treh, potem litanije s b'ago.lovoma. Kavno tako je bilo •kozi vse itiri dni. Spoved je bila najpcrvo za eolsko mlad u,o, ▼ ponedeljek zjutraj; potem po stanovih za dekleta, tnladenče, zen« in može, po en dao sa vsake, da ao ae lahko sveratili. Sv. uiaše ao bile ob petih, iest.h, sedmih, oamili ia zadaja no pridigi. Pridige ao imeli gospodje Cerkljanski, Komenaki, Smelrški, Mecgiški in Kamniški, v-elej drugi, ter je ljudstvo slišalo devet različnih pridigarjev. Obravnavali ao go.podje v atojih govorih od konca presunljive, pre-treslpve resnice: od edine, neumerjoče duae, od hudobije greha• ameiti grešnik«, poslednje sodbe, nesrečne in srrčne večnost^, od povračanja v greh ; proti koncu pa bolj tolai.vne: Marija, pribt-ialise grešuikov, ljubezen .J*su«>va v preav. zakramentu altar sreča kriat janova v življenji, »merti in v večnosti, «ko je natnreč s B gum po posvetu|<»či gnaii sklenjen. Ljudstvo |e posLšdj z naj v. čjo r.v«sto«tjo, in da •o jim prelepe pridige aerce presunovalr, spr čuje lo, ker j« bila vselej cerkev p<-lia — vsak dan prišlo jib je več. Izpovedovalo je po osem, selem, šest gospodov od štirih zjutraj du desetih; popoldne od dveh do trüb in po pri liki do ovmh zvečer, o tej uri pa je v jasni noči veličastno zapel veliki zvon nas oporo niti, naj molim'« z* odpuianje grehov in spreobcrnjeni« gr-Anikov. Kaj ginljivo in apoaOudljivo je bilo skupno s», obhajilo po stanovih, — bilo jih je pri sv. obhajilu 16SO. Posebno slovesen je bil aklep te lepe poboinosti ▼ p*te< dopoldne; bi je pravi praznik za vso taro, cerkev je bi a poin«, kaaor o naj več h pratnikih. Po • ki* pni pridigi a» ira-li prečastiti e dekan Kam niiki velik o st. ina-ti iri na zadn|e rasvitlnn p*--»ein. Tolika množic« vernih, si »vesna av. шнм, prelepo c-r kveno P'-»je, veselo zv->nen|e, vse to )ч pripomoglo, da je bil zadnji d»n j>o'ožnoi'i za sv. leto za verno ljui atvo in duhovstvo cd-n ismed n^j fep»ih dr.i. Vat dnevi tega sv-, opravila, pravijo ljudje, bili »o ». seli in »rečn:, ki si jih bomo dobro v apominn ohranili Naj bode tukaj izrečen« prevrčna zahvala rsem gospodom za nj h pota in trud v prid tega zveličavnega opravil.i. PuCilo pa naj Vam da Gospod vinograda, ki ale Mu ga one svete dneve tako skerboo obdelovali! V .Smledniku so teden potem, od 22.—S6 list..pada, imeli enako poboinost za sv. leto, ki se je v vseiu tako veršila, kakor v Vodicah. Pridigovati in spovedovati pomagali so tudi soseduji gospodje in pa dva nčela ka-pocina iz Loke. Ljudstvo se je prav pridno vdelei*valo te lene poboinosti in 1600 jih je bilo pri av. obhajilu. Vsl-d zadertka preč. g. dekana Kranjskega ao g. faj moster prosili prečaatitega g. dekana Loškega, da ao imeli sadoji govor in aloveano aveto mašo * zahvalno peamjo. Iz bohiaike Bistrice. Petega tega mesca ao ili štirje Tominci, ki ao nesli usnarjem blago, čez Hačo na Miklavžev aomenj v Bohinj. Eden izmed njih opeia na verhu Bače ter se ves utrujen v sneg vaede. Tovarši и ni zm-nijo dosti zanj (To je komej verjeti! Ali ao bili ne mara aami v nevarnosti zmersniti? Lepi „tovarii", če