iei^ïï*-
Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija
kurentovanje
EtnoFest ArtFest KarnevalFest
2. februar - 4. marec 2014
Osrednji dogodki
22. februar - 4. marec
www. ku re ntova nje.net
2. februar
Tradicionalni Kurentov skok
20. februar
Strokovni simpozij
Srečanje kulturne dediščine Slovenije
Vloga kulturne dediščine v razvoju
krajev in pokrajin
22. februar
•	Otvoritvena slovesnost s predajo oblasti Princu karnevala, mednarodno FECC EtnoFest srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask - povorka
•	Tradicionalna dobrodelna Obarjada Lions kluba Ptuj
22.	februar - 4. marec
•	ArtFest - mednarodni slikarski Ex tempore Ptuj
•	Mladi v ArtFest akciji - 2. FotoFest
23.	februar - 4. marec
•	Prikazi avtohtonih tradicionalnih pustnih likov in obredij ptujskega območja v starem mestnem jedru Ptuja
•	2. EtnoRock fest - vsak večer na ptujski mestni tržnici
1. marec
•	Mestni pustni korzo
•	Veliki Karnevalski bal v karnevalski dvorani
1.-4.	marec
Fašenki v okolici Ptuja - povorke
2.	marec
Mednarodni FECC KarnevalFest -54. Mednarodna pustna in karnevalska povorka
3.	marec
•	Mednarodno srečanje
veselih maškar vrtcev - povorka
•	Otroška maškarada (CID in DPM)
•	Ptujska dežela: Kurentovanje in pust na filmskem platnu
v Slovenski kinoteki, Ljubljana
4.	marec
Pokop pusta
21. februar - 4. marec Karnevalske zabave v karnevalski dvorani na Vičavi
javne službe ptuj
KONZORCIJ
MESTNA OBČINA PTUJ Perutnina Ptuj
KURENT
H<mS&RE50RJS Terme Ptuj
ruzalem Ormož Jože , lovenske gorice
UVODNIK
24. JANUAR / PROSINEC 2014
Kurentovanje - osrednji evropski etno
karneval
Ptujsko kurentovanje je eden izmed osrednjih festivalov etnološke dediščine v Srednji Evropi. Naše poslanstvo je ohranjanje izjemno barvite in bogate tradicije pustnih likov, skupin in ritualov iz ptujskega območja pa tudi Slovenije, Evrope in celega sveta, ki pričajo o tesni povezanosti ljudi z naravo in tokom letnih časov.
Letošnje že 54. kurentovanje bo utrdilo tradicijo mednarodne etnološke prireditve, ki je postala nepogrešljiv del FECC evropskega karnevalskega koledarja in se uveljavila na zemljevidu evropskih karnevalskih mest.
Med prednostne strateške cilje Kurentovanja 2014 uvrščamo umestitev kurentovanja kot osrednjega etno karnevala v Evropi, širjenje percepcije pomena kurentovanja kot vrhunskega kulturno-etnološkega dogodka javnega pomena v Sloveniji in Evropi ter dvig prepoznavnosti lika kurenta in dogodka kurentovanja v evropskem in globalnem prostoru. Prav tako ne smemo pozabiti na dolgoročni strateški cilj zagotovitve Unesco varovanja nesnovne kulturne dediščine na primeru lika kurenta, pustnih šeg in ritualov. Slednje je pomembno tudi v luči prenosa izjemne pustne kulturne dediščine in tradicije na mlajše generacije, kar je naša skupna odgovornost in zaveza.
Med osrednje cilje smo uvrstili tudi ločitev javnega in zasebno komercialnega dela prireditve, ki smo ga letos tudi dosegli s pomočjo javnega poziva za organizacijo ter izvedbo gostinske ponudbe in zabavnoglasbenega programa v karnevalski dvorani. Projekt je bil dodeljen podjetju PP Gostinstvo, ki je s tem prevzelo odgovornost za izvedbo dogajanja v karnevalski dvorani.
