Obzor Zdr N 2003; 37: 259-65 259 BIBLIOMETRIČNA ANALIZA AVTORSTVA OBZORNIKA ZDRAVSTVENE NEGE BIBLIOMETRIC ANALYSIS OF THE AUTHORS OF THE JOURNAL OF SLOVENIAN NURSING ASSOCIATION Ema Dornik, Maja Žumer UDK/UDC 614.253.52:013 DESKRIPTORJI: zdravstvena nega; periodika; bibliometrija; DESCRIPTORS: nursing care; periodicals; bibliometrics; Slo-Slovenija venia Izvleček – Članek je rezultat obširnejše bibliometrične in vsebin- Abstract – The article is part of an extensive bibliometric and ske analize Obzornika zdravstvene nege, ki je bila tema magistr- content analysis of the Journal of the Slovenian Nursing Associ-skega dela prve avtorice (Dornik, 2002). Predstavljeno je edino ation (JSNA), which was the topic of the first author’s MSc thesis strokovno glasilo medicinskih sester v Sloveniji, njegov zgodo- (Dornik, 2002). The historical development of the journal is vinski razvoj in spreminjanje skozi čas. Članek je osredotočen presented, while the empirical research focuses on authors in na podrobnejšo analizo avtorjev člankov. V analizo je zajetih the JSNA. The analysis is based on 843 papers, published in the 843 prispevkov, objavljenih v rubriki Članki med letoma 1976 in Articles section between 1976 and 2001. 97 % of the authors are 2001. 97 % avtorjev je iz Slovenije in le 3 % pripadajo tujim from Slovenia. 26,8 % authors have a vocational college degree, avtorjem. 26,8 % avtoric ima višješolsko izobrazbo, 15,7 % 15,7 % have a B.S. degree (5,5 % from Faculty of organizational višjih medicinskih sester ima končano univerzitetno izobrazbo – sciences and 5,6 % are B.S. in nursing). 28 nurses have a post-med njimi jih je 5,5 % končalo Fakulteto za organizacijske vede, graduate education, two of them PhD. 47 % of the papers were 5,6 % je profesoric zdravstvene vzgoje. Podiplomsko izobrazbo co-authored by at least one nurse. Clinical Center Ljubljana is ima 28 medicinskih sester, med njimi dve doktorat znanosti. the most frequest affiliation of authors; most authors come from Med članki jih je 47 % takšnih, kjer je med avtorji vsaj ena Ljubljana. medicinska sestra. Največ avtorjev prihaja iz Kliničnega centra v Ljubljani, Ljubljana je tudi kraj, iz katerega prihaja največ podpisanih avtorjev. Uvod Obzornik zdravstvene nege Ena od temeljnih značilnosti znanstvenega dela je Obzornik zdravstvene nege (v nadaljevanju Obzor zgodovinska kontinuiteta. Raziskovalci pri svojem delu Zdr N) je danes strokovno glasilo Zbornice zdrav-uporabljajo spoznanja predhodnikov, zato je sprem- stvene nege – Zveze društev medicinskih sester in ljanje in širjenje znanstvenih dosežkov bistven element zdravstvenih tehnikov Slovenije. Pogled v zgodovino vsakega raziskovalnega dela (Adamič, 1995). pokaže, da so MS potrebo po strokovnem časopisu Najprimernejša oblika diseminacije raziskovalnih čutile že od leta 1927, ko so ustanovile svoje strokov-spoznanj, ki jo avtorji tudi najpogosteje uporabljajo, so no društvo. Če prebiramo zapisnike sestankov od usta-strokovni oziroma znanstveni časopisi. Medicinske se- novitve društva dalje, že na začetku zasledimo uteme-stre (v nadaljevanju