M eteIko V slovenskem slovstvn. 27. Da se je za naše slovstvo svetla zarja prikazala, komu se imamo zahvaliti? — Tako poprašuje v ,,Slovenskib mislih" 1. 1847 M. Majar, ter pravi: »Slavni kmetijski družbi na Kranjskim, ki nam Novice izdaja, čestitemu vredništvu naših Novic, verlim prijateljem, ki za Novice pišejo in hudobornih prepirovcov raed seboj ne terpe, in vsim domorodcam, kteri nam slovstvo podpirajo, in slovenščini, bodi z besedo ali z djanjem, prijateljsko pomagajo". — nIn prav bi bilo, piše str. 7 v 2. listu Novic, da bi obči naš pravopis vsigdar upotrebovali, ne samo v Novicah, temuč tudi ako kake bukve, ali bodi kar hoče, pišemo. Mešati zdaj jedno zdaj drugo, je zmešnjava, ktera ni lepa in samo moti". V Bohoričici je poslovenil bil Metelko prej omenjene bukvice: »Serce ali spoznanje in zboljšanje človeškiga sercd", ktere je And. Skopec iz Amerike v nemškem jeziku svojim prijatlom v Teržič poslal v spomio, in priporočil z besedami: Berite in preinišljujte, spet in spet berite, in na-se obračajte! — ter jih oznanil v Novicah 1. 22. nV resnici so te bukve tako lepe, piše v oznanilu ie posebej Metelko, da se jih človek skorej ne more naveličati brati, temuč če jih večkrat bere, lepši se mu zde. Zavolj njih posebne lepote ali božjiga duha, kteri se iz njih glasf, smo jih na Krajnsko predjali, in akoravno uparao, da bo Krajncam ali sploh Slovencam z njiiui tolikanj bolj vstreženo, ker dozdaj v krajnskim jeziku še nisino imeli tacih bukev, iz ktcrih bi se mogel notranji človek prav spoznati: smo verh tega še tako naredili, da vsak, kteri te bukve kupi, s tem tudi sveto vero v Ameriki razširiti pomaga; ker vse, kar se per njib perdobi, se bo misijonarjeru ali oznanovavcani svčte včre v Amoriko poslalo, de bi mogli z večimi perpomočki luč svete vere nekoliko ddj v tiste kraje nesti, kjer dozdaj v strašni dušni temi peklenski duh kraljuje. — Iz teb bukev tudi vsak vidi, kako lepo branje iraajo ljudje tudi v daljnih krajib sveta". Metelko ranjkemu škofu Antonu Alojzju, kteri ga je jako čislal, pokloni posebej bukvice ,,Serce" in naznani njibov naraen ter v posebnem pismu po nemški razodene svoje niisli o stari in novi pisavi. — Te bukvice sern spisal v dosedanjcm čerkopisji; to pa zato, si bode mislil marsikdo, ker jih želi kar se da močno razširiti; ali — iraam k temu še druge tehtne vzroke. Dasi ravno je dosedanji čerkopis (Bohoričica) v samoglasnikib zelo poruanjkljiv, in ker njih bistvenih razločkov ne more zaznamnjati, pravilno branje obtežuje, tujcem dela celo nemogoče; ima vendar po primerni spreminjavi dolgib in kratkih soglasnikov, pri kteri se med branjem oko manj utrudi, svojo gotovo prednost pred mnogo drugiroi pravopisi, tudi pred Gajevim. Nekteri so za Gajico strastno vneti in ne čislajo nobenih razlogov, češ, njena vesoljnost, ktero si pa le domišljujejo, preseže vse drugo; nekteri so pa strastno razdraženi zoper njo in ne terpijo nobenib takib bukev v svoji hiši. V mojih očeh nima ne ta ne una stranka nobene veljave; jaz miluj em obe, in zrera edino le na neoveržljive če tudi v strastni razdraženosti ali po predsodkih prezirane razloge. Svest si, da svetli knez in škof, prosti sleberne strasti, gledate le na to, kar je dobro, se derznem razložiti Vam o tem svoje razloge. čerke *, š, 6, opovirajo bitro pisanje in sploh zaderžujejo človeka, da ne more brez pogostnih prenehljejev zderžema pisati innogo besedi — Gerk je iz tega vzroka odpravil celo piko nad i —; velike so previsoke ter v drobnem tisku neredno razširjajo verstice; očeui neprijetno pačijo pisavo, ako se samoglasniki, da se odpravijo dvombe, znamnjajo z velikrat potrebnimi naglaski. Nasledniki tega čerkopisja opuščajo toraj naglaske, in tudi pogoltn^ce pri v, s, k; zajdejo pa tako v mnoge druge nedoslednosti. V slovenščini se nobena beseda ne piše brez samoglasnika; toraj je nedosledno