Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe ^g&kisa-' za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na strani 60 K, na '/, strani 30 K, na '/«strani 15 K in na 7,2 strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/o popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg;: Naznanilo kmetovalcem — Mali zimski pedic. — Gnojite v jeseni svoje travnike in njive z umetnimi gnojili! — Grozdne peške ali pelki. — Nove maksimalne cene za klavno živino. — Dobava hrastovega in smrekovega lubja za čreslo. — Domača pijača ali petijot. — Vrednost surove in kuhana turščice. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati.
Oddaja modre galice v I. 1916.
(K tozadevnim razglasom t 17., 18. in 19. štev. letošnjega „Kmetovalca".)
C. kr. kmetijska družba kranjska prične takoj sprejemati napočila na modro galico za 1.1916., ki naj se ji nemudoma dopošljejo, ter je plačati z naročitvijo »ped za vsak kg po K 4--. Če bo sedanja kupna cena višja, bo doplačati, če bo nižja, se preostanek vrne. Če naročitve vsled nedostaje blaga ne bo mogoče zvršiti, bo seveda družba denar takoj vrnila z običajnimi obrestmi. Kdor galico naroči in jo seveda takoj plača, jo je zavezan prevzeti po končno veljavni ceni, če bi tudi pomladi tržna cena padla, česar se pa bržkone ni nadejati. Na naročila brez plačila se drušba ne more ozirati.
Položaj je sedaj ta, da je namreč država zasegla vso avstrijsko modro galico, ki se bo menda na posamezne dežele z ozirom na ploskvo njih vinogradov po določeni ceni razdelila. Zaloge avstrijske modre galice so zelo pičle, zato utegne priti na kranjsko deželo prav malo. Primanjkljaj je torej pokriti s tujo galico. Kmetijski družbi se je posrečilo kupiti visoko na severu na Švedskem 20 vagonov modre galice; ni pa še gotovo, če jo bo Švedska pustila izvoziti in Nemčija po svoji državi prepeljati v Avstrijo, v ktero svrho je družba storila že vse korake in je obljubljena ugodna rešitev. Ta švedska modra galica bo stala v Ljubljano postavljena bržkone več kakor 4 K za kg. Družba ima doslej že plačanih naročil za 15 vagonov, zato bo mogla postreči le tistim, ki bodo galico do časa naročili, In sicer v prvi vrsti le svojim udom. Nadomestitev polovico galice z galunom dd zmes (tenax), ki boljše učinkuje kakor sama galica in se tako stroški za škropljenje izdatno zmanjšajo. Tozadevno objavi družba svoječasno strokovno navodilo. Galun bo tudi imela družba v zalogi. Če se polovica galice nadomesti z galunom, je učinek še boljši in zmes stane potem skoraj polovico manj, kakor pri apnovi zmesi iz same galice. Tudi naročila na galun že sedaj sprejema kmetijska družba.
Prvotno domnevana cena za modro galico bo zato znatno višja, ker se vse v inozemstvu kupljeno blago mora plačati na podlagi zlate veljave, ki je sedaj silno visoka vsled nizkega kurza avstrijske kronske veljave.
Mali zimski pedic
(zavijač, zemljemerka, mera, geometra brumata, Cheimatobia brumata).
Po najnovejših izkušnjah sestavil M. Humek.
Od leta do leta se množe pritožbe Vipavcev, kako ogromno škodo jim delajo vsako pomlad „mere", to so gosenice malega zimskega pedica. Ta mrčes obje do
golega brez števila sadnega drevja, zlasti češenj, ki so za Vipavce najboljši vir dohodkov, in tako popolnoma ugonobi pridelek tistega leta, poleg tega pa oslabi drevje tako, da niti drugo leto ne more dati rednega pridelka, ko bi imelo tudi mir pred škodljivcem. Škoda, ki jo prizadene mali zimski pedic vsako leto samo na Vipavskem, znaša precej tisočakov, ki bi se pa dali rešiti razmeroma lehko. Iz naslednjih vrstic bo pazljivi
bralec lehko spoznal škodljivca in se natančno poučil, kako se zatira popolnoma uspešno.
I. Kakšen je pedic, kako živi in kako škoduje.
Mali zimski pedic je nočni metuljček. Samec je popolnoma razvit, kakor metulji sploh, samica pa ima namesto kril le štiri kratke izrastke (krnasta krilca) in vsled tega ne more letati. Zato ima pa tri pare prav krepkih nog, da lehko izvrstno teka. (Olej pod. 56.) Ta metuljček se prikaže pozno jeseni, oktobra in novembra, navadno potem, ko nastopijo prvi jesenski mrazovi. V toplejših krajih in zgodnjih zimah ga je videti včasih celo decembra in januarja. Podnevi ždi na drevju v razpokah in po vejah, kjer ga prav težko zapazimo. Šele o mraku oživi in tedaj letajo samci po zraku, samice pa takoj, ko zapuste bubo, tečejo po zemlji do prvega sadnega drevesa in odondot plezajo po deblu navzgor. Ko se na deblu oplode, samci
Podoba 56.
Objedena cešnjeva vejica, samec J1, samica Q in tri gosenice malega zimskega pedica.
Podoba 57.
Lepljiv pas na češnjevem deblu; na njem polno metulčkov malega zimskega pedica.
kmalu potem poginejo, samice pa nemudoma hite dalje v vrh, kjer odlože med popje kakih 250 jajčec v kupčkih po 20 do 40 skupaj. Najljubše so jim češnje in jablane, v sili pa tudi drugega sadnega drevja ne zametajo.
Vso zimo ostanejo jajčeca med popjem, in ker so zaodeta z močno kožo, jim ne pride do živega najhujši mraz. Na pomlad, ko začne popje brsteti in zeleneti, izlezajo iz jajčec goseničice, ki so dorasle 2 l/a do 3 cm dolge. Tudi gosenice se zelo razlikujejo od drugih svojih sorodnic. Vse druge gosenice imajo navadno po šestnajst nog in lezejo tako, da se truplo pomika na podlagi, ne da bi se kaj prn zdigovalo. Pedic ima pa samo pet parov nog, in sicer tri pare spredaj, dva para pa na zadnjem delu života. Naprej se pomika na ta način, da se najprej trdno drži s sprednjimi nogami in zadnje noge prestavi tik za prve. Vsled tega se truplo skrivi navzgor. Sedaj prestavi prve noge dalje, da Se truplo zravna, za njim potegne zopet zadnje noge itd.; pravimo, da meri pedi, odtod ime pedic, mera itd. (latinsko geometra).