V okviru Kurentovanja 2014 bomo organizirali več kot 100 prireditev javnega pomena, na katerih pričakujemo več kot 120.000 obiskovalcev ter 10.000 pustnih likov in mask iz 12
Ido 15 držav. Na njihovem čelu bo več kot 2000 kurentov, ki se bodo zbrali na kurentovem skoku, FECC Etnofest in Karnevalfest povorkah ter vsakodnevnih prikazih v središču Ptuja. Z letos še razširjenim programom Etnorockfesta, ki bo vsak dan postregel z brezplačnimi koncerti mladih rock in etno zasedb iz okolice Ptuja, preostale Slovenije in tujine, bomo okrepili raznoličnost dogajanja v starem mestnem jedru.
Vabim vas, da med svečnico in pepelnico skupaj prebudimo, začutimo, doživimo, predvsem pa zavestno soustvarimo mistično moč Kurentovanja 2014.
Branko Brumen,
predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2014 in podpredsednik FECC
MISEL MESECA
»Vsak dobiček, ki degradira naravo, je izguba.«
Iz knjižice Celostna ekologija
SPREHOD PO VSEBINI
Indijski veleposlanik na Ptuju	4
Osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti	4
Ptujčanki obhajali častitljiva osebna jubileja 5 Obvestilo občanom o rednih javnih linijskih prevozih	5
Prva v letu 2014 sta Adam in Nikolina	6
Ptujčanka v resničnostnem šovu Gostilna
išče šefa	6
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov	7
S 36. redne seje ptujskega mestnega sveta	10
Vsebine izhodišč za pripravo strategije razvoja lokalne samouprave v Sloveniji	12
Skupina Perutnina Ptuj zaposluje 3684 ljudi 12 Ptujska klet prejela naziv najboljša slovenska vinska klet	13
Teleing namenja sredstva v dobrodelne namene namesto za poslovna darila	14
Podjetje Tenzor opremilo predor pod Karavankami	15
E-zavod - zavod za celovite razvojne rešitve 16 Energetsko prenovljeni objekti Zavoda za šport Ptuj	17
Motivacijski nasveti kot pomoč pri iskanju zaposlitve	18
Lokomotivski simulator v Mestnem Vrhu	18
Kaj pa Leonardo?	19
Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož oživlja ptujski grad in njegovo okolico	20
Tradicionalni projektni teden Gimnazije Ptuj	21
Olgica Stars	21
Dejavnosti Dijaškega doma Ptuj	22
Na Peršonovi ulici 1 vrtec Vilinski gaj	23
V	Centru interesnih dejavnosti trenutno
gostijo mlado prostovoljko iz Ukrajine	24
Kakšna je vaša samopodoba	24
Prireditev Športnik leta 2013 MO Ptuj	25
Tradicionalne dobrodelne akcije v decembru 26
V	Klubu ptujskih študentov leto 2013
zaključili dobrodelno	27 Sprememba pravilnika cepljenja psov proti
steklini	27 Lana Kunčič, 4. b, OŠ Mladika, državna
nagrajenka	27
Klemen Ferjan, uspešni judoist JK Drava Ptuj	28
Vadba juda je koristna tudi za otroke - II. del	29
Pred vrati je več kot mesec dni dolgo 54. Kurentovanje	31
Naslovnica: 1. mestni pustni korzo v letu 2013 -140. obletnica organiziranegapustnega sprevoda na Ptuju. Foto: Langerholc
Ptujčan po programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih
skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov.
Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS - Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni Ptuj. Sodelavke: Sta-ša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marke-tinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.

Vf/fV//f
3
24. JANUAR / PROSINEC 2014
IZ MESTNE HIŠE
Indijski veleposlanik nj. eksc. Sarvajit Chakravarti na Ptuju
V Mestni hiši na Ptuju so 10. januarja pripravili vljudnostni sprejem za indijskega veleposlanika nj. eksc. Sarvajita Chakravartija. Ob ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu se je srečal še s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Perutnine Ptuj dr. Romanom Glaserjem, s predsednikom uprave Taluma Markom Drob-ničem, sicer tudi predsednikom Manager kluba Ptuj, in z direktorjem Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjažem Neudauerjem.