ao is nemarnosti prijatla tako pqstili! Vr), gredo •vojn pot dalje; ko pridejo ob desMih zvečir na Kavne, naznanijo pri Kožmanu, da je nekdo v snegu «pešal. Nemudoma se nap- te itirje vaški fantje, namreč Ant. Kavnik, And. K«vnik, Franco Koinian in Jakob Kliman a sanmi ga i»kat. Najdejo ga v snegu v nezavednosti in »sega ter-iega, pripeljejo ga ob eni čea pol noč i.a H.stricn, kjer ga neki kmet koj pod streho vzame; pošljejo po gosp d.thuvna, d» ga v »v. olj« denejo; me i tem časom ie tu ii gosp. z travnik J. Hruška precej pride, in ga kioal* ti l.ko oz J r a V i, da jam* počasi dihati. Om»nim ie toliko, da ao zares hvale vredni omenjeni fantje, ki ao ga tako v pozni noči in slabi poti iskat ili. (Zarća, Ravniiki fantje, poštenje in čast vam, ki ate bližnjemu ljubezen skazali in mu iivljenje rešili! Tako je dolžan sichern človek pomag.ti svojemu b ižnjemu v nevarnosti. Vais imena so vredne biti zapisan* v zlate bukve. Vr.) It Reke, 8. listopada. (Šolstvo.) Na Hervaikem ia v Slavoniji je vlada v začetku šolskega leta 1875/6 vpeljala v šolah nove postave. Novoiegni dub napredka moral se je tudi tukaj razviti. Š da mora se od Cerkve ločiti, češ, čein'i bi duhovni nadzirali iu ravnali i «le? To je ie davno peklo uaprednjake, io jim je bilo so-perno, in da se tega težkega j »rms osvobode, se je govorilo in prisilo, dokazovalo in idločeval», dokler se nove, boje duhu sedaniega časa prim-roe (/) postave niso v šolah vpeljale. Toda prenagla premeinba bi to bila, naenkrat duhovnom ves vpliv do sol vseli, to ae ne more tuko naglo izpeljati Kaj bi ljudje rekii, ko bi videli, da duhovni nimajo s šolo nič več opraviti? Po novi postavi mora biti sa vsako šolo poseben iolski nadzornik, ali v veliko občinah cvli župan ne zi.i svojega imena podpisati. Zato so sk- raj povsod za zdai v začetku za nadzornike izbrani duhovni To pa zdaj mora biti, ker drugih nimajo, ki bi vedeli, kaj je šola. Če bo le in^č, se bo tistim duhovnom, kterim je zdaj ta čast milosti ji vo podeljena, p zneje gotovo odvzela. V tih postavah ne stoji v nobenem p»ragrafu, da bi se moralo pred š do in po šo^i kaj moliti, da mora šolska inUdež hod ti k službi Boiji, k spovedi io k sv. obhajilu, se vdeieievati očitnih cerkvenih opravil. Rečeno je v tih postavah , kar sc tiče keršanskega nauka ali drugih pob žnih opravil, da bo vlada na predlog duhovskega pi-gl.>varstva, kar ji bo všeč, poterdila. Č : ji tedaj kak predlog ne bo dopadel, g» bo zavergla. Kes je, da se 9 lih postavah g vorl, da ae morajo otroci versko in mo ralno p-idučevati, da jim se dušne iu telesne moči razvijejo, ali pri tih lepili besedah se cerkvenim oblastim le Oopuša pozvedovati po svojih duhovnih o religioznem in moralnem ponašanju iole. Ali se ni mogel dodati tudi paragraf, da morajo otroci moliti, k там in k spovedi hodili V Kakšen bo po t>cih postavah «erski in moralni napredek šole, posebno če je učitelj liberalec, kakoršnih ni ravno malo V Za gimnastiko in sa skakanje je na tanko odločeno, kdaj io kako se mora skakati, za molitev, spoved in obhajilo ni pa nič odločeno. Ni še sa-dosti, da se detetu glava napolni s vsakterimi posvetnimi nauki, perva in najvaineja je doliuost, da se spol-nujc, kar nam vsim, odrašenim kakor otrokom, sv. vera zapoveduje. O i mladeži se zdaj v šolah veliko sahtiva posvetnega zi.anja, znanje vere pa in dolžnosti, na ktere nas ona vete, ali ni to n*j potrebneje? 