orkestralno d-u^tvo proslaviti cI>^rr!;n koncem Ir.n^kes? lc*a umrlccra slav-necra frareo~ke^a kompon^ta Snint-Sacnsr*. — V koncertu v cetrtek t\r>e 1. j|ui».i-^a nnctr>T>i nrko.-trnlno društvo (^Im-^o-no V.iti^ l^t^?5 dru eri ('■, topot intinir.o^e v dvornni Filharmnni^n^ 'ini/-^»o. Gl^s-1 rni >Tatirn in ni^n orkr^tor nr» rnbi rirkn^3;T> rok 1 rimo: k'<>r jo Joruor tli-priplinirnn ork^top ^li^^l onkr.it. no V>t> pr>7r>>Ml n^ocovocrri lf">r-><^n pozvoT-jn v £o<: > 1 ih ter vz^rno obdol-inih in sr»rr*tno> i7klrt?nnih lini.i in c^ lv> £*ot(*vo po^otil p in -o. To pa tuđi ziMu/i ro/.rtvov.iUia prMnnst nrk^Ftrfi'nocrn društvn, ki jo od ina institurijn to vr?to in im.i trdno volio 7T vztrnino delo m in^trunu-nt U-nom rc'V'u pri nas še ž^l malo obdcl.'v* nom. y~topni<"o so dobivajo v pi.-.-irnl GlasbPn^ Mntioc. — Koncert orkestralnetra društva. Opozarjamo stav. n^čin^tvo, da so pri.ne koncert rtrkrstralnc^a društva v četrtek ob četrt na 9. in ne ob pol 9., kakor smo prvIČ poročali. — \ar. žel. ^la-bcno đniStvo ->Drava •■ v Mariboru priredi v r^trt^k 1. t. ra. v Gritzovi dvorani liud-ki konr-ort. \'v stor>iio: dmMvoni mn^ki in moinni z>»or, poli«ta sr. A. J^ivko in c. M. ^ppi^.. po-rnnožoni društveni orkr?tor. Iz prilnz* n'oetti podoluiotn op^rnn p^vka m\r. Sl;v-va Mezsre^^vn. in uoit"»liion >Gln«;T>ono Mati cee gAC\ lIoco°lnik: er. Tnnf*j Skočej. Spored: 1.) Orke^ter. Ci lirika: Ruslan in T^utlmila overtura. 2.) l>r. G, Ipavec: Ohln^ek, Fr. Ko nm: Pn trk ali na okno. poie moški zbor. 3. Dr. B. Ipa*-vec: Leži polie ravno, Dr. A. S('hwah: Moji devojčiri, dr. G. Ipivoo; Tiook. (Poie meSan! zbor) 4. Dr. R. Tpavoo; r. G. Ipaveo: a) ^o no poljane ro?a pn4e. b) f*icank<* Mnrija. o) Na polinni. 7."I Dr, G. Ipnvw: Savska. Dr. J. Ipaveo: Imol pem li uho dve, rioft-ki zbor. $.) L. Hudov^rnik: v oolicl Cmo§ki zbor z bas samosp^vom s sprtmr lievanjem klavirja, poio p. Af. ^o-pifi, 0.) Dr. A. S^hwab: Zl.tta knncljioai (veliki mešan zbr>r s spremljm-anjern orkestra. Dopis!.. __ Afora Tnkret pred. poroto. prito za občino, privatnim interesentom. Med radnjo preloženo glavno razpravo fio je toliko ugotovilo, da -3ta bila Inkret in Peiklar pri tej kupi'ijl kot aradni osobi in ne kakor sta trdila, privatnika. Zato je »enat zadevo kot nekompetenten od-Btopil porotnonni 9odiš«"u. — Požar pri Sr. Križu. V noči od 26. na 27. maja t I. ob 12. pinoči je izbruhni! požar v vinski gorici na Borčju pri Sv. Križu pri Kostcinjevici. Unlčil ie $tiri vinske hrame do tal. Pose5;tniku Antonu Zorku Iz Vel. Mraševa Je požar uničil dva hrama, tri vinske preše* Čez 90 hl vinske pogode ter 35 hl vina, namenjeneKa za prodalo. Pri omenjenemu posesmiku je imel shranie-no vino tudl Karei RadovanlĆ iz Stareca grada, kateremu je po^orelo okrog 9 hl posode ter vino. Posesiniku Francu Zorko-tu Iz Vel. Mrc.^avra Je pojjorel popolnoma nnv vinski hram, pač pu se Ie posrećilo na* Semu vrlernu Kasilst\-u, da mu je ntolo okros? 13 hl vina, posodo In vinsko prcrSo. Po^e«;tnikii Franu Pireu iz NaKIn pa je po-eorelo kot prvemu v^e do t.il. Izmed v*eh posestnikov ni bil nrhče prav n!5 zavaro-van. Sk~da zn^^a do 500.000 K. V nnčl od 20. na 21. mala t 1. so v Imenovani gorici ta tov! udrli v petero vinskih hramov ter seveđi odnesi fttidi neka! vina. Pomneva se, čr\ so b;ti tndi to noč tatovi nn deln In so ali nala^č ali po nesreči znnetili požnr. Da ni nravočn^no pri^itelo ca«:ilstvo na po-moč. bi bil požar unići! nad ?n vinskih hramov. — Stavbeno glhnn'c v Cel?u. fCončno ^e Ie vrndnrle začolo zidali. Tnd^nska banVn pod;ri po?1on:e pnlejr hotela Pvrrpc v Aleksandra^l ulicf. k'cr postn\i d\o-nad^tropno moderno palačo. ?r tekom pri-hodnlr^a mrsca zač^e z z^rndbo svoje H-5e pnlesj !Tnfr»na v Fa'h^ovi nlicl nndru?