MS) prav tako vse bolj obvladuje- ljeno potrebo po lastnem strokovnem časopisu. Ko so jo pisanje raziskovalnih člankov, tako da so ti zanimivi to željo uresničili, so v uvodniku 1. številke zapisali: in uporabni za MS pri njihovem vsakdanjem delu, hkrati »Izpopolnjevanje znanja je bilo vselej življenjska nuj-pa ustrezajo kriterijem za znanstvene objave. Po vsem nost za uspešno poklicno delo v zdravstvu in hkrati svetu se je v zadnjem desetletju število kakovostnih ča- eno temeljnih društvenih pravil za vse profile zdrav-sopisov za MS, ki objavljajo raziskovalne izsledke, ze- stvenih delavcev. Zdravstveni obzornik se bo osredo-lo povečalo. MS svoje izsledke vse pogosteje objavlja- točil na ključna vprašanja zdravstvenega varstva: na jo v časopisih, ki niso namenjeni zgolj njim, in tako utrjevanje zdravja in preprečevanje bolezni, na nego svoja spoznanja posredujejo tudi drugim zdravstvenim bolnika in medicinsko rehabilitacijo. Glede na kon-delavcem (Z raziskovanjem …, 1996). cept sodobnega zdravstva bo časopis obravnaval tudi Asist. mag. Ema Dornik, prof. zdr. vzg., Medicinska fakulteta, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Vrazov trg 2, 1104 Ljubljana Doc. dr. Maja Žumer, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerčeva 1, 1000 Ljubljana 260 Obzor Zdr N 2003; 37 tematiko socialnega in psihološkega pomena ...« (Jar-novič, 1976). Leta 1997, ob tridesetletnici glasila, je današnja glavna in odgovorna urednica Vera Grbec zapisala, da je obletnica dokaz, da MS cenijo svojo stroko in se zavzemajo za njen razvoj. Pot do sedanje oblike strokovnega in informativnega glasila MS na Slovenskem je bila dolga. Leta 1954 je začel izhajati instrukcijsko-informacijski obzornik Medicinska sestra na terenu v izdaji Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani, ki ga štejemo za predhodnika Zdravstvenega obzornika. Glasilo je bilo namenjeno predvsem MS na terenu – patronažnim MS in je bilo naravnano izrazito preventivno in zdravstveno vzgojno. Leta 1961 je glasilo prenehalo izhajati. To je bil tudi čas, ko se je odprla možnost višješolskega izobraževanja za MS (Grbec, 1997). Po premoru šestih let je Zveza društev MS na svoji skupščini leta 1966 sklenila, da začne izdajati strokovno glasilo. Leta 1967 je izšla prva številka Zdravstvenega obzornika., ki se nadaljuje kot Obzor Zdr N. Prva urednica Cita Bole (1967) je med drugim zapisala: »Nedvomno mora naše glasilo posredovati predvsem nova dognanja v medicini, obnavljati in dopolnjevati teoretično in praktično znanje ter hkrati opozarjati na probleme, ki zahtevajo večjo zavzetost ali celo prioriteto v vsakdanji praksi ...«. Število rubrik se je nekoliko spreminjalo, ohranile pa so se naslednje: Članki, Novosti – izkušnje – pobude, Poročila, Beležke ob knjigi in Osebne vesti. Od leta 1977 so članki opremljeni z izvlečkom v slovenskem in angleškem jeziku. Od trinajstega letnika (1979) naprej so članki opremljeni tudi z vrstilcem UDK ter od leta 1986 dalje s slovenskimi in angleškimi de-skriptorji tezavra MESH (Medical Subject Headings). Od leta 1985 ima vsaka številka tudi Uvodnik, ki obravnava