Takoj, ko gosenica izleze iz jajčeca, zaprede mlado perjiče razvijajočega se popja in ga objeda, in vsicer ne na robu, ampak perjiča se loti na ploskvi in ga preluknja. Ko gosenice doraščajo, razjedajo listje popolnoma, tako da ostanejo sami peclji. Tudi cvetje jim gre v slast. Kjer se zelo razplode, objedo drevje prav do golega in s tem ne uničijo samo vsega pridelka, ampak neznansko oškodujejo tudi drevje. Ko se medtem gosenice večkrat leve, dorasejo in se naposled spuste po pajčevinasti niti na tla pod drevo. Tu se zarijejo plitvo v zemljo in se zabubijo. Celo poletje, do pozne jeseni ostane buba v zemlji in šele od oktobra do decembra prodere iz nje na dan metuljček, kakor je bilo povedano spočečka.
Predvsem praktičen sadjar ne sme pozabiti, da živi škodljivec čez poletje plitvo v zemlji pod drevjem v podobi bube (mešička), in da šele proti koncu oktobra pride na dan v podobi krilatih samcev iu nekrilatih samic, ki lezejo po deblu v vrh sadnega drevja, in zaležejo med popje jajčeca, iz kterih se na pomlad izvale gosenice-pedici.
II. Kako pedica uspešno zatiramo.
Mnogoletne in obširne izkušnje so pokazale, da se je moči pedica ubraniti najlaže in najgotoveje v pozni jeseni, ko prileze iz zemlje kot metuljček, in sicer na ta način, da polo-vimo samice, ko lezejo, (ker ne morejo leteti), po deblu v vrh sadnega drevja. Lovimo jih pa na papirnatih pasovih, ki jih privežemo na debla in namažemo s kakim lepljivim mazilom, na kterem se nežne živalce primejo in kmalu poginejo. Te pasove imenujemo zato lepljive pasove. (Glej pod. 57.) Priredimo jih takole:
Kak poldrugi meter od tal prav na gladko osnažimo raskavo skorjo na deblu kakih 20 cm na široko. Ako ima globoke razpoke, jih zamažemo z ilovico, da samica pod pasom ne zleze v vrh drevesa. Nato opašemo deblo z močnim, 10 do 15 cm širokim papirjem, ki se v ta namen kupi nalašč pripravljen, ali pa se vzame zato sploh kak papir, n. pr. od sladkorja). Pas pri-in spodaj prav tesno k deblu z vrvico žico. Naposled ga namažemo okrogin-okrog kake tri prste ra široko s primernim lepivom, ki ima to lastnost, da ostane več mesecev lepljivo. Mažemo s kako leseno lopatico. Dva milimetra debela prevlaka zadostuje popolnoma. Pri tem delu moramo zelo paziti, da ne pustimo kakega prehoda pod ali nad pasom, po kterem bi pedičeva samica lehko prišla nepoškodovana v vejevje drevesa.
Najbolj znano je ameriško lepivo „Tree Sticky", ki ostane jako dolgo lepljivo in se je v kratkem času razširilo po vsej Evropi. Zastopstvo za Avstrijo: Tech-nische Handelsgesellschaft, Wien III.,Engelsberggasse 5. Izvrstno lepivo (Raupenleim) imajo tudi sledeče tvrdke : A. Profl v Ustju (Aussig) na Češkem in tvrdka A. Ave-narius,. tovarna za karbolinej, Dunaj III., Bechard-gasse 14.^ V Ljubljani ga ima v zalogi drogerija Anton Kane v Židovski ulici. Papir in vse druge potrebščine za lepljive pasove ima v zalogi tudi veletrgovina s
debel, močan vežemo zgoraj ali še bolje z
papirjem Anton Loschnigg, Graz, Griesgasse 4. Kilogram ameriškega lepiva velja sicer okroglo od 3 do 5 K, a s tako množino namažemo lehko 60 debel, ki imajo povprečno po 33 cm obsega. V drugi polovici oktobra je pravi čas, da priredimo pasove. Pozneje jih je treba pa večkrat pregledati. Ako je lep pokrit z žuželkami, ki so se nalovile na njem, ali prašen, ali pa celo presušen, ne velja seveda nič in ga je treba prenoviti. To se doseže, ako s primerno ščetjo ali čo-pičom pas nanovo prevlečemo s svežim lepivom. Dobro, preskušeno lepivo pa ohrani svojo prvotno iepljivost noter do spomladi. V tem oziru se je do sedaj najbolje obneslo lepivo od tvrdke ProfI v Ustju na Češkem.
Pasove odstranjujemo zgodaj spomladi in je najbolje, da jih sežgemo. Zelo priporočljivo pa je, da jih pustimo do maja na drevju in jih pred spomladjo vsekakor še enkrat prenovimo (premažemo). Ako bi se na spomlad na kakem drevesu pokazali pedici, jih lehko spravimo z drevja z močnim tresenjem. Potem lezejo nazaj in obtiče na pasu.
Lep se ne sme mazati naravnost na deblo brez papirnate podlage. V lepivu so tvarine, ki lehko zamore lubad in drevo na ta način jako oškodujejo. Zlasti velja to za mlado sadno drevje z nežno kožo.
Kjer ima drevo kol, moramo seveda tudi na kolu narediti lepljiv pas. Tu pač lehko lepivo namažemo naravnost na kol. Ako imamo ves materijal v dobrem stanu in 'pripravljen (papir in žico narezano), lehko opašemo na dan do 50 dreves.
Stroški za srednje debelo drevo bi znašali z delom vred največ 25 vinarjev.
Uspeh pokončevanja pedica ni zavisen od skupnega delovanja vsega prebivalstva. Kdor polovi samice, ko lezejo na drevje, bo imel mir pred pedici. Na sosednjem vrtu, kjer morebiti niso opasali drevja z lepljivimi pasovi, bo pa škodljivec vse uničil.
Gnojite v jeseni svoje travnike in njive z umetnimi gnojili!
Živimo v hudih časih, kakor jih nihče ne pomni, in skrbeti moramo vsestransko za bodočnost, če naj gospodarsko popolnoma ne propademo.
Dandanes dobro vemo, kako se godi po celem svetu in to daje razumnemu gospodarju migljaje, na kaj mu je misliti. Razumen gospodar lehko pravočasno marsikaj ukrene, da se izogne preveliki bedi.
Vsakdo ve kako trda gre z živili za ljudi, in kakršne so danes razmere, bo šlo še veliko trše za potrebno krmo. Razumen gospodar bo napel vse sile, da bo pridelal veliko krme in da mu bo polje dobro obrodilo.
Naši hlevi, ki nam dajejo dragoceni hlevski gnoj in gnojnico, so že zelo izpraznjeni in bodo še bolj prazni postali, zato ne bomo imeli dovolj hlevskega gnoja in posluževati se bomo morali umetnih gnojil, če bomo hoteli imeti količkaj pridelka. Pa tudi pomanjkanje delovnih sil nas sili seči po umetnih gnojilih.