-nira rTr\-at^ke ?t*d'onice. T"d- rbč;na J» ^Vfen'la pnrtavitl dvf stnnov*nlskl br?I. a ^kl^!5 ?e vedno ni ^d^br^n od nnVnvnske imr^ve. xT^Ted ?r"r ri m'^Mti. dn bi spravila fe \m*n% »tavbi pnd «'Kolo jutro* slovenskih sester« in »Društvo knje-^inje Ljubice« so nakupila velike in krasne vence ter drucre okraske. Be* o^fradske dame nameravaio bogato okrasiti dvorni vlak. ki bo vozil kra* I?a in kraliico no končani poroki iz Beograda na Bled. __ Nezadovoljnost radi sprejema. ZagrebJki >Juti\inji List« priobčuje kratko porocilo o turneji akiuL pevsk&-ga društva >Mlaxlost< po Sloveniji in izvaja: »V četrtek zjutraj se je vrnila -Mladomu s svojega koncertovanja po Sloveniji. Moralni uspeh je bil povsodi vrlo velik, je prekosil vsa prioakova-nja, a potopiti s© moramo na hlađen sprejera bratov Slovencev v Celju in v Ljubljani (Mariboru vsa čast!) Obsod-}>e vredna ie >pasivna rezistenca« >Glasbene Matice« v Celju in Ljubljani, to tem bolj, ker je bila bas ljubljanska >Glnsbena Maticac istočasno tako sijajno sprejeta v krajih, kamor je na-meravala oditi ^Mladost«, ali je baš radi »Glasbene Matice« odložila ta poset na jesen. Dobili smo vrlo slab doiem O >slovt>nski gostoljubnosti.< — Prizna,-vamo, do sprejem »Mladosti* in poset njenega koncerta ni bil takson, kakrš-nega smo vsi želeli, pripominjamo pa, da je bil obisk >Mladosti< določen za ^krajno neueroden čas: 1. >Glasbena Matica« je bila odsbtna na svoji turneji jn se je vrnila sele, ko je bila »Mladost« že v Ljubljani. Da se pevci in pevke, skrejno izmučeni po dolgotrajni vožnji in naporni turneji, nišo mogli polnošte-vilno udeležiti koncerta, je umljivo in opravičljivo. 2. Koncerti v Ljubljani v maju so bili vstolej, kakor uči iskušnj&, zelo riskantna stvar. Naža publika sa v tem. Času, ko jo vabi in miče cvetofta narava v svoje okrilje, naravnost izfc. giblje koncertnih dvoran in ne izdajo v tem pogledu nobene 6e tako rafinirano aestavljene reklame. Ne pomaga nlč, tuđi občinstvo ima svoje muhe, % kateri-mi je treba računati. Za to pravimo: Ako bi bila >Mladost< priredila svoj koncert v aprilu ali vaaj v juniju, samt* ne v maju, pa bi bila tako s eprtejemom, kakor tuđi s pose tom koncerta zadovoli- na. In na to je bVU »Mladostc prav go- ] tovo, maniino, da se ue motimo, opozor- ! jeua 2 merodajne strani. | — Odlikovanje zaaiužnega iiidu^tri- i jaJca. rrxrTarria. da ^e izpoinll ves Ča< piknika. Pekli so se tudl Janjci, kar Je prav hvale vredna vneljava, fotografiran i e v dveh minutah Je bila isto-tako novnst. Z Jedio in pf'ačo te pa Wlo tad! pre^Vrhl'eno po tako zmerni cenf. Vot menda nikjer, zato Je v^esra zmanitalo. O. Maček z I*hornTm belirti In r. Olun z lf-vr^tnim rdeWm vinom sta si napravila paC naJbolJSo reklamo. — Oeosraf! ljubljanske univeree z več g. profesorji so imeli dne 28. t m. poučno ekskurzijo na CerkniSko jezero, ki je eno najlepših kraških pojavov. Pri tej priliki se 1c cerkniško županstvo Izkazalo zelo go-staljubno in nam šio v vsakem oziru zelo na roko. Zato se mu na tem mestu v imenu g. profesorjev in geografov naiiskrene- ; je zahvaljujemo. Geografsko draštvo. | — Za naše bedne dljake. Na poziv g. pokrajinskega namestnika Ivan Hribarja so nastopne ljubljanske banke naklonile ped-poro za bedne slovenske dilake, kj Studiralo v ćeškoslovaški rcpubliki: Ljubljanska kreditna banka 30/r0 kron, Jadranska bana 30.000 kron, Kruniska deželna banka 20.000 kron, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 10.000 kron, Slovenska eskompt-na banka 10.000 kron, Zadružna gospodarska banka 5000 kron, Splošna prometna banka 2000 kron. Jugoslovanska Union banka 1000 kron, skupno torej 108.000 K, ki so se v svrho razdclltve med najbolj potrebne m pridne diiake poslale našemu poslaniku v Pragi. — Med narod na razstava p5ov o B'n-koStlh v Ljubljani. Razstavljalci moralo privesti pse na binkoštno nedelio na poz-neje do pol o. na razstavišče. Pri vhodu se morat kdor prfpelje psa, izkazatl s potrd!