11 to ie le zagotovljeno, če ima Cerkev potrebni vpliv v šoli. M. T. v Šmarna gora. Rnmartka cerkta na Gorenjskem. (Spisal Ant. Na mre.) „V «iiavah kraljuje«, Kialjiea sveti, % nebes ogleduješ dolino fr'liä, šiioko »e tiri r«e tvoje polji, ln v tebi so viri osroiil' iriei." Majhna je sicer dežela Kranjska, ali vendar ima v nebi mnogo mnogo naravnih lepot. Orjaške iuiu aneft-nike, lepe jezera iu velikanske podzemeljske jame. Od vseh strani sretA jo pr.hajajo ogledovat; mogočni Kus, ЗУ7 bogati Anglež, sosednji Lah in ponosni Kernte: vei jo •termč « bčudujejo. Namenil sem ee, dragi bravec, le zvezdico kranjske dežele ti postaviti pred oči, in sicer lepo Šmarno goro. Kadar prideš v glavno mesto lope dežele, v belo Ljubljano, oberni oči od tod proti severni strani na Gorenjsko, in zagledal bos ua levi strani ob Savi, kako pol tretjo uro «nI Ljubljane, coro 2080 čevljev nad morjem visoko, ki kupi proti nebu v sredi prelepega polja, pisanih travnikov, in bUdnotemnih g..|zdov, kakor mati med otroci, »H kraljica med podložniki. Po nemško jo imenujejo „Grosskahlenberg". Pobožni Slovenci, verni katoličani, so nadeli tej gori lepše in «vetejše nn»; imenovali so jo Sveta Marij na gora, iz česar je „Srnama gor*". Kako to? Ljnska povest pravi, da je Marija prišla na Güro. Še »daj se kaže ska a, na kteri ,.je počivala". Gotovo j-» prišla na gm — a svojimi milostmi, ko so jo ondi gori verniki pri« eli častiti. Z dtii so ji namreč majbno znun-.nj« na skali. , Po počitku gre Marija na verhunec gore, in tu popusti podobo enojega Vnebovzetja. Ljud e, to vidivii, napravijo hitro tam majhno kapelico, postavi o v n j > podobo presitega Maiijnega Vnebovzetja v spomin prečudnega Manjnega prihoda na Šmarno goro'. M >di si s to povedko kakor že je, toliko je gotovo, da *m:«rna<;orska višava je res lepa in primerna p 'doba M«ri,nega vnebovzetja. Marijin grob je bil ob Oljski g ri, v tem grobu ]e tako rekoč „počila", ker prav po majhnem „poč.tku" j* bilo od tam um tudi njen» telo p» angeljcih v nebo vzeto ter ae je Marija preselila „na višavo". Marija si ;e tukaj izvoli'a sedež, gor» vzela v svojo oblast, in imenovala se je gora naravnost „Šmarna gora". Šmarna gora ima dva vethunca, dve glavi. Na eni strani je Marijin sedež, in to g'avo zaljša lepa cerkev, posvečena M«riji v čast; dru^a glava bres cerkve se mi zdi, kakor g av», ki se i MtLnja na M-r-jno ramo, kakor je slonel sv. Janez apostel| m evangelist pri z*dnji večerji na Jezusovi rami. K cimo, da je ta glava Kranjske dežele p »doba; obe glavi sto „Srnama gora"., Kakor druga glava dobiva ime, slavo in vrednost od Šiuaroe gore, da tako mi, z Marijo sklei.jeni, na Njo zaupajoči, pri Niej dobivamo podporo, pomoč in mnoge milosti, napo-■let pa