aktualno strokovno tematiko ali vprašanje s področja zdravstva. Leta 1993 je prišlo do velikih organizacijskih in vsebinskih sprememb. Ustanovljena je bila Zbornica zdravstvene nege kot krovna strokovna organizacija MS in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji. Zdravstveni obzornik se je leta 1994 preimenoval v Obzornik zdravstvene nege (Obzor Zdr N) ter dobil oznako strokovnega glasila Zbornice zdravstvene nege. Z novim imenom strokovni časopis še bolj jasno opredeljuje strokovno področje, ki mu pripada (Grbec, 1997). Uredništvo ves čas daje prednost člankom, ki obravnavajo področje zdravstvene nege (ZN), tistim, ki jih napišejo MS, ter člankom, ki obravnavajo različna medicinska in druga področja in so tudi metodološko dobro zasnovani, predvsem glede načina razkrivanja in opredeljevanja problema, prikazovanja in razpravljanja o rezultatih obravnave ter opreme članka (Straj-nar, 1980, 1986). Vera Grbec (1997) poudarja, da postajajo strokovni članki vse bolj kakovostni in so v večji meri plod raziskovalnega dela MS. Časopis tako spremlja razvoj strokovne terminologije in jo razvija ter utrjuje. To dokazuje tudi prva tematska številka, izdana leta 1981, kjer prvič zasledimo za opredeljevanje stroke in njene metodike rabo izrazov zdravstvena nega, zdravstvena nega bolnika oziroma varovanca in proces zdravstvene nege (Strajnar, Bokal, 1985). Pomemben korak se je k izboljšanju kakovosti Ob-zor Zdr N zgodil v letu 2001. Urbančič (2001) poroča, da so časopis uvrstili med časopise z zunanjo recenzijo in uvedli raziskovalne strani. Nedvomno je Obzor Zdr N veliko pridobil s širjenjem kroga avtorjev in bralcev izven področij ZN. Tako so na primer v zadnjem času v njem objavljali sociologi, zdravniki, socialni pedagogi, psihologi, pravniki in drugi. Z izobraževalnim razvojem v ZN in napredovanju v kakovosti objavljenih člankov se je s časom pojavila tudi potreba po vrednotenju samega časopisa in prispevkov v njem. Da bi dosegli strokovno in znanstveno primerljivost in se enakovredno z ostalimi disciplinami uvrščali v strokovno-informa-cijski prostor v Sloveniji in v svetu, je potrebno slediti enotno izoblikovanemu sistemu evalvacije in kategorizacije naših in mednarodnih časopisov. Kam se razvrsti posamezen časopis, je odvisno od kakovosti znanstvenih prispevkov, od mednarodne veljavnosti in mednarodnega znanstvenega in uredniškega sodelovanja (Grbec, Urbančič, 2001). Obseg izdaj Prvi dve leti je Obzor Zdr N izhajal v treh, od leta 1969 do 1977 v štirih, od leta 1978 do leta 1985 pa v šestih številkah štirikrat letno. Od leta 1986 do 2000 je izhajal trikrat letno v dvojnih številkah. V letu 2001 je izšel v šestih številkah štirikrat letno, v letu 2002 pa v štirih številkah (tab. 1 in tab. 2). Raziskava Vzorec Podatki so zbrani s pregledom Zdravstvenega obzornika (1976–1993) in Obzornika zdravstvene nege (1994–2001). Obravnavana leta smo pri analizi združili v dvoletna obdobja. Pregledanih je 26 letnikov, razen ene številke, ki ni bila primerna za vključitev v raziskavo, saj ni vsebovala raziskovalne rubrike (Letn. 28, št. 1/2 (1994) – Mednarodni