-lom vodstva razstave. da Je prijavi! psa k razstavi. Le proti temu potrdilu se «me tuđi odpeljati psa z razstaviSča ob določe-nlh Časfh. Ta potrdila so se razpo<;lala vsem razstavljalcem. Na Ju^ni že'ezn^l pbčafo razstavl;alcl za enkratno vo?rjr> pol- --i^rm I ceno v II. ln III. razredu potn'SV.ih vlakov. Ta popust ne velja za pse. Do Ljubljane plača vsakdn cclo karto, ki Jo z"^o*a že-leznica pri nastupu vožnje z mokrim po-stalnfm žisom. Te karte se ne odđalo v LlublJan! portlrju. temveč ve"a'o za v-'nfo nazal. Pri blajrafni In v vlaku ^e irVife razstavljalec s p^trdilom. da je pr'Javil p«a k razstavi. Prekm'rnje v^^n'e ni do^tic*no. V n«HJo tr«la raz^tava do 8., v pon*d*ljrk do 5. ponolrine. Prijavljenih ie lepo število psov nafrazliČne'Sih pasem, tud1 \z Inozemstva. Med Iov*kimi p^l je priiavij^nih »•-mo braVnv do 100. Rarven teb velIVo pti* čarjev, Španijelov in la^b^aHev. Med ne-lovsklml rsi Je n^'vefi volčj'b psov, dober-manov in foV^teriferiev. Skoro fe ni pa^t»e brez zastormiVa. Kdor gf ne ogleda ruftftttve, mu bo žal. Bt tri ne »norejo nared'rl Mr-mancem večiera veselja. kaVor fe Jih p«-Ueio na rastavo. V«top*lna (5 dln.> Je na-menoma n'zka. da rarstavo t oeirom ni nleno tmnCtiA gtr»n lahko vnaVd^ «W«?e. Pr^Vrbliptio Je trd! 7a rshjivo. Svfrt vo-ia*ka rM^. v pavIIJonlh bo na rarpoIaRO jed In rilaCa. san« jl» Tt»^no5fwrffv^ m\n1fa*. v TJHii (1/4). Pitošnie i& složili v 14 dneb . .. __ Aakademaki dan PDJA, >Pod- porno društvo jugoalov. akademjkov v Ljubljani«, ki nudi brezpiačno ali pa za znižano oeno okroff 450 revnim ak*-demikom ljubljanske univerze hrano v j akad. menzi, se bori 8 težko finan^no ! krizo, ki ima hhko za poalodico, da se menza tik pred koncem semestra ukin*\ Nedoglodna izguba bi zadela a tem pod-pirance, kt stoje po ^čini pred izpiti in od katerih jih preko 200 ne dobiva od nikoder nikake podpore. Zato se ob-rača poJpisani odbor na vso našo javnost s prošnjo, da njegovo nabiralno akcijo, ki se to viMla v dneh 10. in 11. 1 junija t. 1. po reli Sloveniji 2 vsemi evo.Umi močnii podpre in ji pripomore do čim večj-^ga uniotnega usprha V to 3vrho prosimo tmli vsa društva, da n^ ; prirejajo ob teli dneh nikakih prii^di-! tev. — Odbor za *kad>mski dan PDJA. I __Iz *rjo roljskeira obifinskepa od. tora dne 26. t. ni. Zadnja redna seja ?* nndnljuj^. Obrtni in tržni odf=ek vr< U lnsra, \la se y>rrTove avaž^vanie že zaklane živino v inesto, d's f?e oio.ir.in ro ftojninh omeii in dn se snre|me resohi ciia liubli^n-keca obMnsVc^-a sveta rle-d'> uvo^a živiie in poMiani-i drntrinie. Vsi pr^dlosri ~e *v>r»irr»e1o Jnvni holnifl(% pr^^r^nii icom^Uks ^^mlii.-^a /a rp-'širionie ro^amf*Tnih lohirktov, 7.1n. ?ti, da fp na novo zid* i7oHrni.-a. Ko-ir.islionBlni osrl^d dosednniih r»rn«torov mestnepri n>«.rH.' 1© uerotnvil. da ae mora muzei preme^titl dnicam. V ta pam*»n , ?e dolofijo prostori v Me^tnJ hranilniri, ; s katTO se hn**» or»Mna noiroditi cU*d« najemnine. Ohrtnemu po^^rfllnemu uradu ee za^ntovijo nradni prostori ! v poulopju. ^1>r Je sedai polirila. Od-klonl P© pro^nia magistratneea uradni-?tva, da &e> uvede v noletn«m Aasu ne-pretrpana !"ln?Sa bd 7.—14. ure __ Tcirfonoket ^rovorilne pri tojbine v mf^^rntevnem prometn — ronrt Bvi-Sane. PoStno in brzojavno miniftrstvo 1> zvišalo telefonske govoriln© pristoj-bine v mednarrrdnem prorrf^t«, in Mrer: v I. p»s»u (z-rafn* razdalja da 100 km) na 5 dinariev: v II- P««u (rra?na raz-doli* od 100 do 200 km> na 8 dtnariev; v TTT. parni (tTKfinn ra«l«lU č*7 20° rto ^00 Tc«> n« 1? dinariev in v TV. rmjn (sm^na rardalia č«»z 400 kT*0 na 15 di- Tinr}**___Nove prlitoibine stopijo v ve- ljavx> dne 1. it^Ha t. 1. __ I^let im Smarfetno «oro prt Kranlti priredi pev*Vi odsek Sentfakob*kera na-predtir^m dniStvn na WnVo«rni p^nedeH^k. Odhnd \r. L!«Wlanc « vlakom ob sedmih zlMtral. Krr ie ^marjerna *ora vabliivo \i-let??5e radi ijedno lene fti fiolo^ne senC-na*# no«, pr^Vrafliecrt razjeda 'm izvrstne ^^s+ilne. vabimo nanrfdno rb?tn*tAro. po-sehno ?*a ^-ntiaVobPane. da ?e tem« l^i^i p^^^f^n, pot ^ VolodTora v Kranja na vrh Kore Je ^'m ničln tim, _. ym*i~rtše lrn*1^e, slov^n^Ve. «rKo^»r-^^t^ire. čf»*Ve. m«Ve. nem^Ve, ItalMatuVe, Imno^ie* i« ?«?1-*V# frnn«n;^ v«sV d^bv-n?v ^-i *. A* *. rv+*~T Jten^^ob^V« \rrv'^» ee; n^^*-»i«1?xe ei^+r^ne -<•«♦*« f^leznl- — Pomcn soln^cnJa* Podporno drugtvo Jugoslov. akademikov, bolniška sekciia. priredi dne 1. junija cb osmih zvečer predavanje v Mestnem domu: Pomcn solnče-nia za Človeško zdravi« s posebnim ozirom na tuberkuloza Predava g. dr. Jos. Volav-5ek. Držimo se načela: Skrbi najprej za zdravlc sam, potem šele iSCi rdravnika. — i Odbor. ' — Smrtna kos«. v LlabiJani. na Gospo-s\'Ctskt crstl 16, Je umrla ga. Ivana Kut-ner roj. SelfSkar. Blag Ji spomin! — Telefon v Planini pri Rakeko. Pri po?