Če ne bo krme, ne bo klavne živine in ne bo mleka, in kmetovalec, ki pri nas živi največ od živinoreje, bo prišel v grozne stiske. Doslej se je v prvi vrsti zahvaliti kmetovalcem, da poleg hrabrih naših čet, ki povsod zmagujejo, more prebivalstvo hudi vojni čas vzdržati, in edinole od kmetovalcev je odvisno, če bodo mogli tudi v bo-
dočnosti preprečiti nakane naših sovražnikov državo izstradati. Navzlic pomanjkanju delovnih sil in vprežne živine mora naš kmetski stan pokazati, da je kos svoji nalogi in da se nakana sovražnikov ne bo posrečila, če vojna še toliko časa traja. Kolikor dlje traja vojna, tem bolj se moramo potruditi, da veliko pridelamo.
Doslej smo bili vajeni v jeseni naše travnike gnojiti s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo, ki ste dajali zemlji prepotrebno fosforovo kislino in kali, ter z gnojnico, ki je dajala izredno važno redilno snov dušik. Tomasove žlindre zaenkrat ni več dobiti in gnojnice pa tudi nimamo veliko, ter je tudi vsled pomanjkanja delovnih sil in vprežne živine ne moremo razvažati.
Seči moramo torej po drugih umetnih gnojilih, ki dajo rastlinam vse potrebne rastlinske hranilne snovi.
Nujno priporočamo našim kmetovalcem gnojiti svoje travnike s kalijevim superfosfatom, ki ga ima c. kr. kmetijska družba kranjska vedno v zalogi, in polegtega na vsak način tudi z apnenim dušikom, ki je pri nas posebno važen, kajti naši travniki imajo vobče premalo dušika in zato fosfatna in kalijeva gnojila ne pridejo do prave veljave.
Kdor hoče travnik sedaj pred zimo ali pozimi gnojiti, naj se poslužuje kalijevega superfosfata in naj ne pozabi na važno gnojenje z dušikom.
Apneni dušik, ki je danes naše najceneje in edino dušičnato umetno gnojilo, se nikdar ne sme mešati s kalijevim superfosfatom in ga je zato kakih 8 dni pred ali po superfosfatu raztresati.
Na oral travnika se potrebuje kakih 200 do 300 kg kalijevega superfosfata in 50 do 100 kq apnenega dušika, in sicer slednjega tem več, kolikor slabše je bil travnik poprej z dušikom zagnojen. Tako gnojenje se s pridom uporablja tudi na njivah, ki so posejane z ozimino in ki jih ni bilo mogoče dobro zagnojiti s hlevskim gnojem. Brez fosforove kisline in kalija pa žito tudi ne dela dovolj zrnja, in zlasti ne lepega in težkega.
Gremo že skoraj v tretje vojno leto, zato se posledice vojne vedno hujše kažejo, in kdor hoče prihodnje leto kaj prida pridelati, mora rabiti umetna gnojila, zlasti še, ker vsled težkoč pri obdelovanju niso travniki in njive dovolj skrbno obdelane. Če se kmetovalci ne bodo ozirali na naše opomine, imeli bomo še večjo draginjo, in preti nam naravnost lakota. Od kmetovalcev je torej odvisno, da odvrnejo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolaganje, veliko nesrečo.
Danes se gori imenovana umetna gnojila še dobe, zato naj nihče ne odlaša si jih pravočasno priskrbeti. Prav posebno naše kmetovalce nujno pozivamo, naj se že sedaj založe s potrebnimi množinami kalijevega superfosfata in apnenega dušika, kajti tudi teh umetnih gnojil v prav bližnji bodočnosti ne bo več mogoče dobiti.
Vsa imenovana umetna gnojila ima v zalogi c. kr. kmetijska družba kranjska po cenah, ki so objavljene v vsaki številki „Kmetovalca" med „Družbenimi vestmi".
Grozdne peške ali pelki.
Čitali smo v listih, da je vlada zaplenila vse grozdne pečke ali pelke v svrho izdelovanja olja.
Vsak vinogradnik mora grozdne pečke ločiti od tropa, jih dobro posušiti in pripraviti do 15. novembra t. 1.
Le tisti, ki potrebuje tropine za kuhanje žganja, sme pečke pripraviti šele do 1. marca t. 1. Najpozneje pet dni po preteku tega časa morajo županstva vpo-slati izkaz o pripravljenih grozdnih pečkih Avstrijski osrednji družbi za olja in masti na Dunaju I., Stuben-ring 8/10 in Centrali za krmila na Dunaju, I., Graben, Trattnerhof.
Prvo imenovana družba mora grozdne pečke takoj pokupiti; prevzame jih na dogovorjenem kraju s sodelovanjem županstev po ceni 20 K za 100 kg. V vrečah prodajalca plača družba pečke pri 100 kg za 4 K dražje. Pečke pa morajo biti dobro posušene, ne pokvarjene in plesnive in ne smejo imeti več kot 5 °/o drugih primesi (smeti iz tropa).
Če so pečke bolj smetne, določi ceno sodni izvedenec. Pošiljatev prevzame železnica le, če se priloži tozadevni certifikat županstva.
Če se kdo brani pečke iz tropa izločiti in pripraviti, odredi okrajno glavarstvo prisilno postopanje in se odtegne pri ceni 10 °/0 za stroške. Vsak prestopek proti tej naredbi se kaznuje z denarno globo do 5000 K in z zaporom 6 mesecev.
Družba za izdelovanje olja in masti mora skrbeti za popolno izrabo peček glede olja in oddati potem odpadek centrali za krmila, ki ga izkoristi v svrho krmljenja živine.
Ker se hode marsikomu ta naredba nekoliko čudna videla, naj pojasnim njen pomen.
Grozdne pečke ali pelki imajo poleg drugih snovi zlasti veliko olja in čreslovine. Čreslovine je v 1 kg peček 50 g, olja pa okoli 150 g. Iz tega vidimo, da je olja v pečkah razmeroma jako veliko, kajti iz 100 kg peček se da izprešati ali izvleči okoli 15 kg, torej približno 17 l olja. Čreslovina pri pečkah ne pride toliko v poštev. Če kipi namreč mošt na tropinah, ali če sveže tropine uporabimo za napravo petijota, potem odvzame pri kipenju tvoreči se alkohol iz peček skoraj vso čre-slovino. Odtod dobi vino, ki kipi dlje časa na tropu, trd, zagaten okus.
Olje se izdeluje iz grozdnih peček na sledeči način. Suhe, snažne pečke se zmeljejo v moko in pri tem večkrat poškropijo z vodo. Tej moki se primeša nekoliko gorke vode in se jo zmeša v gosto kašo.
To kašo se segreva v kotlih tako dolgo, da, če se jo v roki stisne, odda nekoliko olja. Nato se kaša napolni v platnene vreče in v teh dene v stiskalnico, kjer se polagoma močno iztisne. Najboljše so hidravlične stiskalnice s segrevalno pripravo, da se kaša med pre-šanjem ne ohladi. Še bolje se da olje izvleči s pomočjo žveplenega ogljika, ki olje topi. Žvepleni ogljik se na to odpari in se zopet vnovič porabi. Za to je treba seveda posebnih strojev in priprav.