dan MS). V raziskavo so zajeti prispevki v rubriko »Članki«, izključene pa rubrike »Uvodnik«, »Novosti, izkušnje, pobude«, »Poročila« in »Osebne vesti«. V posamezni številki je bilo analiziranih povprečno 9,5 člankov (od 3 do 16), ki so v povprečju dolgi 6,5 strani (od 2 do 34 strani). V obravnavanem obdobju so avtorji v 843 člankih napisali 5.540 strani. Raziskovalna vprašanja Kateri so poklici oz. strokovni naslovi avtorjev, ki objavljajo v Obzorniku zdravstvene nege v obdobju, ki ga je zajela raziskava (1976–2001)? Dornik E, Žumer M. Bibliometrična analiza avtorstva Obzornika zdravstvene nege 261 Tab. 1. Izdani Zdravstveni obzorniki od leta 1967 do 1993. Tab. 2. Izdani Obzorniki zdravstvene nege od leta 1994 do 2002. Zap. št. letnika Leto 1 1967 2 1968 3 1969 4 1970 5 1971 6 1972 7 1973 8 1974 9 1975 10 1976 11 1977 12 1978 13 1979 14 1980 15 1981 16 1982 17 1983 18 1984 19 1985 20 1986 21 1987 22 1988 23 1989 24 1990 25 1991 26 1992 27 1993 Izdane številke Zap. št. letnika Leto Izdane številke 1+2+3 1+2+3 1+2+3+4 1+2+3+4 1+2+3+4 1+2+3+4 1+2+3+4 1+2+3+4 1+2+3+4 1+2+3+4 1+2+3+4 1/2+3/4+5+6 1/2+3+4/5+6 1/2+3+4+5/6 1/2+3+4/5+6 1/2+3+4/5+6 1/2+3/4+5+6 1/2+3/4+5+6 1/2+3/4+5+6 1/2+3/4+5/6 1/2+3/4+5/6 1/2+3/4+5/6 1/2+3/4+5/6 1/2+3/4+5/6 1/2+3/4+5/6 1/2+3/4+5/6 1/2+3/4+5/6 Koliko avtoric je MS in koliko od njih jih ima fakultetno izobrazbo? V katerih univerzitetnih smereh so MS našle svojo akademsko pot in koliko jih ima podiplomsko izobrazbo? Ali te bistveno prispevajo k višji stopnji izobraženih MS? Kakšen je delež avtorjev moškega spola in kakšna je njihova izobrazbena struktura? Koliko je sodelovanja s tujci? Ali ti bistveno prispevajo k višji izobrazbeni strukturi avtorjev? Kolikšen delež člankov objavljenih v Obzorniku je rezultat diplomskih, seminarskih, magistrskih oz. drugih del? Iz katerih institucij prihajajo avtorji? Rezultati Število avtorjev V Zdravstvenem obzorniku (od l976 do 1993) in Obzorniku zdravstvene nege (v nadaljevanju Obzornik) (od 1994 do 2002) je sodelovalo 1.389 avtorjev (podatek iz zbirke Biomedicina Slovenica – BS). Spremljali smo število avtorjev, ki se pojavijo pri posameznem članku. Največje število avtorjev v Zdravstvenem obzorniku je 4, v Obzorniku Zdravstvene nege pa 5. Na sliki 1 je prikazan odstotek števila avtorjev pri posameznem članku. V Obzorniku je 705 (83,8 %) člankov napisal en avtor, pri 100 (11,9 %) člankih sta avtorja dva, pri 24 (2,8 %) so avtorji trije, 9 (1,1 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1994 1/2+3/4+5/6 1995 1/2+3/4+5/6 1996 1/2+3/4+5/6 1997 1/2+3/4+5/6 1998 1/2+3/4+5/6 1999 1/2+3/4+5/6 2000 1/2+3/4+5/6 2001 1/2+3/4+5+6 2002 1+2+3+4 2003 1+2 %) člankov ima štiri avtorje in le 3 (0,4 %) članki imajo pet avtorjev. Dva prispevka sta anonimni deli. 90 80 70 BO 50 lo 40 L 30 20 10 N = 841 2 3 4 Število avtorjev Sl. 1. Odstotek števila avtorjev pri posameznem članku. Spol V raziskavo je bilo vključenih 1030 avtorjev, od tega jih je večina ženskega spola (slika 2). 