« Planina pr! Rakeku Je bila dne 12. ma'a t I. otvorjena telefonska centrala z javno govrtr'lnlco «a krajevnl in medkra-Jevni promet — Smrtna ko«a. 27. malmica so položili k ranjermi počitku hčerko Gustiko iz znane narodne obitelji PlaninSkove, sedaj blvalnče v Mar'hnru. Blag Ji spomln! — Smola kotesarskega tatu. Pred mest-no Pllnarno si Je hotel nrkf uzmovič »Izpo-»odltl« tamkaj stoleče kolo. Lastnik kolesa. VlTem Orgurevlč. pa ie tatu, ki se Ie ▼ naglem diru odpellal. rrarli ln se spu\*yt**V\ r-<^no mr»"i'f-k-("tn K^^o (n «icfr vo^noro blfl«:^ za fmrt-«v« o^^v» v rnrri'h barv?h. ist^t^ko $vk-no za rr^^c o*»V***» *ev~r~ bnrve. B!a«jo je f^p.-, Mi»-» *vr»ri^»o. YA~>r bi d?l TahVo VaVe nn^-»fV^. 1r» bi spravili na sled tatovom. d^b! na»'"*'**\ — F'f^iVJ ln In^iVH«* Hra^t**- ^**-l?or i«v^->1o iz Popcrp^n. prinr-vlia mono^M«1?^ n^rr»va k»dii"#*m juMlMn* c!^^r"t<* V! ^ri/t^o v rTV*»*t> °b nrlliki porok** Ni. VH. kr^^> aW«««^-. — Kmrc«-rl n« tt^u rr«tavrac'le hnHa »|M*>«« v LfaMHn! «• rrt^n^to v čeMefr. 1. ftmflji fer h«4n cd-Vl v$?y Sr^^k ^b pn! 10. do 2X «^v1ra v<*d«o Kodba Dravske H»vfHfv^**nn fK'«**">**">. T^^'lo ^e f'na I vfna *** maffno b^1*» fn Crno uranatno pivo. Tran T>"'•». r#-Hvn»*er, !«*T 5 nrn*t^r> A-n f,f ff r^w»»f»^l| f>W~*1 tn nhv# otrnV-» v» trre k prvemu obhalilu. » Naslov v *tcđni5tvt» ' — Porotniki za zasManje, kl se prione 6. junija • Jcnko Ivan, pfc>!«e«tnik, Cerklje; Kisoveo Ivan, posestnik, Jev-nica; DolSek Albin, lesni trgovec, Gr-bin; PogaCnik Filip, gostllnič*rt St». Pobrava; Rožl« Matev£, po5e?tnik, Kamnie; Mnlej Franc, posestnik. Koro-gka Bela: Hesman Jajiko, ntnijar. R*-rlovljira; DeteU Oton, a*rai*ćak. Tum; Rftffman Valentin, poseatnik, Zapui«; Rodd Franc sroetilnicar. Zapriča; Ko-^ir Josip, lesni trgovec. Kranjska ćora; KunCic Fran, posestnik. I/esce; Barabu J^knb, gostllnifar. Bl^d-Grad: Gra-?ič Anton, tr*ove<\ Pristava; Mohar Knrol. T>o*»wtnik, St>. 5l5k«: Kog Fra^ic, trpovec, Smartno; Globočnik Josip, le-stnik. Goričie*; Verbi? Anton, po#rsU rtik. Sinia jrorioa; I^avrič Ivan, tr^ovec, CorUntca: Bur^ar JosiD, pos^fitnik. Sr>. Pernik: Mravlje Anton, tr^ovec. Pod-peć: Meden Anton, poseetnilc, Becunle; 2umiAsiuku to le u/a* vo o poteku zadnjih poj thtnj z Ualuansko vlOiio glede sporazuma v R mu. Pozlednji dnevi b van u v Rima so bli izpolnjcni 2 neprestanim dtlom. Naša delegacija mi le pred odhadum iz St. larghe* rile stavila v dolžnost, da z zastopn ki imli-lanske vlade defin tivno d kunčam v Rima pogafanfa ter zakl'udm sporazumne pogodbe. Radi razn.h tthničnth ovir nismo mogli sporazuma v St. Marghcriti zaključiti, pred v. r^»»m r*off"i*al i"*, zi i'al fanskn ra držav' ni nod't'nft' w. Tn*tL Sirtmrrtm je zelo ob-seien in obreda dve pogodbi: 1. soorazumno pogodbo glede Reke lo Baroka fn 2. sporazumno pogodbo glede me«ta Zadra. Prf?aVov»H ?e, da b*>^«*e obe vtedl, nt**t\ H Itr1l*?n*f'a, podn!*a!l *nnrnzum v na»lrrp«*eni e*«u In da pričn« TflHa t«VoJ »v> odnbr'trt In rodni«n r. Irnrarriftvtjo Sa«-$akp !•» tretfe dalmatinac cone. Kakor nf )e rnano, so \r Rim« Izdane fe Tso Dotrebne odredbe rn IzprJF.nltev t^h krafev hi da se Izoraznftev na želio Italije Izvrši še pred kraljevo poroko. Merođain* oblasti so ie prelele gotova nivodila. Tuđi Jugoslovanske oblasti so pripravljene, da zasedejo nam priznam dalmatinske kroje in Sušak. Spora rum glede mesta Zadra obsega 21 obSIrnlb pogodbenih doloČlL Sporazum glede Reke Je provlzori^ne-ga značaja. Tekom dolgih razprav je bilo slednjič doloceno. da se astamvl meiana komisija, obstoječa Iz treb iugoslovenskih In treb Italiiansklb (lanov. Ta koralja, kl bo Imela svol sedež ▼ Opatiji, prične tajtoj s svojim delom, čim bo pogodba podplsana od obeh Intere^Jranlh vlad. Po mneniu dr. KrstUa so pogajanja po-polnoma definitivno zaključena in obe vladi, naša In