Sveže trtno olje ima svetlorumeno barvo, ki pa postane na zraku kmalu bolj rjava. Olje je pa brez duha in milega okusa.
Trop, ki se dobi pri napravi olja, se potrebuje za krmilo goveji živini, ker ima podobno kakor oljnate tropine, še precej beljakovin in drugih redilnih snovi.
V normalnih časih se navadno ne izplača iz trtnih peček pridobivati olje. Letos pa, ker je olje zelo drago in se ga bo čedalje bolj težko dobivalo, je pa to umestno.
Ker pride ta naredba vinogradnikom v korist, je dobro, da vinogradniki že sedaj grozdne pečke pripravljajo. Tropine je v to svrho razprostreti v tenki plasti na
suhem, zračnem prostoru (na pr. na podu) in večkrat premetati, da se nekoliko osuše. Potem se jih s pomočjo sit loči od tropa in se še na to na solncu, ali v ne prevroči peči dobro posuše in potem shranijo.
B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem.
Nove maksimalne cene za klavno živino.
Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. oktobra 1915., št. 27.582., o cenah, ki se jih je držati pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči.
Izpreminjaje tukajšnji razglas z dne 26. julija 1.1., št. 18.918., zaukazuje deželna vlada v sporazumu s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom z veljavnostjo za celo deželo Kranjsko, da se pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči naslednje cene ne smejo prekoračiti, in sicer:
a)	pri volih za 1 kg žive teže.....K 2'20,
b)	pri kravah in bikih za 1 kg žive teže . „ 2 —,
c)	pri teletih za 1 kg žive teže .... „ 2"20,
d)	pri prašičih pršutnikih za 1 kg žive teže „ 2"50,
e)	pri pitanih prašičih za 1 kg žive teže . „ 270.
Prekoračenje teh cen se kaznuje, v kolikor ni
uporabiti strožja določila §§ 14. do 16. cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915., drž. zak. št. 228., po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857., drž. zak. št. 198., z denarnimi kaznimi od 2 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Dobava hrastovega in smrekovega lubja za čreslo.
V	3. štev. lanskega letnika »Kmetovalca" je nadrobno razloženo, kako je ravnati s hrastovimi nizkimi gozdi, da se more od njih pridobivati lubje za čreslo, in sicer vztrajno, to je na ta način, da je vedno nov hrastov narastek od štorov zagotovljen. Kdor prideluje hrastovo lubje, naj prebere omenjeno navodilo!
V	4. številki lanskega letnika »Kmetovalca" so podani tudi približni dohodki hrastovih nizkih gozdov v primeri s smrekovimi visokimi gozdi. Ti dohodki so pa bili izračunani na podstavi cen, ki jih je imela hrastova skorja tačas, torej še pred vojsko. Ker so dandanes cene hrastovega lubja izvanredno visoke, se torej tem bolje izplača pridobivanje lubja od hrastovih nizkih gozdov.
Smrekovemu lubju, ki se je prejšnja leta plačevalo gozdnim posestnikom približno po 3 K za 100 kg. se je cena letos skoraj podeseterila.
Kako je pridobivati smrekovo lubje, je vsakomur znano. Nekoliko nasvetov o tem je brati v letošnjem »Kmetovalcu", v 8. štev. na strani 68. Važno je tudi še vedeti, koliko lubja daje smreka. — Povprečno ima smreka lubja 10 odstotkov lesne množine. Tako ima na primer smreka 32 cm debeline v prsni visočini, visoka kakih 24 metrov, okroglo 1 polni kubični meter lesa. Na skorjo odpade torej 010 kubičnega metra. Na polni kubični meter pride povprečno 7"5 prostornih metrov skorje, v obliki cevk zložene in v gozdu posušene. Prostorni meter take skorje tehta 100—110 kg.
32 cm debela smreka, ki smo jo vzeli za primer-ljaj, ima torej 0-10X7'5 = 0'75; 0*75X100 do 110 = 75
do 85 kg skorje, telitana v takem stanju, kakor se posuši v gozdu.
Iz teh podatkov more vsakdo približno vnaprej pre-udariti, koliko meterskih stotov skorje mu daje posekan
smrekov gozd; skorja se namreč kupuje na tehtnico.
*
* *
Z 8. oktobrom t. 1. so bile glasom naredbe, drž. zak. štev. 297. določene maksimalne cene za hrastovo in smrekovo lubje ter za jezice.
Najvišja cena za smrekovo skorjo, in sicer zdravo, posušeno, ki sme biti največ do 35 odstotkov raskava, je za 100 l<g v obliki cevk po 30 kron, zdrobljena ali pa v stopah stolčena pa po 36 kron. V teh cenah so stroški za dovoz do železniških postaj in za nakladanje na postajah in tudi za morebitni dovoz cevk v stope že vpošteti.
Najvišja cena za hrastov lub, zdrav, posušen, ki ima biti najmanj 50 odstotno prvovrsten in največ 50 odstotno drugovrsten, je določena, in sicer v povezih po 30 K, za narezan lub po 32 K, za zmletega po 34 K. Tudi tu velja glede dovoza isto, kot pri smrekovem lubju.
Za težo je merodajna uradna tehtnica ua oddajni postaji.
Določbe omenjene naredbe so veljavne tudi za obstoječe dobave, ko ne bi bile do 8. oktobra že izpolnjene. Prej domenjene višje cene ne veljajo, ampak že razglašene maksimalne cene.
Prestopki se strogo kaznujejo.
Koristnim zadrugam, ki se pečajo z dobavo čresla za vojne svrhe, more trgovinsko ministrstvo sporazumno z vojaško upravo dovoliti k maksimalnim cenam še nekaj poboljška.
#
* *
Za promet s hrastovo in smrekovo skorjo so bili izdani posebni predpisi z naredbo, pravkar razglašeno v državnem zakoniku pod št. 299., ki jih nekaj navajamo v sledečem:
Zaloge hrastovega in smrekoveda lubja, ako ga je V6Č kot 2.500 kg, se morajo, bodisi da leže še v gozdu ali da so že spravljeni, ponuditi Centrali za kože in usnje, akc. družba na Dunaju, v nakup. Ponudbe je do 20. oktobra t. 1. vposlati navedeni družbi v priporočenem pismu. Poštnino povrne družba. Ponudnik je 14 dni, računši od dneva, ko je bilo pismo na pošti oddano, vezan. Ko ne bi bila njegova ponudba tekom tega časa sprejeta, lehko z lubjem prosto razpolaga.
Ako družba ponudbo sprejme, ima prodajalec po njenih navodilih blago odpraviti. Potrebne reči priskrbi družba sama, ki plača tudi prevoz lubja po železnici.
Nadaljne podrobnosti glede dobave je najti v navedenem zakoniku.
Z zalogami pod 2.500 kg lehko vsak sam razpolaga. Usnjarji smejo svoje zaloge sami porabiti, ko bi jih pa prodajali, jih morajo istotako ponuditi Centrali za kože in usnje.