999 oz. 97 % avtorjev je iz Slovenije in le 3 % pripadajo tujim avtorjem, kar kaže na to, da je sodelovanja s tujimi avtorji malo oz. ga skoraj ni. Morda je razlog v tem, da je Obzornik nezanimiv in za avtorje, ki zbirajo točke za napredovanja in svoja znanstveno raziskovalna dela raje objavijo v strokovnih časopisih, ki točke prinesejo. N = 1030 Sl. 2. Spol avtorjev. 262 Obzor Zdr N 2003; 37 Dodiplomska izobrazba Med 26 pregledanimi letniki je 22,9 % avtorjev brez navedenega strokovnega naslova, med navedenimi pa je 26,8 % avtoric VMS, 15,7 % VMS ima končano univerzitetno izobrazbo – med njimi jih je 5,5 % končalo Fakulteto za organizacijske vede, 5,6 % pa je profesoric zdravstvene vzgoje. Zdravniki oz. psihiatri predstavljajo 19,2 % (slika 3). i ženske i moški ¦ ni znano VMS (276) Dr. med./stom./psihiater (198) Prof. zdr. vzg. (58) VMS.dipl.org. (57) Psihol., klin. psihol. (26) VMS, dipl. sociolog (19) Dipl. MS / zdravstvenik (18) Student, diplomant, dijak (17) ¦ VMS, univ. drugo (14) ¦ VMS, prof. pedagogike (14) ¦ VFT (11) | Soc. del. (7) 1 Zdr. tehnik (5) 1 VDT (4) 1 Logop. (2) Drugo (67) Brez oz. ni navedeno (235) Odstotek avtorjev ( ) ! 5 1 D 1 5 2 0 2 5 3 Sl. 3. Dodiplomska izobrazba avtorjev (v oklepaju navedeno skupno število avtorjev). Raznolikost strokovnih naslovov avtorjev kaže na to, da je Obzornik zanimiv tudi za druge strokovnjake in da je multidisciplinarnost globoko prisotna v zdravstveni negi, ki človeka obravnava kot psihično, fizično in socialno bitje. Med »drugo« (slika 3) se pojavljajo strokovni naslovi prikazani v tabeli 3 (navedeni v taki obliki, kot so objavljeni v Obzorniku). Tab. 3. Avtorjevi strokovni naslovi pod »drugo« iz sl. 3. Strokovni naslov Število Prof. slov. Univ. dipl. org. Univ. dipl. soc. Univ. dipl. ing./ing. Univ. dipl. tifloped. Univ. dipl. ing. zoot. Prof. ped. Defektolog Univ. dipl. biol. Univ. dipl. teol. Dipl. muzikol. Dipl. pravn. Prof. Viš. bibliotekar Dipl. ing. živil. tehnol. Optičarka Dipl. farm. Dipl. vet. General-podpolkovnik 2 7 18 8 1 1 3 3 1 1 1 1 6 1 1 1 2 1 1 Glede na podatke iz slike 3 je zanimiv trend objavljanja izbranih strokovnih naslovov MS (slika 4). Zdravniki, stomatologi in psihiatri (kategorija dr.med./ stom.) so za primerjavo. Vsi ostali poklici so uvrščeni v kategorijo drugo. -----VMSI276) -----Dipl.MSdffl Dr. med./stom. (198)------Drugo (374) 90 80 > 70 0) 'o 60 2 40 S 30 20 VMSzuniv. izobr.(104) ¦ Št. člankov (818) ____Prof. zdr. vzg. (58) 10 ,* \ -* Vv" ¦• X \ - ~ - * •„*' -' ' ** \ Prof.ZV Dipl MS v, . -\ /S Vs / V ^ s š* s OJ r. m m N m ,_ m 10 N CD ,_ s. s 03 00 00 00 CO ? O) O) CD CD o CO 00 n CM « (0 m o CM ^ CO m o s s m 00 on 00 m rn CD CD m o a 01 O) O) OJ O) L O) CD CD 01 o c\ Sl. 4. Trend objavljanja izbranih strokovnih naslovov MS (v oklepaju skupno število, trend št. člankov je zgolj za ilustracijo). Na sliki 4 sta posebej poudarjena dva poklica, ki se prvič pojavita med avtorji (prof. zdrav. vzg. v letu 1996/97 ter DIPL MS v letu 2000/01). Opaziti je trend upadanja objavljanja VMS. Vzrokov je lahko več: – nekatere osebe so objavljale večkrat (tega z raziskavo nismo spremljali, smo pa to dokazali z analizo po bibliografski zbirki Biomedicina Slovenica – tabela 4), morda so si nekatere