5">
Listek.
šara, katera vsa skupaj ni vredna toliko, kakor jedna pesem iz »Popijevaka«. Zakaj li posojati pri drugih narodih, ako je v ndrodu toliko in takd krasnih napevov (prim. Ku-hačevo zbirko) in če ima narod takov zbornik, kakeršna je »Cithara octochorda ?« Res,. nikdo se ni zanimal baš mnogo za cerkveno petje, dasi je takd znamenito za narod. Tuje pesmi se ne morejo omiliti narodu, kaj li, ko se na vse pretege muči in nateza jezik in naglasek,  da mora pristnega Hrvata kar uho  boleti.  Ali je morda  to hrvaški:
»Pred tobom o Bože" kleče«   i. t. d.  ali:
»Na lice mi padamo
Pred tobom o Bože-!«   i. t. d.
Odslej bode menda vender bolje. Saj je ta Novakova zbirka velik korak k napredku. Novak je pokazal Hrvatom pot, po katerem naj hodijo, pokazal jim studenec, iz katerega naj zajemajo. Da bi se le »Popijevke« hitro razširile med ndrod ! Prvikrat bodo zvenele morda marsikateremu razvajenemu ušesu nekoliko čudno, ali uverjen sem, da bode resno, dostojanstveno, cerkveno petje narodu po volji. Mnogi teh koralnih napevov so tako lepi, da lahko tekmujejo, kakor pravi sam Novak, z najlepšimi drugovi vseh drugih narodov.
Vj. Novak je ritmiziral napeve, oblekel jih v harmoniško obleko, ali takd, da ne izgubljajo koralnega značaja, in priredil jim dostojne besede, zakaj dasi moramo spoštovati starino, vender se ne more več popevati kaj takovega, kakor v pesmi »Jager i. t. Ar, kakeršnih je v »Cithari« več Dobro bi bilo pa vender, da je pesmim pridejan povsod še stari tekst, ker bi ga bilo zanimivo primerjati, a tudi za razvijanje jezika bi bilo znamenito. Med »Popijevkami« je dobila tudi naša »Jager na lovu šraja« svoje mesto (glej str. 23.), kakor tudi: »Poslan bi angjeo Gabriel (str. 22.) in »Missus venit« (»Doletio angjel s neba« na str. 20.). Besede »Jagru« so sevdda povsem izprememjene. Zbirka je sestavljena jako mamo in vestno ; vsa čast izdajatelju! Narodni učitelji naj bi hitro segli po nji in jo uveli v narod. Sevdda bi trebalo nadaljevati to takd lepo delo, prirediti še drugih pesmij, rabiti pridno »Citharo octochordo« in v nje duhu prenoviti in popraviti cerkveno  petje  hrvaško. Bog daj!                                                                     "Janko Barle.
V.  izkaz darov za Prešernov  spomenik.                      Prenesek    .     gld.  438'66
Jožef Mani,  c.  kr.  profesor i.  t.  d.  v Ljubljani.........      ,,        II' —
Dr. J.  Kotnik,   notarski  kandidat   v Ljubljani..........      ,,        io- —
Dijaki iz Maribora,  Celja,  Ptuja in  Gradca pri končni  veselici  v  Ptuji  .     .      ,,          3 30
Ivan Debelak,  c.  in kr.  stotnik v Ungvaru...........,,        10' —
Višji realci  v Ljubljani..................,,        IO'55
Skupaj     .    gld.   48351
Jagičeva tridesetletnica. Dne 8. m. m. je praznoval g. V. Jagič tridesetletnico svojega književnega delovanja. Leta 1861, je namreč izšlo prvo delo njegovo v programu zagrebške gimnazije ,,Pabirci po cvieču našega narodnoga pjestiičtva" ; število vseh spisov Jagičevih pa je od takrat legija. Kdor bi hotel navesti samo naslove vseh člankov, kar jih je spisal Jagic v teh tridesetih letih, izpolnil bi že precejšnjo knjigo. Od leta 1880. je izdal, ne glede" na ,,Archiv fiir slavische Philologie", katerega ureduje še dandanes, preobilo spisov, izmed katerih imenujemo samo ,,Zakon vinodolski", ,,Specimiua liuguae palaeoslovenicae", ,,Marinsko čvetero evangelije", štiri paleografske razprave, ,,Menaea", dopisovanje Kopitarja in Dobrovskega i. t. d., i. t. d. poleg mnogih drugih člankov in ocehi o delih ruskih učenjakov. Prav sedaj izide njega študija o slovanskih starinah in nedolgo tuli  vsestranski   razširjena   in   spopolnjena študija o   narodni  poe/dji   slovanski,   katera    je
Listek.                                                                  511
izhajala dokaj let v ,,Radu" jugoslovanske akademije.  —  Največjega slavista sedanje dobe so se torej dne" 8. m.  m. zahvalno spominjali obili njega učenci berlinski,  peterburški  in dunajski ter mu izročili krasen   album svojih slik.    Dal  Bog,  da bi neumorni učenjak  še pozna leta bogatil slavistiko s proizvodi globokega svojega znanja!