Za hrastove je žice so bili obenem izdani posebni predpisi glede maksimalnih cen in prometa v drž. zak., št. 297. in 298.	g.
Domača pijača ali petijot.
Glasom vinskega zakona sme vsak vinogradniški posestnik izdelovati petijot ali domačo pijačo. To je gotovo tudi najbolj gospodarsko izkoriščanje vinskih tropin zlasti letos, ko je vino predragoceno, da bi ga dajali delavcem.
Kako se naredi dober petijot, je bilo že v tem listu kakortudi pri raznih predavanjih neštetokrat pojasnjeno in je gotovo vsakemu marljivemu vinogradniku znano.
Manj znaui pa so predpisi glede izdelovanja in spravljanja petijota. Da se torej gospodarji izognejo kaznim, jih opozarjam na sledeče.
Na podlagi vinskega zakona in naredeb k istemu, zlasti pa novejše in manj znane naredbe c. kr. kmetijskega ministrstva z dne 18 marca 1914., št. 12.264., je dovoljeno izdelovati petijot ali domačo pijačo le iz tropin lastnega pridelka, ne pa iz kupljenih ali podarjenih tropin.
Petijot smejo izdelovati torej samo vinogradniki in še ti le za d o m a č cf p o r a b o, to je za svojo družino, posle, nastavljence in delavce, ne pa za prodajo.
izdelati sme vsak le toliko petijota, da ga ne pride na osebo in dan več kot dva litra.
Za izdelovanje petijota ni prositi dovoljenja, pač pa se mora to izdelovanje naznaniti pri pristojnem krajnem predstojništvu (županstvu), in sicer tekom osmih dni po pričetku izdelovanja.
V tozadevnem naznanilu je treba navesti množino izdelanega petijota, kakortudi število oseb, za ktere je namenjen. Pri tem se je ozirati na izpremembe v številu teh oseb v celem letu in je torej najbolje navesti povprečno število oseb, za ktere je petijot namenjen.
Krajna predstojništva (županstva) imajo došla naznanila vpisati v posebne zaznamke in od teh tedensko predložiti prepis c. kr. kletarskemu nadzorniku.
C. kr. kletarski nadzornik za Kranjsko je začasno g. Viktor Skubec v Celovcu. Ta ima tudi pravico kleti vinogradnikov, vinotržcev in gostilničarjev pregledovati, ali odgovarjajo vina vinskemu zakonu.
Posoda, v kteri je petijot spravljen, mora biti na sprednji strani zaznamovana z razločnim, neizbrisljivim ležečim križem X iQ obenem z napisom, ki je v do-tičnem kraju za pijačo iz tropin običajen (petijot, domača pijača, delanec itd.).
Kdor se pregreši proti tem predpisom, tega zadene kazen, ki jo odmeri politična oblast prve stopnje (c. kr. okrajno glavarstvo) v izmeri denarne kazni do 1000 K in zapora do enega meseca.	B. Skalicky.
Vrednost snrove in kuhane turščice.
Ob današnji draginji moramo pitati prašiče predvsem s pomočjo krompirja. Kes je, da nima krompir veliko beljakovine v sebi, ali zato ima veliko škroba, ki deluje vsestransko ugodno na tvorbo tolšč v živalskem telesu. Krompir je priznano izvrstna krma za pi-tovne prašiče in je mnogo slučajev, da se je prašiče odebelilo izključno le s krompirjem.
Da se krompir do dobrega prebavi, ga moramo kuhati. Še bolje pa je, če ga parimo.
Kot močni krmili prideta za pitanje v poštev tudi turščica in ječmen. Obe krmili smemo rabiti za klajo. Pri ječmenu smo vezanih rok, ker ga smemo porabiti le četrtino letošnje letine. Poraba turščice je pa še prosta. Ker je letos dobro obrodila, jo bomo na vsak način nekaj obrnili na prašiče, da bo pitanje laže. Gledati pa je pri njej zlasti na to, da se res do dobrega izkoristi, kajti turščica, ki odhaja neprebavljena iz živalskega telesa, pomenja danes večjo izgubo kakor druga leta.
Kako pa naj pokladamo turščico, da se dobro izkoristi? Ali naj jo kuhamo ali surovo dajemo?
Pokladanje surovih krmil ima mnogo dobrega na sebi. Taka krmila se vobče bolj oslinijo in zvečejo in zaraditega laže prebavijo. Zlasti beljakovine, ki so najdragocenejše redilne snovi v krmi, so bolj raztopne in prebavne v surovem stanju, kajti kuhane nam skr-knejo in postanejo teže prebavne. Slednjič si prihranimo tudi dragoceno kurjavo in delo, če pokladamo surovo zrnje.
Zaraditega se turščica po mnogih krajih tudi z najboljšim uspehom poklada v surovem stanju To vidimo na Hrvaškem, Ogrskem itd.
Navzlic vsem tem ( rednostim nam pa v naših razmerah na splošno vendarle bolj kaže, da jo kuhamo. Priporoča se to iz ozirov na ves način naše prašičereje in na naše prašičje pleme, priporoča se pa tudi iz ozirov na prebavnost škroba, ki je glavna sestavina turščice in najbolj merodajna redilna snov njena. Škrob daje turščici njeno glavno vrednost. Škrob se pa laže prebavi, če se kuha. To velja pri turščici ravnotako kakor pri krompirju. S kuhanjem se škrobova zrnca nakuhajo, napnO in postanejo v tem stanju bolj prebavna. To vidimo pri krompirju in drugih škrobnatih krmilih, pri fižolu itd.
Pri nas pride razen tega pa tudi to v poštev, da so naši prašiči vobče bolj vajeni kuhi kakor pa surovi klaji in da so želodci tudi po tem ustvarjeni. V naših maloposestniških razmerah ni drugače mogoče, ker moramo pokladati in mešati najrazličnejša in manj vredna krmila (plevel, različne odpadke itd.) in se s kuhanjem vsa ta klaja tudi okusnejša napravi. Pri nas je torej kuha tudi iz gospodarskega stališča potrebna in opravičena. Seveda se s kuho ves ustroj živalskih prebavil, zlasti želodca, zmehkuži, tako da postane naposled za prebavo trdega in surovega zrnja manj sposoben. To opazujemo najbolj na blatu, ki prihaja od naših prašičev, če jim pokladamo trdo in surovo zrnje. Pri nas se zmehkuži želodec od prve mladosti naprej, ker dajemo že odnekdaj našim prašičem najrajše bolj mehko in vodeno klajo.
Ker so kuhana škrobova zrnca najlaže prebavna, če so kolikor mogoče pristopna k notranjim stenam (sluznica) želodca in črev, zaraditega se priporoča, da se turščica pred kuhanjem tudi zdrobi, oziroma tudi melje.