VMS pridobile univerzitetno izobrazbo in so nato (v obdelavi) zajete pod VMS z univerzitetno izobrazbo; – avtorji v člankih niso vedno podpisani s strokovnim naslovom; – eden od vzrokov je gotovo tudi zmanjšanje števila objavljenih prispevkov v Obzorniku, kot kaže siva črtkana linija na sliki 4. V zadnjih 10 letih vzporedno z upadanjem števila objavljenih člankov pada tudi število objav VMS. V nasprotju s tem raste število objav VMS z univerzitetno izobrazbo, največji je porast objav prof. zdrav. vzgoje in dipl. MS. Torej skladno z izobraževanjem in posledično z znanjem, kako napisati članek, narašča tudi število izobraženih MS in število njihovih objav; – uredništvo daje prednost objavljanju znanstveno raziskovalnih člankov, ki jih napišejo VMS z univerzitetno izobrazbo, VMS pa napišejo največ strokovnih člankov (ta podatek je iz širše raziskave, razvrščanje člankov po tipologiji ni tema tega prispevka). Dornik E, Žumer M. Bibliometrična analiza avtorstva Obzornika zdravstvene nege 263 Tab. 4. Nekaj najpogostejših avtorjev člankov. Priimek in ime Število Priimek in ime Število Pokorn D 22 Poljšak I 7 Šlajmer-Japelj M 18 Kogovšek B 7 Filej B 17 Žvan V 6 Skoberne M 15 Gračner B 6 Vuga S 15 Mavec P 6 Bohinc M 14 Zaletel M 6 Grbec V 14 Zemljič M 6 Černelč D 14 Stropnik Z 6 Strajnar J 13 Peric HK 6 Hoyer S 11 Kos A 6 Pahor M 11 Kancler K 6 Jarnovič N 10 Brunčko A 5 Škerbinek L 10 Dornik E 5 Urbančič K 10 Zupančič P 5 Kostnapfel J 9 Rehar V 5 Kersnič P 8 Milčinski L 5 Franović A 7 Lovrič F 5 Šušteršič O 7 Kariž N 5 (Vir: Biomedicina Slovenica, 1976–2002) V tabeli 4 smo zbrali nekaj najpogostejših avtorjev člankov (število predstavlja število člankov, ki jih je prispeval posamezen avtor) in med njimi je večina MS (ne glede na stopnjo izobrazbe). Med 843 članki, zajetimi v raziskavo, je 150 oz. 17,8 %, plod povzetkov diplomskih ali drugih nalog, magistrskih del ter povzetkov strokovnih predstavitev na strokovnih srečanjih, kongresih ipd. Na sliki 5 je prikazano število člankov z omenjeno opombo skozi raziskovano obdobje. Porast v zadnjih letih je predvsem odraz objavljenih rezultatov diplomskih nalog MS z univerzitetno in visokostrokovno izobrazbo. JI 25 26 n n 3 n n n a Sl. 5. Število člankov z opombo, da so plod diplomskih ali raziskovalnih nalog, magistrskih del, povzetkov predavanj na strokovnih srečanjih ipd. Članke z »opombo« je napisalo 184 avtorjev (slika 6), med njimi je kar 19,6 % VMS, 5,4 % dipl MS, 12 %VMS z univerzitetno izobrazbo in 5,4 % prof. zdr. vzg. ter 9,2 % dr.med in dr. stom ter psihiatrov. Ostalih 48,4 % predstavljajo drugi avtorji. Pri razvrščanju teh člankov po tipologiji smo jih 103 (68,7 %) razvrstila med strokovne, 36 (24 %) med znanstvene, 2 (1,3 %) med pregledne in 9 (6 %) med druge članke (podatki iz širše analize). Dr. Prof.ZV I DIPL MD I VMS univ. med./stom. Drugo 0 20 N-184 40 60 Število avtorjev Sl. 6. Kdo so avtorji člankov s pripisano opombo, da so plod drugih del? Podiplomska izobrazba Pripisan podiplomski naslov ima 286 avtorjev (slika 7), od teh je 180 (63 %) doktorjev znanosti, med njimi je 11 tujcev. Med 69 (24 %) magistri znanosti je 7 tujih. Tuji avtorji torej bistveno ne prispevajo k višji izobrazbeni ravni. Naslov specialist ima pripisan 37 (13 %) avtorjev. Mag 24% N = 286 Sl. 7. Podiplomska izobrazba avtorjev. Podiplomsko izobrazbo ima 28 MS (vštete/i specialistke/i). Dve MS imata doktorat znanosti (slika 8). Dr. med./stom./psihiatri so v tabeli za primerjavo. 