Mateja Tomašič
Septembra lani je na Gospodarski zbornici Slovenije zaživelo društvo Slovensko-indijski poslovni svet. Namen društva je predvsem združevanje slovenskih podjetij pri poslovanju v Indiji, saj je med državama ogromno možnosti za gospodarsko sodelovanje. Možnosti sodelovanja med slovenskimi in indijskimi podjetji je na sprejemu v Mestni hiši izpostavil indijski veleposlanik: »Slovenija ima veliko znanja v raziskovanju, inovacijah in oblikovanju ter dobre produkte. Indija ima velik trg. Sloveniji lahko ponudimo predelovalne dejavnosti in marketinški potencial. Na primer
Foto: Langerholc
Indija sodeluje s Krko pri zagotavljanju medicinske pomoči ne samo v Sloveniji, temveč v večjem delu Evrope in Rusiji.«
Možnosti za sodelovanje vidi tudi Marko Drobnič, predsednik Manager kluba Ptuj: »Zagotovo je gospodarska diplomacija ena izmed možnosti, kjer lahko države med seboj vzpostavljajo gospodarsko sodelovanje. Sam vidim to sodelovanje predvsem na področju znanja in razvoja. Indija je zagotovo zanimiv trg, mislim, da imamo pri nas ne samo priložnost zgolj v izdelkih, kjer dosegamo visoke dodane vrednosti, ampak predvsem v storitvah in znanju,
Indijski veleposlanik nj. eksc. Sarvajit Chakravarti, je Ptuj tokrat obiskal prvič.
ki jih lahko Slovenci ponudimo. V lokalnem okolju, menim, da na področju specifičnega tehnološkega znanja, industrijskega znanja in tudi znanja s področja telekomunikacij. Kar nekaj je priložnosti, kjer bi lahko sodelovali z Indijo, in menim, da lahko tudi skozi takšne dogodke vzpostavljamo in navezujemo stike ter dosežemo prave sogovornike na drugi strani. To je glavni namen tovrstnih srečanj in dobra priložnost za navezavo sti-
kov s to državo.«
Indijski veleposlanik nj. eksc. Sarvajit Chakravarti, ki je funkcijo indijskega veleposlanika v Republiki Sloveniji nastopil septembra lani, je Ptuj tokrat obiskal prvič. Po sprejemu v Mestni hiši si je ogledal še Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, ki sodi med najlepše v Evropi. Prejel je tudi povabilo ptujskega župana, da obišče naše mesto v času kurentovanja.
Osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
V Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 26. decembra potekala osrednja proslava MO Ptuj ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V kulturnem programu je že tradicionalno nastopil Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, zimzelene melodije je zapela priznana pevka Alenka Godec, govornik pa je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Bronja Habjanič
Zamajale so se temeljne vrednote
Leto 2013 je bilo zagotovo krizno leto. Slovenija je zabeležila občutno nižjo gospodarsko rast, kriza se pozna pravzaprav na vseh področjih. Socialna podoba države kaže klavrno sliko, vse več je brezposelnih, tako mlajših kot starejših. Moralno krizo je v minulem letu doživela tudi Cerkev na Slovenskem. Temeljne vrednote so se zamajale, brez njih pa človeštvo žal ne more preživeti.
Foto: Langerholc
»Osebno si bom leto, ki je za nami, zapomnil kot začetno leto, ko se je vedno več različnih socialnih struktur na svetu pričelo zavedati, da je treba staro razvojno paradigmo zamenjati z novo. Vseh preteklih dogodkov ne ocenjujem kot črne ali celo katastrofalne. Zavedajoč se, da je edina stalnica v tem prostranem vesolju sprememba in da za vsakim dežjem posije sonce, me dogodki v letu 2013 navdajajo z optimizmom. Obstoječi družbenopolitični sistem, ki


temelji na tekmovalnosti, delitvi, ločevanju in neenakosti, bo treba zamenjati s sistemom enotnosti v raznolikosti. Doseči enotnost v tem prostranem svetu velikih razlik v kulturi, jeziku, veri, narodnostnih koreninah, običajih, prehranjevalnih navadah ni majhna naloga. Kriza, ki jo doživljamo, je prvenstveno duhovna in se iz-
raža na političnem in družbenem področju. Zavedati se moramo, da je enotnost v različnosti naporna, a je mogoča, če je dovolj ljubezni, nesebične predanosti in medsebojnega spoštovanja,« je med drugim v svojem slavnostnem nagovoru poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan.

