LISTEK. Vojni sponrjBuL {Janul Goleo.) !Da.SJ«.] Da se odloči zmaga, so splezali Rusi vl hifta na podstrešje in zažgali strelio. Gost dim jt aakolobaril proti nebu. Krik in vpitje je zavrtinilo Ł• hujSe, divjojše in Ijutejše. Artilerija ni upala vmes poseČi n« naža \\% nasprotna, ker s« j* bal rsak aa svojo.e. Začeli so kričati naši ter Rusi raz postojank, spodbujnjoC in bodreČ bodrilce. Dd naše strani se j«spustilo . nekaj vojaštva navzdol, da bi pomogli na-iSKm; isto so posneli tudi Rusi. Kaj storiti, da se odlofii boj na to ali na ono stFan? Naši topovi so zagrmeli in granat* so prifrčale In bobnile v bližino hiše. Rusi so s» za^eli umikati požasi nazaj po predoru proti svojiin nakopom. Na§e ^opništvo je pogtnjalo vedno gosteje granat* in Srapnele nad hifio bnja, klanja, ognja, krik* in — smrti. Strelia ,j* bila, že pogorsla in s« podrla, plameni so le efvigali pri oknih in durih. Sedaj paš ]• begalo vs», kar ni bilo t»žko ranj8D«ga ali mrtv«gft4 proti najim ali prot: ruskim poartojanktm. Pri t«m .'»ojtstranskaa pobtgu smo opeu«in, kav 1» J« fimJitaU m*Ški Bua skoai gtral« *iri z on»- moglim Avstrijcem preko ram. DospevSi na plano , se je zvedavo oziral naokrog. Potem pa je zaftel z vso preostalo silo in močjo kobacati proti našim postojajikam. Prisopihal je do nas z nezavestnim nar šim nadporoftiilom in s« zgrudil tudi sam o3 oneMOgloati. To jt bil prvi in zadnji slufiaj, kar stm jib videl jaz, da je ravnal Rus tako plemenit« m»»il]aŁio. Rus ia nadporoflnik sta si ptmeRla d« zavesti pri nas, potcm sta pa odromala oba skupn« t nafla l)«lai*». Najm \% p«g«ltnila patrulja 21 mrtvih in lfl ranjonih. Sovražne izgube so morale biti vefije, ker so vsi Rusi, ki so bili zažgali streho, agoreli. Po tem spopadu se ni drznil sovražnik ves teden v vas. Sele po preteku enega tedna sva »pazila z nagim adjutantom, kako se spugčajo Rusi skokoma t globoko grabb pred vasjo, da bi se počasi zbrali v krdelo in se porazlezli na rop in krajo. V oni gra!)i je čepelo 32 ruskib mož. Poklicala sva artilerijsk«ga stotnika in mu pokazala mikaven cilj. Obsul jo grabo z granatmi ter šrapneli in oddal na 32 mož 51 strelov. Nobeden Rns ni pokukaval iz grabe, vse je bilo videti mirno tiho, kot da so vai zadeti in pobiti na srnrt. Artilerist si je mel v vidnem zadovolju roke, f:eS: tako strelja nioja baterija! Mi dva sva mu 6estitala k očividntmu uspehu; stotnik s» \% poslavljal, aa javi svoj artilerijski fiin gospodom pri diviziji. Predno nama ]• izginil artilerist izpred ofti, — &am s» ozrl gt ankrat na ono grabo domn«vana rust« smrti. Rus aa Rusom \% koba»»l ia nj» in jo uhiral po hribu nftvzgor! Vs«h 83, kolltor 6* jib ja bilo poskril* ? )&r«lr, \% kor«*«lt +9m\\ lifl antga ni manjkalo, Se Šepal ni nobeden. NaS artilerist sa ]• aafiarano obrnil, zinil in rekel: ,,Kaj lakega je nemogofie!" Pa tudi v svetovni vojni se dogajajo razni 8u* deži! - Odslej so obiskovali Rusi ZdyDijo vedno pogost»j«. Zivino so že bili odgnali vso do zadnjega r&« pa, ropali so krompir in žito. Z našimi so se srefiaU ¦aloktdaj; pa pri nobenem snidenju se niso Rusi predali, ampak se postavili vsekdar krepko v bran* Da bi si pa sovražnik ne lastil in prisvajal preveS drzno s»la, so zapovedali, da moramo po dnevu id po nofii razstaviti tik pred vas močne poljske straže