italijanska, bodeta tekom nrt-hodn'ih dni sporazum dobrili, izmenfall brzojavne deneše o ratitikaeiH ter si med se* bojno čestitali. — Rim, 30. maja. (Irv.) pTed odhodom iz Rima po končanih in zaključenih poga- janiih je bil minlster dr. Krstelj sprciet v avdijcnd Pn kralju Emanuelu. Avdijenca je bila izvršena na Izrecno željo italijan-skega kral.a. Kralj Kmanuel je mmisrru dr. Krs!lju čestita! na zaključku sporazuma ter ga narosil. nuj bo v Beogradu t"lmač iskrmih in prijati Ihkih Čustev napram ju-goslovenshrmu hruUcvskcmu dvora in nj-prav vscj državi. — Beograd, 31. maia. (Tzv> Takoi ro prihodu je min^ster dr. Krsiels «Inr5i poro-čal o uspehih pegajanj in o sklenitvi sporazuma ministru zunanjih zadev, dr. M. NinčiČu. Dancs z IJuhljan^Mm hrzovtakom ^ta se oba ministra odpeljala do Slavnn-5kcsa Broda in p^tem v Sarajeva, da poro-ćata v llid^i mini^trskernu pred^edniku g. Nikoli Pa?iću o u^pehih sporazuma. sk!e-nfenrga v Rimu. Sporazum z Italijo Je smatrati 7,1 perfekten. — R!m. 3'\ n'a.'a. (Izviri Itali* ?anrki ministrski svet ima zadnje dncv^ nenrestaro dol^otraine sele, na katerih razoravlia elavne Dolitij-r>2 probleme. Od nec'rlie do danes je bila ze peta seia. Mlnl^trski rred^ sednik Facta in 7!inanji in;ni<;tcr Schanzer sta obzirno poročala ouspc hih penovske konference. Porr^i'a so v^f ćiani vlade snjrlasno odobrili. Dalie le m?n!strsK! svet odobrll trgovinsko no^odbo. sklenjeno v Ge* novi med Itallto In sovjetsko RusHj dne 24. maia t I. Ita1iian«ka vlada le sledniič v na-čehi sorelefa Dredloc l.loyd Oeor^ea za sporazum med ltalifo ln Tucroslas viio elede Izvršitve raoallske oonod* be. — Rtm. 30. maja. (Izv.) Pri raz-pravi 0 ita]ijanskoiufi:aslovenskcm SDorazumu in niecra odobrim* ic bilo na seji ministrskega sveta orečltano tuđi roročilo italiianskeea poslanika y Beogradu, sr. erofa Manzonfja. ki javlja, da le tudf vlada kralievlne Srbov. Hrvatov fn Sl.ovcticev odoli« rila od Llovd Oeorfea nredlamnl oroJekt snorazuma. Rediti ic treba !e £e nrkatera medseriolna 20?po«lar* ska vnrašania. — Rim, 30. maja. Hzv.) Oficioz* ni »II Mondo« objaylja. da Italiia ni v položaju ugoditi vsem srbskimC?) zahtevam v zadevi ltaliiansko-fu?^ slovcnslcej?a sporazuma. TtalHa le ?la mi no?ralan!1ti v St. iMarKhcriti do skra'ne meie v koticesilah, samo da omopocl svobodo lo ucsp^d'irsHi razvoj Reke. POGODBA MALP AVTANTE. — Beograd, 31. maJa. (Izv.) Po poro-čUFrt lr Prage odide minlstrski pred^ednik dr. Beneš dne 5. juniji v Beograd, kjer se sestaneio vsi ministrski predsedniki male antante. — Lvov, 31. maja. (Izv.) »Kurver Po-ranny€ javlja Iz Parira, da se na dan poro* ke kralja Aleksandra sestanejo v Beogradu ministrski predseđeniki teškoslovatke republike, Juzoslav.je in Romnnifa. Podnijeto definitivni lOlefrti sporatum. ki striktno do* lofa politične smernice mat? antante, frak«? tndi pnlričnn . Borzna poročila. __ Zairreb, 31. miJA (Irv.) Z«kliu- ček. Devize: Curih 13.25, tt.hO (1340, 13.45), Pariz 6.50, ___— (6.40, 6.50), I^ondon 316___, 317.— (317.—, ——), TVrlin 25.75, 26.50 (25.50, 25.75), Dun«j 0.fV25Ot 0 64 (062. 0.67). Pra-^a 136.75, 137.25. Trst 3 70. 3.72.50 (37950, 373), Newyork 70___(ček) —— (70.— (M;) —.-1), BndimpeT>tA ?.75, ——) (8 00, —__) Valuto: dolar 68.50, 69.75, (60.50, 09.75.) — Curib, 30. maja (Preko Dunaja): Zagreb l.SS. Dunaj 0.0474, BndimPc^ta 0.645, Berlin 1.S99. Praga 1010, Milan 27.3Q. Pariz 47.724. London 23.2b9, Ncwyork 523. — Curih, 30. maja. (Direktno.): Zagreb 1.949. Berlin 1.899. Milan 27.34, Praga 10.09, London 23.259, Pariz 47.69, Newyork F 220. — IHllan, 30. maia. Zagreb 6.72, Berlin 7.—, Praga 36.90, Pariz 17.-.50, London 84.90. Newyork 19A«, Curih 364.—. — Trst 30. maja. Bengrad 2^.95, Berlin 6.95. Praga 36.S5, London 84 85, Curih 363.—. Pariz 173.50. Newyork 19.—. I — Praca* 30. maja. Beograd 73.—, Berlin 17.85, Trst 273.—. London 231.25, Curih 991.—, Pariz 47.350, Newyork 51.90. — PcrTn. 30. mnla. Beograd 365.—^ Dunai 2375, Pr3jta 526.—. Milan 1430. Pariz 24.875. London 1205.—, Curflh 52.^, NeuTork 271.50. — Dtinaf. 30. maja. Devize: Z^Kreb 40.27, 40..