/ir/rffft	mm
4
IZ MESTNE HIŠE
24. JANUAR / PROSINEC 2014
Ptujčanki obhajali častitljiva osebna jubileja
V januarju sta kar dve Ptujčanki praznovali zavidljiv jubilej - Julijana Hameršak iz Kicarja je 3. januarja dopolnila 100 let življenja, Marija Dobrave pa je 7. januarja praznovala 101. rojstni dan. Obe je z obiskom presenetil ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Mateja Tomašič
Julijana Hameršak se je rodila leta 1914 v Pacinju in se po poroki preselila v Kicar, kjer sta z možem kupila domačijo. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, pet hčera in sin. Sedaj že 13 let živi v Domu za upokojence na Ptuju. Njeni hčerki Rezka in Ivana povesta, da je bilo zanju otroštvo na deželi srečno. Spominjata se, da so jedli domačo hrano, zelje in krompir, pa žgance in mleko, meso je bilo redkeje na jedilniku. Njuna mama ni imela lahkega življenja, saj ga je zaznamovalo delo na domačiji in sosednjih kmetijah. S kolesom je na ptujsko tržnico vozila na prodaj jabolka, češnje ... Rada je
Foto: Črtomir Goznik
prepevala, tako da so ob njenem praznovanju v družinskem krogu skupaj zapeli. Bolna skoraj nikoli ni bila. Še vedno se lahko sama obleče, se počeše in si uredi nohte. Z veseljem tudi še spije kavo. Razveseljuje jo pet vnukov in štirje pravnuki. Ob rojstnem dnevu ji je ob ptujskem županu voščil še predsednik sveta Četrtne skupnosti Rogoznica Janko Čeh.
Marija Dobravc živi v stanovanjski skupnosti v Forminu, kjer v oskrbi Danice Greif biva šest starostnikov. Rodila se je leta 1913 na Rečici ob Savinji, večino svojega življenja pa je preživela
Obvestilo občanom o rednih javnih linijskih prevozih
S prevoznikom šolskih prevozov Arriva Štajerska, d. d., smo se dogovorili za registracijo posebnih linijskih prevozov šolskih otrok v javne linijske prevoze. S tem smo povečali dostopnost javnih linijskih prevozov in omogočili uporabo šolskih prevozov tudi vsem drugim zainteresiranim potnikom. Občani lahko torej uporabljajo javne linijske prevoze na naslednjih relacijah in voznih redih:
1. OŠ Ljudski vrt in PŠ Grajena
•	Ptuj-Podvinci-Kicar-Nova vas-Žabjak-OŠ Ljudski vrt-Ptuj
•	Ptuj-Rabelčja vas 25-Mestni Vrh Črešnik-Ptuj
•	Orešje-Krčevina pri Vurber-ku-Vurberk-OŠ Grajena
2. OŠ Dornava
• Ptuj-Podvinci-Sp. vlek-OŠ Dornava-Ptuj
Velo-
3. OŠ Mladika
•	Ptuj-OŠ Mladika-Dornavska Merkur-Brstje-Belšakova-Ptuj
•	Ptuj-Spuhlja-Budina-OŠ Mladika-Ptuj
•	Ptuj-Volkmerjeva-Rimska ploščad-OŠ Mladika-Ptuj
Vozni redi so objavljeni na spletni strani www.arriva.si.
V skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/2006 - UPB3, 102/2007, 107/2010, 87/2011, 40/2012 -ZUJF, 63/2013) so učenci osnovnih šol upravičeni do brezplačnih prevozov. Drugi potencialni potniki, ki niso upravičeni do brezplačnih prevozov, pa plačajo prevoz po ceniku: 0-5 km 1,30 EUR, 6-10 km 1,80 EUR in 1115 km 2,30 EUR za eno vožnjo. Cene mesečnih vozovnic: 0-5 km 31,20 EUR, 6-10 km 57,60 EUR in 11-15 km 73,60 EUR.