večno slavo. T« ga so se ljudje kmalo prepričali z milostmi, ki so jih tukaj prejemali. Kdor je semkaj prišel kake pomoči iskat, radobil jo je; celo mnogi bolniki, .slepi, gluhi, kraljevi — ao dobili zdravje. Božja pot na Šmarni gori je postala sloveča. Pač ni g« pri-memišega kraja sa Božjo pot, in gora. a ktero gleda krasna ceikev daleč po d»želi, vidi se kakor vaa stvar jena za njo. Veliko tisoč vernikov priroma vsako l«-to od vseli strani prosit si tu pomoči in tolažbe v nadlogah življenja. In zares, pisane in besedne sporoči'a pričajo, da si je izvolila nebeška Kraljica ta sveti kraj za poseben studenec svoje milosti in Božjega blagoslova. Kazal je tr-.jediui B<>g dosti očitno posebno dopadajenje nad molitvami in prošnjami vernih, sgodile so se mnoge čudovite usliianja. To privablja aem vsako letu velike trume vernih Slovencev. Malo uro hodi potrebuje popotnik pes od snožja do verhunca gore. Gori se gre lahko po več potih; vender »o le tri znatniši; ena od Ljubljane, ali od )uga, ena od gorenjske strani ali od severa, in ena od solnč-nega i.h da. V»e te poti ae sklepajo v jarku, ko je ie pol č'teiti ure do verh gore, ter združene peljejo v sveto romarsko cerkev. Severna pot je tudi kolovozna, da sa bolehni romarji pripeljavajo tje gori častit nebeško Kraljico. — Za zdrave in malo bolehne ljudi so postavljeae klopi na poglavitnih potili, da se romar lahko odpočije in si pot obriše z obraza, in pa, da serce pripravi ib ae v duhu zbran bliža Kraljici nebe« in zemlje. Da aa bi nmar zašel, poatavljeni so ta snamenitejlih krajih kažipoti, to je, kipi in znamnja, ki mu k*že)o po*, ga k pobožnosti navdihujejo, kakor čepeč" mu n. uho: „Bodi pozdravljen, ljubi mo| romar! Bog te sprimi, sprimi Marija' ! Pota se združijo, človek pride blizo verha in zagleda nekoliko od poti v stran zopet znamnje, „Sveta sobota" iu.enovano. Ta kapelica ima zgodovinski pomen. V petnajstem stoletju ao Turki po Kranjskem ropali, mesta ia vasi pozidali, kristjane morili, ali jih na sel»oj gonili v terdo sutnjost. Prestrašeni Ljubl|anč«nje in ljudj-t iz šmarno-gorske okolic- privrejo na gort» v tabor, in se izroče Mariji v brambo. Turek zve, da je veliko I j u i i na gori, ulere jo za njimi, oropat j-h, p morit jih, ali pa odgaat lih v sužojosL Ubogi ljudje vidijo, kako »e sovražniki bližajo verhu gore, vpije o: O Marija, usmili ae n na. pomagaj nam rešiti se smerti! — Uslišani s». Turki ta-slišiio glas, kakor nekdaj Savel: „Kaj me pregsnjsi?-4 — Oitermeli in obstali so. — Po Božjem privoljenji pošlje Marija sv. Ahacija s ognjenim meč-m zoper Turke. Zapodi jib v ravnino, in sramotno so bežali pr<>ti Gorenjskemu in čez Kokniko dolino na Kor »ko. To se je godilo rs sv. Ahacija dan dopoldne o p didvanajstih. V spomin rudnega rešenja stiakanegn jjud.-tva ae še dandanes na Suiarni gori zvuut p<>ldae « poli dvanajstih. Nckd>j ie bil tukaj na sv. Ahacija dan veliki shod, sdaj |e p« le mili. — Od znamnja „Svete sobote" na severni strani je pušavica sv. Antona pušav-nika. Če je kje *a tega svetnika pripraven kra|, gotovo je tu; samota,