«. Beograd 161.1«, 161.42, Prn^a 219.15, 219.35. Curih 2208.75. 220.25. Valute: dinarji 160 68, lfiO.Q2. čeh 6.29, 11.22 in 16.48, prihod v Gro-euplje ob 8.25, 13.15 in 18.45. Trebnje — St, Janž ha Dolenjskem. Odhod iz Trebnja ob 10.04, 14.30 in 20-20, prihod v Št. Janž na Dol. ob 10.55, 15.29 in 21.15. V naeprotni smeri odhođ iz St. Jan-$a na Dol. t>b 6.20, 11.13 in 16.45, prihod y Trebnje ob 7.20, 12.04 in 17.40. Novo mesto __ Straža __ Toplice, Odhod ia Novega mesta bb 5.28, 10.40 in 15.10, prihod v Stražo — Toplice ob 5.46, 10.58 in 15.28. V nasprotni srneri odhod iz Straže __ Toplice ob 6.32r 11.07 in 16.17, prihod v Novo mesto ob 6.50, 11.25 in 16.S5. Ljubljana gL fcoL *— Jesenioe, Odhođ iz Ljubljano gl. koL ob 7.GČ, 11.28, 3.10 in 19.03. prihod na Jesenic* 6b 9.17, 13.39. 17.17 in 21.22. V nasprotni smeri. odhod iz Jesenio ob 5.43, 10.13, 13.57 in 19.49, prihod ▼ Ljubljano gL kol. ob 7.4a 12.03, 16.00 in 21.55. Ražen tega bode ta prevažala med Ljubljajao drž. kol. in Kranjeon potni-ke tuđi dva tovorna vlaka, odhođ iz Ljubljane drž. kol. ob 9.00, prihod v Kranj ob 10.18. Ođhod iz Kranja ob 17.10, prihod v Ljubljano drž. koL ob 18.28. Ođ 1. junija do 30. septembra bb necteljah in praznikih izletnička vlaka: Odhod iz Ljubljane pl. koL bb 5.00, prihod na Jesenice ob 7.17. Odhod iz Jesenic ob 20.53, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 23.05. Vsi vlaki i majo na Jesenieah zvfe-zo proti Bohinju in vozijo direktno do Bistrice Bon. jezero odnosno Podhria. Jesenice — Bistrica B. j. __ Zodbrdo. Brzovlak: Odhod z Jcsenie ob S.10 in 19.25, prihod v Podbrdo oh 0.04 in 20.19. V nasprotni smeri odho«l iz Podbr-da ob 9.17 in 20.27, prihod na Jesenice ob 10;05 in 21.15, Vsi brzo vlaki imajo postnnck v Bistrici B. j.t na Blodu in Jesenieah. Potniški vlaki: Odhod iz Jesen io ob 9.30, 14.29, 17.32 in 21.40, prihod v Bistrico Boh. j. ob 10.22, 14.57, IS.žV,. odnosno v Podbrdo ob 10.5(J. 15.51. V nasprotni smori odhod iz Pod brda ob 11.20 in 16.30, odnosno iz Bistrico B. j. ob 4.39, S.52, 12.34 in 1^.27, prihod na Jesenic© ob 5.30, 0.46, 13.25 in 10.20. Izletnisku vlaka od 1. junija do 80. septembra, ob nedeUah in praznikih'.; Odhod z Jeseni« bb 7.30, prihod v Bistrico B. j. ob 5.10, odhod iz Bistrice B. j. ob 19. 33, prihod na Jesenice ob 20.34 Ljubljana g-l. koi. __ Kfinmik. Odhod iz Ljubljane rl. "kol. t>b 8.10, 14.30 in 18.30. prihod v Kamnik ob 9.26, 15.42 In 19.42. V nasprotni smeri ođhod iz Kaimii-k« ob 5.54, 10.28 in 1(5.24. prihod v Ljubljano gl. kol. t>b 7.13, ll.lti in 17.35. Od 1. juniia do 30. septembra ob nedeljah in praznikih izK>tniški vliki: Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 13.00, prihod v Kamnik ob 14.17. Odhod iz Kamnika ob 20.12, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 21.25. Jesenice — Trbiž. Odhod z Jesenic ob 10.35, prihod v Trbiž ob 13.10, odhod iz TrMža ob 14.37. priliod na Jesenice ob 17.05. Med Jesenicami in Planieo; odhođ r Je^nir ob 17.59, prihod v Plauicn ml) 19.00, odbod iz Planice oh 4 3f>. prihod na Jesenice ob 5.1S. Med Jesenicami in Ki*ai*jsko poro izletnička vlaka, ođhod z Jesenic oh 21.45. prihod v Kranjsko croro oV> 22.24. odhod iz Planice ob 19.06. odnosio iz Krsnj^kre sror^ ob 19.43, prihod na Jesenice ob 20.20. Kranj — Tržič. Odhod iz Kranja ob 8 15, 16.20 in 20.55, prihod v Trži« ob 9.10, 17.15 in 21.40. V nasprotni auieri .35, 11.05 in -0.00. Celje — \>lenje — Dravo^rad — Meža. Odhod iz Celja ob 8.lX>, 15.32 in 20.30, prihod v Velenjp ob 9.28, 17.03 in l'J.OO, prihod v I>rav«>grad __ Meža ob 11.10, 19.00. V nasprotni smr-ri odhod iz Dravo-^iaila — Meže ob 7.2s in 15.08, odhod iz Veleiija ob 5. in 17.10, prihod v Celje ob 7.05, lu.j> in 1S.36. Potni^ka vlaka od Slovenjgradca do Dravobrada — Mcže: odhud iz Sloveuj-^radca ob 5.27, prihod v Dravo^rad — Mt-žc ob 5.55. odhod iz Dravo^rada M. ob 19.10, prihod v Slovenj^radec ob 19.3S. Otl Velenia do Slovenjgradca: od-h4id iz Velenja ob <^.