Prašič ima sicer jako močno in ostrozobato čeljust, ki drobi tudi kosti, ali resnica je, da se teh zob v naših razmerah malo poslužuje in da navadno hlastno požira, kar se mu pripravi v korito. Le kadar dobi kaj debelejšega in tršega pod zobe, takrat vzame na pomoč svoje krepko zobovje.
Čim bolj skrbno bomo pripravili turščico za klajo, tem bolj je bo naš prašič prebavil in tem več uspeha bomo imeli s pokladanjem turščice. Res da stane kurjava in parjenje precej dela in stroškov, ali navsezadnje ostane merodajen vendarle ugodnejši uspeh.
Po naših krajih, pa tudi povsod tam, kjer so prašiči vajeni na kuho, bomo več dosegli, če bomo turščico drobili in kuhali, kakor pa, če jo bomo pokla-dali v surovem stanju.	Rohrman.
Vprašanja in odgovori.
Na V3a kmetljsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijske družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če ie priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja,ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se
vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašaleevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista;_na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetljsko-gospodarska, se ne odgovarja v »Kmetovaloll«, ampak le pismene, oe Je pismu priložena 1 K t znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu cakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 122. Kaj je vzrok tako različnim sodbam o učinku perocida pri zatiranju peronospore na trtah? Večina vinogradnikov namreč trdi, da je perocid popolnoma zanič, a mnogi se vendarle najdejo, ki so imeli s perocidom prav dober uspeh. (A. T. v H.)
Odgovor: Da perocid glive od peronospore zanesljivo uničuje, je nedvomno, in je zato na vsak način dobro sredstvo proti peronospori, a to le tedaj, če se pravilno rabi in ga dež prekmalu ne izpere raz listje. Predvsem se mora raztopita od perocida narediti dovolj močna, česar naši vinogradniki niso delali. Oni eo sicer vzeli dovolj perocida, a ga niso pravilno raztopili, zato ga je ostalo veliko neraztopljenega in je bila tekočina preredka. Perocid ima namreč to slabo lastnost, da se v večji mnočini v vodo dejan, skupaj sprime in se ne raztopi. Perocid je torej prav počasi v vodo nasipati in sproti mešati, da se ne narede težko raztopljive gruče. Druga slaba stran perocida tiči v tem, da se ne^ drži tako dobro listja kakor zmes od modre galice in apna. Ce se najde sredstvo, ki bo perocid na listju dlje časa obdržalo in bo zmes dovolj močna, potem bo on ravnotako dober kakor modra galica. Seveda najbolj zatira peronosporo modra galica, in sicer celo v manjših množin h kakor je pri nas običajno, če Be s kakim sredstvom more galico dolgo časa na listju ohraniti. Pri galici je tako sredstvo galun. Če galici primešamo galun, ostane ona veliko dlje časa na listju, in je potem učinek veliko boljši, če se poslužujemo galuna, lehko prihranimo najmanj polovico galice in to bo prihodnje leto, ko bo galica tako silno draga, zelo važno, kajti prihraniti se more polovico galice in druga polovica se pa nadomesti s cenenim galunom. O tej zadevi bomo pravočasno objavili več spisov, in naša družba si je že sedaj zagotovila več vagonov galuna, ki je skoraj vsega pokupila, kar ga je bilo vsaj sedaj v Avstriji dobiti.
Vprašanje 123. Pri nas imajo ljudje na mnogih parcelah possjenega še precej divjega krompirja, ki ga radi prodajo. Zato vprašam ali je divji krompir dober za pokladanje? (M. S. v Š.)
Odgovor: To, kar Vi imenujete divji krompir, je pravzaprav papeževa repica ali topinambura. Redilna vrednost papeževe repice je precej enaka krompirjevi. Papeževa repica ima v sebi pač nekoliko več beljakov:n, a je bolj vodena kakor krompir. Doeim ima krompir v sebi ogljikove vodane v obliki škroba, jih ima papeževa repica večinoma v obliki levolina, in zato ima papeževa repica svoj poseben, sladak okus, vsled česar je živali v pričetku včasih ne marajo, pozneje jo pa vendar rade jedo. Ona se poklada kakor krompir, toda prašičem vedno le kuhana. Prevelike množine povzročijo drisko. Na mlečnost vpliva papeževa repica ugodno, vendar je po njej mleko rado vodeno. Ker bo letos krme silno primanjkovalo, zato je vso papeževo repico, kjer se dobi, skrbno por; biti za krmljenje.
Vprašanje 124. Pri nas ni navada sejati j aro pšenico, ker ljudje trdijo, da v naših hribih dobro ne uspeva; jaz sem jo vendarle sejal ter se je izvrstno razvijala, naredila je lepo klasje, ki je pa bilo prazno in sem komaj dvakratno seme pridelal. Zakaj J ara pšenica v naših hribovskih krajih ne uspeva? (P. M. v L)
Odgovor: Pšenica spada med tiste vrste rastlin, ki se same oplojajo in če je ob času cvetja neugodno vreme, pa
se cvetje ne oplodi in navzlic lepemu klasju ostane prazno, če pri Vas ozimna pšenica dobro obrodi, bo obrodila istotako dobro prav gotovo tndi jara pšenica, a izbrati bo seme od kake take vrste, ki bo primerno za Vaše kraje. Sedaj, ko smo spoznali vsled vojne veliko važnoat kmetijskega ras1.-linarstva, bomo morali tudi za našo deželo delati mnrgo preskušenj, da dobimo za vsak kraj tndi primerno vrsto žita, ki bo v dotičnih razmer h dalo kolikortoliko zanasljiv pridelek.
Vprašanje 125. Ali je nenavadno močno in hitro dihanje pri nekaj dni starem teletu znamenje kake bolezni, in ali je tako tele dobro za pleme? (F. T. v P.)
Odgovor: Izredno hitro in močno dihanje pri novorojenem teletu se čestokrat opazuje in prihpja odtod, ker pride tele na svet z nepopolno razvitim osrčjem, ki ga sili to napako popraviti s hitrejšim dihanjem kakor navadno. Če je tako tele drugače zdravo, se osrčje kmalu okrepi, dihanje postane lehkejše in tele je dobro za pleme kakor \gjko drugo.
Vprašanje 126. Kako se določi pri mladih golobih spol? (F. B. v B.)
Odgovor: Mlad golob se vzame v levo roko in se z dvema prstoma prime za nogi pod prvim členom, kakor da bi na roki stal, in potem se prime z desno roko za kljun ter se stegneta glava in vrat. Pri takem ravnanju golobica rep dvigne, a golob ga pripogne.
Vprašanje 127. Vsled pomanjkanja krmil moramo letos vse izkoristiti in nameravam pokladati prašičem tudi pesno in repno listje, a sosedje me pred tem svarijo, češ, da je to listje prašičem zelo škodljivo. Koliko je na tem resnice? (A. F. v R.)