88 ¦ Spec ¦ Mag. ? Dr. 77 24 3° 13 in h 5! Število slovenskih avtorjev Sl. 8. Podiplomska izobrazba MS. 264 Obzor Zdr N 2003; 37 Zanimalo nas je, kolikšen je delež člankov, kjer je med avtorji vsaj ena MS (vključene VMS, DIPL MS, VMS z univerzitetno izobrazbo). Izkazalo se je, da se delež takšnih člankov med dvoletnimi časovnimi obdobji statistično pomembno spreminja (?2-test: p < 0,001). Med vsemi članki je 400 (47,44 %) takšnih, kjer je med avtorji vsaj ena MS (slika 9). Sl. 9. Odstotek člankov v opazovanem obdobju, kjer je med avtorji vsaj ena MS. Pedagoški naslov Med 1030 avtorji ima pedagoški naslov 221 avtorjev, kar 46,6 % od teh ima naslov profesorja ali višjega znanstvenega sodelavca ali znanstvenega svetnika (slika 10). Prof. / viš. znanst. sod. / znanst. svet. Asistent Docent / znanst. sod. Predavatelj Višji predavatelj Strokovni / visokošol. sodel. N = 221 I I J 20 40 60 80 100 120 Število avtorjev Sl. 10. Pedagoški naslov avtorjev. Zanimalo nas je, koliko MS z različnimi stopnjami izobrazbe ima pedagoški naslov. Na sliki 11 je prikazano število in naslov, ki ga imajo MS, zdravniki in drugi avtorji, ki so objavljali v Obzorniku. Ustanova avtorja Slika 12 predstavlja ustanove oz. institucije, s katerimi so podpisani avtorji. Največ avtorjev prihaja iz Kliničnega centra v Ljubljani. Ljubljana je tudi kraj, iz katerega prihaja največ (684) podpisanih avtorjev. Iz splošnih bolnišnic je največ avtorjev iz Maribora ¦ Predavatelj ¦ Docent / ¦ Višji predavatelj sodel n Profesor / viš. znanst. svet. sod. / i Strokovni / visokošol. sodel. 59 34 n^ 21 31 21 13 i il E 3 L o. Zajeti le slovenski avtorji Sl. 11. MS in pedagoški naslovi. (65), sledita Celje (6) in Novo mesto (6) ter Slovenj Gradec (5). Največ avtorjev iz zdravstvenih domov je iz Maribora (52), sledi Ljubljana (33) ter Celje (6). Podrobnejšo analizo smo naredili tudi pri avtorjih, ki prihajajo iz srednjih šol, največ (12) jih je iz srednje (zdravstvene) šole v Ljubljani, sledita Maribor (9) in Celje (2). Pomemben je tudi odstotek avtorjev, ki prihajajo iz izobraževalne sfere, kot so Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani ter Visoka zdravstvena šola iz Maribora in drugih fakultet (slika 12). KC I Drugo I VŠZ-Lj I Zdr. dom, zdr. postaja I Splošna bolnišnica I Ni navedeno I Onkološki inštitut Druge fakultete Srednja ZŠ VZŠ-Mb ZJ ] N = 1030 Število avtorjev Sl. 12. Ustanova, s katero je podpisan avtor. Zaključek Mednarodni dan MS v letu 1996 je bil posvečen raziskovanju v zdravstveni negi in tedaj je bilo med drugim poudarjeno, da bi se medicinske sestre morale v okviru šolanja naučiti uporabljati knjižnico, iskati raziskovalno literaturo in še zlasti poiskati literaturo, ki obravnava določeno področje, kadar je treba