(X>, prihod v Slo-vcnjiSfrađec ob 7.48. Izletniška vlakn od J. junija do ?.0. septorabra o.d nessijali in praznikih: odhod iz Celja ob Jj.10. prihod v Vele-njc ob (145. «dhf>d iz Vt-lcnja ol> 20.23, I>riho(l v Celje ob 21..Vi. Mod Miinc-hdnom in Eoogradom vozi v oboh smoreli direktni voz preko I^uMjone __ Karlovca in Zagi*eba. Ođhod iz Miinchena ob >,.:Wj, prihod v T>jub-\\f\no ol> 21.55, v Z:itrsvf» ob O.^O. v K;o-grud ob 17.40. odhod iz Boocradn ob 8.15. iz Zagreba ob 22.00, iz Ljubljane ob 8.00, prihod v Miinchen ob 21.35. N.i i\a\U> mod HrojDrradon: in Bi.«triro B. j. od hod iz BcocT«*1*!*"1 oi> 19.40, \z Zasrrcba • »K 7.10, prihod v Hi trico Boh. j. ob 1Š20, v nasprotni -mori: mlhod iz Bistrice Boh. j. oii Č.^-2. frih^d v Za^cb ob 10.20 tor\- Brop^-nd ob fl.o>5. Direktni voz borle vozil tildi med Liubljnno in Bakrom, odhod iz Ljnh-!jane ob 18.07, prihrd v Baker ob 6.31, odhođ iz Bakra ob 21.55. prihod v L-IJMno ob 9.21. PodrobnejM pod-fki «*> rnzvidni \z r.^lapov, rnzob.^cnih pri posti jnih osebnili blacrajnah. St-?Ti3ke vozne rede dobe držfiATii uradi izven Ivjiibljnno po po?ti, oni v T^uMjani pa pri inspektoratu, soba št. 24, proti primprnPTnu potrdilu. l>rezpla-rno. Privatne ptrank^ pa si jih lahko naročo pri 3vojihf postajali. Odhod vlakov državne železnice iz Ljubljane t Proti Karlovcu: Ob 740, 12*27, I8*07f 23.22. Proti Jesanioam: Ob 7*00, 11-28 15iO, 1903. Proti Kamniku: Ob 8-10, 1430, 18-30. Prihod vlakov državne železnice v Ljubljano i Iz Karlovca: Ob 921, 1410, 1952, 5 35. Z Jesenic i Ob 7-40, 12*03, 16*00, 21-55. Iz Kamnika i Ob 713, 11--16, 1735. Od 1. jir^ja do 30. septembra vozijo ob nedeljah In praznikih izletniskl vlaki: Odhodi Proti Jesenicami Ob 5.00. Proti Kamnika« Ob 1300. Prihodi Z Jesenic- Ob 2305. Iz Kamnika i Ob 21 23. Odhod vlakov na Južni 2el. i Prot: ^1 ari boru i Ob O*32a 5 40 630, 12-09, 12-19, 1800, 23-32. Proti Postojnii Ob 23 58,17-46 16-55, 15-50, 14-35. 5 50, 5-31. ' * Proti Zagrebu 3 Ob 23 52 613 5--I0. 12-10, 16-10, 1800. ' Prihod vPakov Južno žel.t Iz Maribora i Ob 410, 2137 16-35, no 11. 14-21, 10 12, 7-32. 3-2ii Iz Postejne: Ob 3-52. 7*28 10-54, 11-42, 14-26, 22-34, 0-12. \?. Zagreba: Ob 10*12, 1421, 15-24, 1G 35, 2137, 22-39. NB : Debelo tiskane številke so brzovlaki. DrnSfuene ues(i. — Organizacija satnovanj^kili na-jrronikov v Celju. V tr» «!•). dne 21. t. m. >e je vršil izrfslni oh« ni zbor, na kate-rciu bi s^3 moral voli ti novi od*<>r, ker so vsled sporazuma » l*re]siijim po većini socijaldemokratskim odborom pri-str.pili k društvu tuđi obrtniki in javni namošcenci. Na o'-H-n^m zlx>ni p.i ?e prejšnji odVjr ni držal komprorji^a in je hotel potisniti ob stran ja\-nc name-bčenco, ki predstavljajo v Ćeli« pbso-Iutrio većino stanovanjskih iiajeuinikov. Vslod tega so podali javni namešrcnci izjavo, da odklaniajo vsako odgovornost za to, da ni prišlo do ut-pt-^n^ira fkup-r.«?ga delovanja in da 5i \ kratkom ustanove svoje društvo. — Gasllna društva ,pozor! Obilna dru-Stva, katera se udclc/.s zk-ta Ju^^sfovcn-ske gasilske zvezo in pro?;Javc -iOk-tnicc gasilnega drušna v K^mniku dn- 4. jrniia, se napro^ajo, da prijavijo netrudoma svr>?-) udeležbo. Polovična vožnja je prc^krv!j:-na. Društva nai izdaji) udelcžcncem legitimacije, ki se bodo v Kamniku cd Jt!RosK>v. S-i.s. zveze vidirale in bod^ veliale kot vo-fovnice za nazal. Vlak vozi iz Ljubljane Kl. kol. ob 8. ziutraj. — Gn*=ilcl, kl . veniji, Ljubliari: 200 Din; »kurai S«n^ r)!n 4S para. Do sedaj ic nahrano -bergar. Krmr?oti^, Sk^k Antcn, Slovir An-drej. V imenu obđarovancev se zalivaljujo učitelj I. Stenovcc - — Za *Oom krnli'oc Marijr« so ifa-mvaii: vf-Voilii^iri.iffl.v-. c \]\i\v. J.