vFeldwa»hen). S temi stražami je bil pa tudi križ božji! Vojak, 6e §e tako vnet, iz srca vdan domovini in oesa» 2ju, ostane pri vseh teh čednostih vepdarle — 81ovek! Ni-li za Cloveka nekaj nevzdržno zapeljivega: stati v neznosnem zimskem mrazu v brezdelju polog toplo kurjenih bajt in biš? Koga bi ne premagala sVušnjava, da bi se pogrel vsaj za nekaj minut? In tem za vse Cloveške ude privlačnim skuSnjavam gopkote so se vdajali tudi nagi stražarji. Teb stražnikov so nam Rusi mnogo polovili, zalotili so jih pri ogrevanju po hiSah in bajtah. Na vso moS so dražili ti prestopki stroge, s krvjo pisane vojaške postave poveljnika našcga regimcnta. Ce bi se ti sluSaji gretja straž ponavljali, je groEil s smrtjo. Nekega ve5era pritira straža od 87. pešpolka k nflm naSiga prostaka, katerega so ti zilotili, ko je zapustil stražo t«r s» j« grel in jedtl v bajti dober Irompir. Major j« pri t«j izpov«di gubanžii v, srditifi gubab fol* im t«1 smo anali: zajfctaik je za* padel smrti! Obsodba iz majorjevih ust je bila prav krutka: ,,Jutri boš ustreljen vprifio celega bataljona!" ftrffiev Obsojeneo, še mlajdenič krepko lep^.rasti in tako milo pogl»dujo8ih ofii, je po teb majorjavib besedak uprl pogled v tla, solza mu je u&la po licu iii molial je. Ni prosii milosti, ni se zagovarjal; samo njegov« poteze na obrazu in mladeiiiško osoizelp okq nam je prifealo, clla smatra obsodbo za kruto, krivifino w ae 8uti — nedolžnega! . h,,, ... ¦ ; Odpeljali so ga in ga navezali celo ribfe ,k dfevtsu. Se živali privoščimo mir, predno ae usmrti; ^ov^ka-vojaka se je trpinCilo pred smrtjo oelo qq6! it>,y;-;7 Ko so odvedli obsojenca iz naše kolibe, je me-; ;>pvzapovedal strogi major: . . -, iVl>( 7. ,., ; ' MJutri bote inuli Vi nagovor pre'd7"'usmrtityijoi vpriSo celega bataljona ln obsojenca! Pokazali bpte v besedi, kako nekaj ostudnega, pred Bogom in javnostjo prokletega sta prostovoljna predaja in izdajstvo v vojni." , .,, ,; } , Nikoli se nisem protivil pri vojakili kakemu povelju, temu sem se pa le uprl. Po prsih sem udaril in odiklonil odloSno: 7 ,• , »Gospod major, tega pa ntti Rabelj nisem bil in ne bom! Vam bi ta služba bolie pristojala, in ne \ >?i,Gospod se je srdil, da ga j» kar potresavalo od jea«. Požiral je srd v toliko, da mu ni pripuSSal ¦trug« baeed. Ni me več silil k trinoški službi, kaItri bi se moralo upirati vaako, vsaj količkaj 61ovt- lMl luttia src*. ,{< Zjatraj smo vstali in vpragal sem majorjft, 8« Tfltraja pri »noftiSnji obsodbif Oidgovoril ni ]• rez- H* zi; . ¦ i ••,..-'• ; ^: JD«! T» ]• moin aaHtra!-^ , ^-^ iTsmI s«a Kolo im križ, H, pripM,T» mbogega •aVsttfftM aa stnrt. Dosp«yei k njamu, »tm ga ukaa«I MBoj o9v*zati. Za to o"dr»»t»T at« j« bval«žno in nedplžni pogled. Taidi mem ui prosil, ni jadikoval ^ znekako moško srfinostjo je opravil krSSanskb dplž^ noat. Zapazil sem, da je v upfii privezan k |lr«yegu giopil na- pno stopnico v vojaSkem življeniu^j.ko /=ješ ftloveku: ljubša smrt nego neznosno živijenje v'muki.; .,.... Med tem časoai, ko sem pripfavjlal o|jgpi6noa ija, gmrt, sp pbdelavali drugi Castniki majorja, naj vendlar prekli5» ,'tp neznosno obsodbo. Ci ga Ž« bbfee kaznovati, jah vsak nafiin, naj g,a izrodi' spdlg<5ii,, katero, ga bo, spdilp. Ni ga, ga^Ip^ppigpvafjagj^.tč^arigev, IJ^ftzalj.