Hrvaška opera. Operni pevec g. Ivo pl. Hreljanovič priredi o priliki zagrebške jubilarne razstave venec opernih predstav, za katere se mu je že posrečilo pridobiti znane domače in tuje umetnike. Izmed tujih oper se bodo pele »Faust«, »Trovatore«, »Mali vojvoda«, »Fra Diavolo«, izmed domačih pa »Nikola Subič« in »Boysijska veštica«. To je torej po daljšem času zopet poskus oživiti operne predstave v Zagrebu, in mi želimo od vsega srca, da bi popolnoma uspelo lepo in zaslužno podjetje g. Hreljanoviča. — Predstave se začno dne"   I.  velikega srpana in trajajo do dne   15.  kimovca.
Mažuraničeva dela. Kakor poroča »Vienac«, namerja g. Vladimir Mazuranic\ sin največjega epika hrvaškega, izdati zbrana dela velikega svojega očeta.
Češki zakladi v Aziji. Kakor znano, bili so Mongoli delj časa v Moravski in Sleziji, dokler se niso morali leta 1241. po bitvi na Dobrem polji umekniti v svojo domovino. Tedaj so vzeli s seboj raznotere stvari iz samostanov in gradov ter jih zanesli do Samarkanda, kjer so bile še po smrti Tamerlana leta 1405. Ko se je moralo to mesto udati, prenesli so svoje zaklade v Bekem, kjer se nahajajo še dandanes. Ker je Bekem dostopen Evropcem, zatd pravi dunajski »Fremdenblatt«, naj bi morda češka akademija znanostij poslala tja in  v Samarkand učenjakov,  ki bi iskali čeških starin.
f Dr. Jan Peter Jordan. Na Dunaji je umrl sloveči lužiškosrbski pisatelj dr. Jan Peter Jordan v 74. letu dobe svoje. Bil je jako plodovit pisatelj in izdal mimo drugih knjig nemški pisano slovnico gorenjelužiškega jezika. Leta 1841. je priobčil tudi nekoliko srbskih narodnih pesmij pod imenom  »Wičazec Petr.«
Dva nova poljska groba. Na Poznanskem je umrl Jan Aleksander Fredro, sin slovečega dramatika Aleksandra Fredra. Spisal je mnogo veseloiger, 11. pr. »Przed šni-adenim«, »Piomka vvujaszka«, »Mentor«, »Obče žywoiy«, »Wielkie bractvvo«, »Kalocze«, »Ubogi czy bogaty«, »Consilium facultatis«, »Posažna jedynaczka«, »Drzemka paua Pro-spara«, »Poznajnim kochasz«. Osebe Fredrovih dramatiških proizvodov so zajete iz ne-posrednjega resničnega življenja; najrajši je slikal lahkoživce in egoiste.
V Krakovem je umrl škof Adam Stanislav Krasinski, član krakovske akademije, v 87. letu dobe svoje. Pokojnik je spisal mnogo znanstvenih razprav in bil zajedno izboren pesnik. Preložil je na poljščino starorusko pesem »Slovo o polku Igorjevem« ; drugi zna-menitejši spisi njegovi so: »Szkola rymotworcza Horacego«, »Piawo kanoniczne«, »Syno-nimy jezyka polskiego«, »Gramatyka polska« in »Zlote myšli«, sentencije izredno globoke modrosti.  V rokopisu je zapustil daljšo pesem  »Woiyn«   in zauimive spominske  črtice.
Grof Lev Tolstoj je spisal novo brošuro, v kateri odločno obsoja sle"harno znanost in umetnost,  v kolikor ne služi človečnosti in splošni koristi
Listnica.   —   B.  H.   »Blagovolite natisniti, kar sem zložil v petih minutah.«
»V gozdu sem se tih sprehajal,
Ptiček je na veji pel,
S srečo mi srce" napajal,
Da sem bil močno vesel.«    ,
Nehote" smo se domislili meniha, kateremu je pa nekaj sto let rajska ptica v gozdu »napajala«   srce,   da   je bil tudi  tako"   »močno«   vesel.   —   V petih  minutah ste spisali  to