*ki1 r.?5*> D, knv.imnr, e. Pr. Krnpež l.Wi 1 K oVitinn ^c!ir.ili1.iriborii po 100 D, Po?rv-iilni*"?i Crnorn^M 7"> D, ol'čin^k! o«H>or-niki v Tonlicnh r. Novini me**tu 70 D, nhoina Trzia fl2.5'^ T*, ob'ina Skakovci, Prokrmirjo Z-0 D. h^u'inn T>r»? p. Prnm, KmotFka hr^n. in po«^)iilnicA št. Rti-r»ort, 1^oloni>kr. Po^nr/niri TM«v>j*a Krifi. Xovnrn<'?io. po ?o T>. ol>T-ina Oro-hovci 12.50 D. Živeli zavrvin! dnrvnlri! Dobra žena in naii ima većina nekoliko stcklo^ic Ickarn:irui Fellc rn prijetno dišečcU^ »Flsafluivla« dnraa. Služi za drCnonie hrhta mk nod in celera telesa, kot kinine* tikum 7,?l nsta, koxo in uJavo. Mno« Co močneiši. izdntnciši in dc!nioč: kiVnr francosVo /;^.n:e. 3 dvmnate stckicnice ali 1 šnccp'alno stcklrnii co skun z 7nmotom in po^tnino za 72 kron prštt;a: T\\vvn V. F^icr# ^tubica donju Elsatrg 23S Hrova: ško. bc Glavni urednik: RASTO PUSTOSITUSFK. Odgovorni urednik; IVAN PODRT.AJ, Faslano. »Jutro« je princslo vest, da rcm bil dvakrat kaznovan 7arađ. tili^tapstvj smra-kovine, oziroma konja in vslod tt«a. postavljen pod policijsko nadzarstvo. Ta res-nica je sledeča: Moj hlapec Ant<>n MarinSck je opeto-vano vozil smrekove mladike, kl so za iz-v>xT in vs.ike carine prohte, preko nicjc Z vednestjo carirskepa urnda. Dne 24. p. m. je storil isto. a kcr Je bila na glavni cesti velika poplava, je krenil v dobri veri in bre7, moic vedno^ti nn si:l:.-» no^,tran*>ko pot, kjer je bil zasačen in ustivljen. Zaradi tepa deiania ni i>il kazn >van na slavni carinarnici na Rakeku ^mo on, um-pak tuđi jaz. če$ da ie vazi* po mojem na-ročiliL Zopcr to obsoJbo som se pravoć.is-no prito^il na pristojno minlstrstvo financ Isti hhnec ie vozil rudi ž a g a n ] e z onstran meje k rnolf jrra^čln? v Planini, kjer ?e je rnbiio :ra Imrfavo ^troin za električno razsvetljavo. Tuđi to se zgodilo v dobri veri ter mi n! mano. da bi se v te! za devi *c izrekla kaića sodha. Ob sebf umcvnn Je, da mi je bH v rbeh ^Iučaji'i popolnonn tal namen A. ;: ncomad^"cvnno prjtek-iostjo, se isče. Ponudt)e z n.ivcd'xi piacc na peštni predil 133, Ljuolj:ma. 3D97 Oprava 5aspeceri]sii9tr$9uino: stelaJe, pulti, tehtnice itd. zu srednje veiko trgovino se kupi. Ponudile pod .Oprava 3902" na upravniitvo Sloven-?ke;;a Naroda. 3^2 Zm. «u* lEKii yy*> ^* ■% B harmonlko 3vr tno, 55^0:0 nevo, je kot I.ubas »vi, dalje otomfno rdečc-p!i5asi-», ogledalo 60X7-, godbfni avtomat, — Zaloika cesta 1*£i S0^ <• domaćega proizvoda pT K K'J za kg franko Ljubljana, v sodih po približno 200 kg dobavi JANKO PSEDOViC, Ljubljana. etlSftk^T H0ds*f^ bla^a na drobno in debelo, roa\avic, no-gavlo, krav«f« puHo^. omir, atelaft, tiHtb«noga stoi&'a, pllsa/fega laattmca, pa ©i in sploh ts© trgcTake oorare, radi opuststve trgovine fce bo vržiia dne 1. junija ob 9. pri Wilmi Rudboizer, Schalferjevt nasled., Kongresni trp 7 BB%MBBaiBaflBaKaWB>QP4K^0aMBB^B^Ba^BB^BBiBVBYVJeMBHBSBnBva^B^aC^B^BBV!^HB HE." l «.■ **•»* iepiee in sEamniki nalnovejilh oblik v veliki izbori po znano nlzki ooni. Mnrifil ili Sf U t h IV - MBŠkS I III U ti ili allllull uiULUlj llluilliu | Žldovtke ulica ik S. Sgr«:raa»5 » tekavnta poprarlla. — lalui klcbaki »rino i nlusi Prislmlisa jan dražba se bode vršila v soboto, dne 3. innija 1922 točno cb 9. đopol-dne na dforiiču st 2 in 10 Igrišk« uiices kjer se nuhaja gostilna pri .Rusu*. 10 lepih težkih konj za vsako uporabo, starost od 5 do 10 let; 6 lepih lahkih konj za vsako uporabo, starost od 6 do 12 let; žrebe, staro 7 mesecev; 3 močni vozovi s kasonem in z lestvami; lahka dira; sani; metrska truga; brek skoraj nov, za 6 ali več oseb, enovprežen in dvovprežen; brck za 10 ali več oseb, močan, dvovprcžcn, pripraven za ognjegasce; 25 komatov z vso opremo in več druge konjske oprave, več konjskih plaht i.t. d.; stroj za drobljenje koruze; stroj za rezanje slame; več postelj, oDleke itd. ter različne druge gospodarske potrebš&ne. Dražba se bode vršila ves dan. 3758 I Vizlt ke, Mnoerf e in plsemskl papir s flroiis kskor ssssks-:: ursfncs đn!§2 flsMaism-i:: IzvriBje toCno ' ITarsfilia spreScma fsđl „narodna ftnn^sa". ProniEtni zovod žs wm& * i i U!?Mfini prodala li slovenskih preMogovni&o? velenjski, šentjanški in trboveljski premog Tseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cen."Jt (nvnio-govnikov za doinaeo vporaho, kakor ludi za industrijska podjetja in razpefcava Ia iehoslovaški in angleški koks za Hvams in domačo vporabo, kov&ški premog In crni preniog. *MlW raOMBTlfl ZAVOD ZA PBEMO^ d. d. Ljnb^a^a, ftliHošlćova c- 1? Zl. lacfnina |n tisk »Narodne titkarij^h Za in&eratni del odgovoren Valentin Kopitar.