Odgovor: Pokladanje listja pese in repe v primernih množinah ni prašičem prav nič škodljivo in je celo dobro, kajti to listje ima v sebi veliko dušičnatih snovi in je zato zelo redilno. Res je pa, da ima to listje v sebi veliko rastlinskih soli, ki pri živalih lehko povzročijo drisko, če se takih krmil preveč poklada. Vsaki nepriliki se lehko ognete, če vsled pomanjkanja druge krme pokladate tudi veliko listja od pese in repe, če mešate med krmo zdrobljeno kredo, ki utopi preobilico kisline.
Družbene vesti.
*	Udnina za leto 1916. P. n. gg. družbene ude vljudno opozarjamo, da smo vsled vojnih razmer poslali nabiralne pole za udnino za leto 1916. samo onim podružnicam, ki so izrecno zahtevale nabiralne pole za udnino. Vsem drugim udom, če so uvrščeni v kako podružnico ali ne, raz p oš- | ljemo terjalna pisma s poštnimi položnicami, da vsak lehko svojo udnino pri najbližjemu poštnemu uradu naravnost nakaže. (Ne zamenjajte družbeno poštno položnico ki nosi številko 8.175, s kako drugo!) Udnino je nsjbolje takoj plačati, da se položnice ne založi in ker je tudi v družbeni pisarni sedaj laže urediti zadeve udov, kakor ob Novem letu, ko se delo tako silno namnoži.
*	Sadno drevje za 1. 1916. Glasom sklepa družbenega občnega zbora z dne 19. aprila 1915 ne dobijo udje spomladi iz družbene drevesnice več po štiri, ampak letno le po tri sadna drevesa. Drevesa se pripravijo le za one podružnice in ude, ki svojo ndnino pravočasno plačajo. Na naročila po 15. februarju se ne moremo več ozirati. One podružnice, ki so brez načelnikov, naj naznanijo, komu naj pošljemo drevesa glede pravilne razdelitve. Radi pomanjkanja drevja nikakor ne moremo sprejemati naročila na večje število dreves proti plačilu.
*	Na nepravi naslov prihajajo kaj pogosto naročila zasamočiste kipelnedrože, kterih nima v zalogi c. kr.
kmetijska družba, marveč jih oddaja ,.Deželno kmetij-sko-kemijsko preskušališče" v Ljubljani, Dunajska cesta (nasproti »Bavarskega dvora").
Diamalt se dobi v pločevinastih ročkah po 4 '/2 kg, ki stanejo po 8 K, dobe se pa sedaj tudi manjše ročke po 1 kg, ki stanejo 2 K (brez poštnine). Opozarjamo na spis »Diamalt, dober pripomoček pri peki" v peti štev. letošnjega »Kmetovalea".
*	Antiavita v varstvo setev pšenice, turščice, graha, graščice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred {oljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba z ozirom na predstoječo setev ozimine zopet nabavila. Osmiuka kile v dvanajstih litrih vede raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah" v »Kmetovalcu" štev. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 14 kron, '/a % za 7 kron 50 vin., 1/i kg za 4 krone, '/8 kg za 2 kroni 20 vin., 50 g za 1 krono 10 vin.
*	Umetna gradila:
Kalisuperfosfat po K 14"— 100 kg, pri celem vagonu franko na vsako postajo s popustom 25 kron. Kdor namerava zvršiti jestnJro ali zimsko gnojenje, naj to gnojilo brez odloga naroči, ker ga ni več dosti na razpolaganje.
Kalijevo sol po K 14"— 100 kg. To gnojilo se oddaja tndi v vrečah po 50 kg za 7 K. Kdor gnoji travnike s kostno moko, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Na oral je računati 200 kg kostne moke in 100 kg kalijeve soli.
Kajnit po 7 K 100 kg.
Kostno moko po K 25'— 100 kg z vrečo vred. Kostno moko je rabiti v zvezi s kalijevo soljo in s kajnitom.
Apneni dušik po K 32'— sto kg iz Ljubljane. Družbi se je posrečilo dobiti še nekaj tega važnega dušič-natega gnojila, ki ga bo pozneje zelo težko dobiti, vsled česar more družba le takojšnjim naročbam ustreči Oddaja se le v vrečah po 75 kg.
*	Za živinorejce ima družba v zalogi požiral-nikove cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikove cevi In trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — Napajalnike za teleta iz poilnjene ploščevine oddaja družba po 10 K. Gumijevi seski so po 80 h. Mlečne cevi so po 80 h.
Klajno apno, 38—42°/,, preeipitlrano (ne žgano) blago, oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 30 h. V manjših množinah pa po 32 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino.
Sezamove in orehove oljnate tropine so družbi pošle in jih tačasno ni mogoče nikomur več priskrbeti.
Živinske soli se sedaj sempatja na državnem kolodvoru pri oddajališču že dobi. To dobavljanje pa ni redno in družba sprejema zato naročila le brez obveznosti. Cena je K 8"60 za 100 kg, pri čemer sta všteta vozni list in oddajna pristojbina. Vreče naj naročniki sami pošljejo. Naročila se vrše proti povzetja. Ta živinska sol ni denaturirana kuhinjska bela, ampak zmleta, kamnita, rdeča sol.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe za 1.1914.
(Dalje.)
Ni dovolj, da damo k nam preneseni tuji živini tiste predpogoje uspevanja, ki jih je imela v svoji domovini, ampak prvotne lastnosti tujih vpeljanih pasem moramo zaradi boljšega podedovanja utrditi in to najkrajšim in najcenejšim potom dosežemo, če ne prenehamo popolnoma z vpeljavo originalnih bikov.
V zadnjem času je kmetijska družba pričela posvečevati posebno pozornost pospeševanju modernega pašništva, ki ga je omogočila državna podpora na podlagi državnega zakona z dne 30. decembra 1909. Lansko leto ni bilo mogoče vsled izbruha vojne ustanoviti nove pašnike potom pašniških zadrug, dasi so bila pripravljalna dela za take ustanovitve že zvršena. V prejšnjih letih ustanovljeni pašniki so ugodno uspovali in so bili uspehi na njih z malimi izjemami prav izborni. Od strani družbe se pa pašništvo z vsemi silami propagira, ker je zadnji čas, da preidemo povsod, kjer je mogoče, od čiste hlevske reje vsaj na delno pašniško rejo, drugače bodo naše črede glede dobičkonosnosti kakor glede zdravja vedno bolj nazadovale. V deželi se je silno močno razširilo kužno vnetje na spolovilih goveje živine, ki se sme šteti med takozvane hlevske bolezni. Glavni odbor je dogovorno z deželnim odborom zagovarjal porabo državnega zaklada za pospeševanje živinoreje v svrho zatiranja te kužne bolezni, in uspehi so po današnjih poročilih prav dobri, ki se pa dtlno smejo staviti tudi na rovaž dejstva, da so kmetovalci pričeli vedno bolj svojo živino na pašo dajati, četudi le v jeseni na požete njive in na pokoše e travnike, vsled česar je kužno vnetje spolovil znalno nazadovalo, ker skušnja uči, da ta kužna bolezen pri zadostnem pregibu na planem sama-odsebe preneha ali vsaj manj nevarno nastopa in je laže ozdravljiva.