^e ^e e;nkrat: : ;;."V 7 7''!:! ^ ' : .7,7 ,,0b ll^iiia predpoldne se naj postavi v&i ba(alion za, Jrihfo,' da bo ofiividno prisostoval usmrtitvi! Ta smirtnjEi kazen bodi zdravilo za v«s polkt" ';,]_.7, .,. IJkazano, sforjeno! 7 , , \. B^ataljon so razvrstili v iiotkrogu" krog.5le izko, paJiega groba, Obsoienec je moraJ, stopiti y7grot) in major je stopil tik svoje Žrtve in jo nagovoril vpričo bataljona z nezabnimi besidajni, ki pa niso za javnost. Mislim, da se razumema, Se zaupam, da je veft kpt trinoška krutosi, poBtaviti žrtev živo in pri polni zavesti v 8rni grob; anntrjati in psovati ubogega obsojenca, 8a bi bil tudi najvežji lopov, pa se je še pred smrtjo spravil z Bogom, kot največjega podleža, kot izmeftek iz 81ov«Sk« družbe, ki zasluži smrt v odprtem grobu . . . Ni to živinska surovost? 7, \:<. Pri vseh teh izvanredno krutih predpripravah se 1» vedel pomilovanja vredtni obsojento uprav junaško, da smo ga kar obfiudovali vsi. Se svojih o?<i si ni pustil savezati. Upiral je svoj pogled v tega majorja, kakor bLJflical nad njtga v Ea%ii]ti trtnutEih prokletstvo7V .".' . ,7.,...i7 . ... 7 . 7.7 '.,'.'7.., ./,„-, Streli go po5ili —.: žrtev s« jt žriiktiila y grob — — — aagrebli so ga —! Po konfteni atraini justifikacijl ]• prietopil t povtljniku mejor od bataJjona, ga potrepal po rami in ga uPHpnil prtroflko: , 7.7,77 ,,Dobro si igi«l »roj« ntogo'! — Raj poio15»»fra §• iisa» #t9iT«l ltsl«j! — A tovarig, ta priaar st bo - hudo mašcevalf ¦¦'¦¦) ^^'k 4: '-I;r-;1 ¦;' ' '"^ Ta prerokba, ta napoved majšievalne roke iz tovariševih nst j« majorja preganjala, ga mu8ila in privijala noŽ in dan. Bnlrt nedolžnega branitelja domovine se je osvetila smrtn.o ua majorju še istega leta,,.,rVeQdar 0 ten bom.povedal ua drug#m mestu. Ta grd slufiaj usmrtitve sem zabeležil za javnostradi tega, ker se 36 doigral raa uajbolj surov in krut način, kar sem jih doživel jaz. — — — Privadili smo se s časom onim hribom, snegu in mrazu. Voja&vp j« izmetavala po cele dneve sneg iz jarkov. Kar so ga izmetalf ves dan, ga ]e nadomestila no8. Bolj kot ra.di izaietovanja snega je bilo moštvo nevoljno, uer ni moglo iztakniti nikjer krompirja, da bi si kratili 6as s kuho. Opazoval sem n&kega prostaka, ki se je plazil že drugi dan podl žičnimi oviraiiii y grabo pred vasjo. Vidcl s««i, datamkaj hekaj mje, razbrskava ter razkaplje po snegu« Kopal je tako pridno, da je puhtel pot z njega v vidni megli. Prvi vežer se je vrnil vzakop© praznih rok. Dfugega jutra sem ga zopet zasledoval, kakojebrskal na vse kriplje. Tokrat se je vrnil popoldne s polno kapo krorapirja. Zakuril si je v post»janki ogenj, ob dveh koncih je zapifiil v tla dve les*ni rogljafii in jib zvezal s palico povprek. Na ta poprefcni d"rog je nataknil za roBaj svojo jedilno skodelico in jo natlačil s snegom. Med tem ko se je talil sn«g na ognju, jo lupil vojak krompir, kar je mogel najbolj nitro. Brezal je olupljene krompirje enega za drugim v skodelioo. Ko ja bil ves krompir v posodi, j« možak sedel prav tik k ognju in zasadlil evoj pogltd v kuhajoži s% kromplr. Niti |>otrepal ni z oČmi, tako nepremifins j« visel b poglidom na krompirju, kot bi bil zamai-nj«n y Bevtto n»bo. Krompir ja >• Yr»l aakaj 6a»»; vojak g« ]• S« gladal y dolgib, globolnh, Kaljubljaiih poirledih. Kalo žajjao -j* ptf •akat, ta •romak, <a ba j«flel kukaat b»amb*pe.