osvežiti znanje o določeni temi, ker tako zahteva razvoj prakse, zdravstvene politike ali pa za oblikovanje raziskovalnega predloga. Opozoriti velja, da je mednarodna literatura s področja zdravstvene nege medicinskim sestram, ki obvladajo angleščino, zlahka dostopna v dobro opremljenih knjižnicah in prek računalniških sistemov za iskanje podatkov, a hkrati se je treba zavedati, da medicinske sestre marsikje teh ugodnosti še nimajo (Z raziskovanjem …, 1996). Medicinske sestre, ki so se izobraževale na univerzitetnem nivoju znotraj lastne profesije (profesorice Dornik E, Žumer M. Bibliometrična analiza avtorstva Obzornika zdravstvene nege 265 zdravstvene vzgoje – Visoka šola za zdravstvo in Pedagoška fakulteta), so si ta znanja pridobile že med izobraževanjem. Žal je bil študij po dveh vpisih rednih in dveh izrednih študentov prekinjen. S tem se je medicinskim sestram zaprla pot izobraževanja v lastni profesiji in tako si spet iščejo univerzitetno izobrazbo v drugih profesijah. Trend števila citiranih virov (del širše raziskave) kaže na izredno rast predvsem v zadnjem obdobju. To rast lahko vsaj delno pripišemo rasti avtorstva prispevkov medicinskih sester z univerzitetno izobrazbo, delno pa je odraz večje dostopnosti informacij v zadnjih letih. Namen prispevka nikakor ni bil ocenjevati avtorstvo v Obzorniku zdravstvene nege, ampak zgolj kvantitativno osvetliti in prikazati nekatere značilnosti, ki so se pokazale v raziskovanem obdobju s povdarkom na avtorstvu. Upati je, da se bodo z razvojem zdravstvene nege kot profesije obstoječi pozitivni trendi v znanstveno-strokovnem publiciranju medicinskih sester nadaljevali, ter da bo prišlo do napredka glede spremljanja najnovejših spoznanj v svetu, še zlasti preko tujih znanstveno-strokovnih časopisov. Navedeni viri 1. Adamič Š. Znanstveno informiranje v svetu in pri nas. Raziskovalec 1995; 25 (2): 21–6. 2. Bole C. Za uvod. Zdravstveni obzornik 1967; 1 (1): 2. 3. Dornik E. Vpliv sprememb v izobraževanju medicinskih sester v Sloveniji na objavljanje v njihovem strokovnem glasilu: magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 2002. Dostopno na: http://www2.mf.uni-lj.si/~ema/podiplomski.html 4. Grbec V. Obzornik zdravstvene nege praznuje tridesetletnico. Obzor Zdr N 1997; 31 (5-6): 183–5. 5. Grbec V, Urbančič K. Nov prispevek h kakovosti Obzornika zdravstvene nege. Obzor Zdr N 2001; 35 (1-2): 1–2. 6. Jarnovič N. Ob desetletnici Zdravstvenega obzornika. Zdravstveni obzornik 1976; 10 (4): 257–8. 7 . Strajnar J. Urednica našega glasila je končala z delom: organi- zacijski, vsebinski in oblikovni prispevek urednice, MS Neže Jarnovič k razvoju Zdravstvenega obzornika. Zdravstveni obzornik 1980; 14 (5–6): 291–306. 8 . Strajnar J. Dvajset let zdravstvenega obzornika. Zdravstveni obzornik 1986; 20 (5-6): 257–64. 9. Strajnar J, Bokal L. Zdravstveni obzornik in slovenska medicinska beseda. Zdravstveni obzornik 1985; 19 (1-2): 3–13. 10. Urbančič K. Nova rubrika v Obzorniku zdravstvene nege. Obzor Zdr N 2001; 35 (6): 265. 11. Z raziskovanjem v zdravstveni negi do boljšega zdravja. Obzor Zdr N 1996; 30 (1-2): 49–61.