Prašičerejo je družba kakor doslej običajno, pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičev, ki so se nadobavili iz priznanih rej. lstotako kakor pri govedoreji je kmetijska družba 1. 1914 imela na razpolaganje redno in izredno državno podporo, ki jo je porabila na prej omenjeni način dogovorno z deželnim odborom. L. 1914. so se plemenski prašiči za oddajo po znižani ceni kupovali izključno le v deželi, in sicer v prvi vrsti od deželnih prašičerejskih zavodov. Oddalo se je vsega skupaj 233 plemenskih prašičev, torej 51 več kakor 1. 1913. Prašičereja je postala na Kranjskem silno važna kmetijska panoga, oziroma silno važen del živinoreje, ki da kmetovalcem priliko z majhnim trudom svojo obrtno glavnico hitro izkoriščati. Prašičereja se je v deželi nepričakovano močno razvila ter so zaraditega vezani na znaten eksport in bo prašičerejo v bodočnosti tako pospeševati, da bomo za eksport redili prašiče kakor jih svetovna trgovina zahteva. Iz tega vzroka bomo morali rediti prašiče za špeh, ki se večinoma doma porabijo in mlade pitane prašiče v teži od 80 do 100 kg, kakršni so za izvoz prikladni. V takih razmerah ne bo kazalo ostati pri eni pasmi, gmpak se bo moralo po razmerah raznih krajev imeti dve pasmi ter bo delo racijonelno deliti. Tudi za zatiranje rdečice pri prašičih potom cepljenja je kmetijska družba dogovorno z deželnim odborom privolila uporabo delnega zneska državne izredne podpore za povzdigo živinoreje.
Rej o koz je družba pospeševala z oddajo posebno mlečnih in nerogatih plemenskih koz sanske pasme ter je lansko leto oddala samo doma vzrejen zarod čistokrvnih plemenskih živali, ker vsled pomanjkanja tozadevne državne podpore ni bilo mogoče zvršiti večjega nakupa izvirnih plemenskih živali.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek. Predsednik tega odseka je družbeni predsednik g. komercialni svetnik Povše in tajniška dela je opravljal g. c. kr. živinozdrav-
niški nadzornik A. Pauiin. Delovanje konjerejskega odseka je urejeno s pisebnimi pravili ter se vse delovanje vrši v sporazumu s c. kr. žrebčarsko postajo. 0 zelo uspešnem delovanju samostojnega konjerejskega odseka, ki more gledati na jako lepe uspehe povzdige naše konjereje, poioča on sam svojim udom pri odsekovem občnem zboru. Sedanja vojna je pa zadela naši konjereji hud udarec in bo po sklenjenem miru silno važna in težka naloga konjerejskega odseka našo konjerejo v kvantitativnem oziru spraviti vsnj na prej doseženo višino in bo dana prilika s priskibitvijo buljšega plemenskega materijala skrbeti tudi za boljši kvalitativni razvoj konjereje. Vsled vojne posebno trpe pokrajine z rejo žlahtnih pasem, seveda v manjši meri pokrajine z rejo težkega, t. j. pinc-gavskega konja.
Pospeševanje čebelarstva je glavni odbor prepustil »Osrednjemu slovenskemu čebelarskemu društvu«, ki izdaja poseben čebelarski strokovni list ter prav uspešno deluje. Državno podporo za čebelarstvo in za čebelarski pouk je glavni odbor vsa zadnja leta prepustil temu društvu, a te podpore družba lansko leto ni dobila in je torej omenjen« mu društvu ni mogla dati, vsled česar jo čebelarsko društvo kolikortoliko v zadregi.
Razen tega, kar sem doslej imel čast navesti o družbenem delovanju, je omeniti tudi izdelovanje natančne statistike o letini, ki prizadene družbeni pisarni izredno veliko dela. To delo je naravnost na vzoren način doslej vršil lansko leto vsled bolezni zadržan in končno umirovljen II. družbeni ravnatelj Frančišek Stupar, sedaj je pa vrši družbeni tajniški pristav dipl. agronom Jamnik. Ker se je sedaj pokazala velika važnost dobre in zanesljive kmetijske statistike, je na vsak način pričakovati, da se bo njena sestava po vrnitvi normalnih razmer postavila na širšo in zanesljivejšo podlago in bo morda celo treba pri družbi ustanoviti poseben kmetijski statistiški urad.
Družba je nadalje na poziv c. kr. kmetijskega ministrstva, c. kr. deželne vlade in deželnega odbora kranjskega opetovano podala svoje strokovno mnenje o mnogih vprašanjih, ki se tičejo kmetijskega obrata, oziroma pospeševanja km-tijstva. Iz svojega nagiba pa je omenjenim uradom redno podajala važnih nasvetov glede deželne kulture ter se je v več slučajih obrnila s svojimi predlogi na zakonodajne činitelje. Prav veliko je bilo družbeno sodelovanje v prid kmetijstva pri raznih naredbah, ki so izšle ob priliki mobilizacije, oziroma ob priliki izdaje naredeb, ki se tičejo aprovizacije prebivalstva in kmetijskega obrata za časa sedanje vojne. Posebno je poudarjati, da je družba imela ugoden uspeh s svojo prošnjo, da se vpelje mlinarski red z maksimalno določeno mlevščino, kajti družbi so prihajale od vseh strani pritožbe kmetovalcev zaradi jemanja prevelike mlinarske merice, kar je ob sedanji draginji žita. oziroma moke in otrobov posebno občutno, lstotako je družba dosegla, da bo letos regulirana paša v cesarskih gozdih razširjena, in sicer ne bo več omenjena na določen čas in na določene prostore, ampak bo v vseh teh pogledih toliko prosta, kolikor se da soglašati z umnim gozdarstvom, ki seveda ne sme trpeti zaradi paše trajne škode. Iz tu podanega letnega poročila je posneti vsestransko delovanje glavnega odbora v prid kranjskemu kmetijstvu, ki je bilo do meseci avgusta normalno in ki se je seveda po izbruhu vojne moralo utesniti. Glavni odbor lehko z mirno vestjo trdi, da je vso storil, kar je bilo mogoče v razmerju z njegovimi pičlimi gmotnimi in fizičnimi silami, ki so se vsled vojne, mobilizacije in odpadka večine podpor prav močno skrčile.
Slavni občni zbor! Iz tega poročila je torej očito, da je kmetijska družba tudi v 1. 1914. z isto marljivostjo kakor doslej in z najb ljšim uspehom stremila za svojimi vzvišenimi cilji pospeševati kmetijstvo, pri kterem delu jo je pa izbruh vojne meseca avgusta kolikortoliko oviral.	Dalje sledi.