predloge v, s, k pisariti nam v', s', k\ V češčini naj že bo, ker ima svojo priliko; vendar celo čehi zmehčujejo mnogokrat one terdobe s pridjanim e ali u: ve vodč, ve mnč, se stfechj, se sveta, ke mn<5, ku konci itd. Grajati je, da se nam. % piše c, ker temu znamnju oni glas s perva ni lasten, toraj ni klasičen, ter se v pisanji in tiskanji lahko zamenja z e . . .; brez f so pismena le preveč v verstah, premalo nad in pod njimi, vzlasti ker se v našem jeziku f skor nikdar ne rabi. Da se temu pride v okoni, bi latinskim čerkam pustiti se mogli njih izvirni glasovi, razločki pa očitno znamnjati. Do tega svesto pridemo in priti moramo. Kolike napake se sicer godijo v lastnih imenih! . . V nobeneru slovanskem narečji pisatelji s svojim čerkopisjern niso tako nezadovoljni kot v českem, in pred kratkira je Hanka, da se odpravijo nelični *, š, 6, nasvetoval drugačne znake (Jordans Jahrb. 1846) in v evangelijih jel jib tudi rabiti. Obžalovati je toraj, da je Gaj priporočati jel tako neprilično pisavo. Kar vesoljnost zadeva, se-li po njej more doseči ? Nikakor ne, mi je pisal prevred uruerli Kopitar, ki se je zelo budoval nad njo. — In kaj pridobi s tein naše ljudstvo v oliki? — Olikanim pa razna pisava težave ne dela. — Pravopis je treba vstanoviti, kteri ima za vse razločke bistvenib glasov svoje lastne znamnja, kar se zgoditi raore le po cirilskem navodu. Do takega slovanskega vsem potrebam primerjenega pravopisa v pribodnje gotovo pridej dotlej pa je po moji misli bolje pomagati si za silo z že privajenim, kot pomanjkljivo zamenjavati s še bolj pomanjkljivim. Iz tega se vidi, da Metelkota nikakor ni bila volja pustiti svoj pravopis in prijeti se Gajice. Motilo ga je tudi, ker je bilo siin ter tje brati o vzajemnem pravopisu slovanskem na podlagi latinske abecede itd. (cf. Entwurf eines gesammtslav. Alpbab. auf lat. Grunde, nach den Ansicbten eines Siidslaven. Jordans Jahrb. 1847.) Vse drugač pa je ravnal Slomšek. Prijatel resničnega napredka, in vselej pripravljen, osebne misli temeljitim željain drugih in občnemu pridu podvreči, se je tudi novega pravopisa brez daljega pomislika poprijel, berž ko se je pokazalo, da je pri mnogoteri pomanjkljivosti vendar perva stopinja k vzajemnosti in književni edinosti Jugoslovanov (vid. Besed. Slomšeku v spom. str. 11). Druge Drobtince njegove 1. 1847 so tiskane bile že v Gajici. — Tega jako vesel spregovori o njih dr. Bleiweis v Novicah str. 180 glede na Metelkovo nasprotvanje nekoliko bolj rezno: ,,Cele Drobtince so se prikazale letas v novi obleki, to je, v novim pravopisu, kteriga bi že zdaj lahko stariga imenovali. To nas je prav razveselilo, ker je očitno znaranje, de je tudi na Štajarskim novi pravopis občinski pravopis, kteriga zdaj vsi imenitniši slovenski pisatelji po Krajnskim, po Koroškim, Teržaškim in Goriškim pišejo in tudi omikani kmetje brez spodtike bero. Zadnji čas bi bil tedej, de bi se od pravopisa tudi pri nas nič več ne govorilo, ker ni nad njirn toliko ležeče, kakor nekteri rmslijo, ki se ne morejo čez abecedo povzdigniti. Saj to vsak izobražen človek ve, de ga še ni v nobenim jeziku in de ga tudi nikdar ne bo — popolniga pravopisa, in de je prazno prizadevanje, taciga iskati; de torej tudi naš sedanji pravopis ni brez pomanjkljivosti. To pa je njegova gotova prednost, de z majhnimi razločki ga veči del Slovanov našiga cesarstva piše ; in v ravno ti o b čj o s t i obstoji tudi prednost neiuškiga, laškiga, francozkiga pravopisja, če ravno nobeden izmed njih ni popoln. Kdaj bojo tedej tudi Slovani jenjali abecedarji biti?! Oj 1 de bi si pač druge narode: Nerace, Lahe, Francoze itd. v izgled vzeli, kterim je več na reči, kakor na čerki ležeče! Naj bi Slovenci raji več pisali in dobriga, kakor pa se preganjali za gole čerke in se tako zmirej med abecedarje povračevali! Pač res je: de čerka morf, duh pa oživlja".