Mestna občina Ptuj
Julijana Hameršak s hčerkama Rezko in Ivanko ter ptujski župan dr. Štefan Čelan in Janko Čeh, predsednik sveta ČS Rogoznica
Mariji Dobravc sta ob praznovanju 101. rojstnega dne voščila tudi ptujski župan in Rozalija Ojstršek, predsednica sveta ČS Panorama.
na Ptuju, na Vičavi. V Forminu sta jo obiskala Rozalija Ojstršek,
predsednica sveta Četrtne skupnosti Panorama, in ptujski župan. »Gospa je izjemno vitalna in je pri svojem 100 in enem letu povedala veliko zanimivega. Najprej sem bil izjemno presenečen, da me je že od daleč spoznala in mi voščila vse najlepše ob novem letu. Hkrati je povedala veliko lepih besed na moj račun, kako se naša občina lepo razvija. Zaželela mi je zmago na prihajajočih lokalnih volitvah. Zelo je hvaležna, da ji pošiljamo Ptujčana, ki ga prebere od prve do zadnje besede. Kar me je še zlasti presenetilo, je to, da je pred vsemi navzočimi povedala, da se zaveda, kako naporno in stresno delo je delo župana. Opozorila me je, naj ne bom preveč žalosten, če me včasih tudi žena ne razume,
ker verjetno tudi ona ne ve, kako naporno delo opravljam. Na vprašanje novinarjev, kakšen je recept za dolgo življenje, je povedala, da je treba trdo in pošteno delati, na prvo mesto pa je postavila poštenost, kot tisto vrednoto, ki pomaga k dolgemu življenju. Kako gleda na problematiko brezposelnosti mladih, pa je strumno odgovorila, da je to v glavnem težava premajhnega zanimanja za delo. Po njenem prepričanju je vse preveč tistih mladih ljudi, ki si dela preprosto ne želijo in raje sedijo doma na zapečku. Včasih so takšnim mladim ljudem rekli, da imajo bulo pod pazduho, se je slikovito izrazila,« je ob koncu obiska povedal dr. Štefan Čelan. Kot se za praznovanje spodobi, so ji ob torti zbrani tudi zapeli.

Vf/fV//f
5
24. JANUAR / PROSINEC 2014
IZ MESTNE HIŠE
Prva v letu 2014 sta Adam in Nikolina
Tradicionalna obdaritev prvo- in drugorojenega otroka v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj
Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice je bilo 3. januarja ponovno veselo. Mamici prvorojenega in drugorojenega otroka sta prejeli lepa darila, ki bodo tudi njuna malčka, ko bosta že odrasla, še dolgo spominjala na to, da so bili deležni posebne pozornosti.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Deček Adam se je rodil sedemnajst minut čez polnoč, deklica Nikolina pa ob 5.27
Še posebej zanimiv je podatek, da je mama prvorojenega otroka v letu 2014 Simona Žumbar prav tako rojena 1. januarja, leta 1980. Družina Žumbar živi na Ptuju, Adam pa je prvi otrok v družini. Mama male Nikoline Kočaber, Matej a Matko, je roj ena 13. j anu-arja 1984. Družina prihaja iz Rač in tudi zanje je to prvi otrok.
V letu 2013 se je rodilo 859 otrok, od tega 453 dečkov in 406 deklic ter 11 parov dvojčkov
Na krajši slovesnosti, ki so jo pripravili na porodnem oddelku, je uvodoma vse prisotne pozdra-
vila v. d. direktorice Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj mag. Mirjana Bušljeta in ob tem izrazila veselje, da sta mamici rodili ravno v ptujski porodnišnici. »Že po tradiciji v Splošni bolnišnici Ptuj v začetku leta obdarimo prva dva novorojenčka. Letos sta to Adam in Nikolina. Prvorojenemu bolnišnica v spomin podarja zlato verižico, pri obdarovanju pa se vsako leto izkažejo tudi ptujska podjetja Pikapolonica, Tenzor, Terme Ptuj in Mestna občina Ptuj, ki prvemu novorojencu podari denarno nagrado v višini 250 evrov.«
Vsem novopečenim staršem je zaželela, da se v novi vlogi dobro počutijo, da bo njihovo leto 2014 predvsem zdravo, srečno in uspešno, malima Adamu in Nikolini pa čim lepše in čim bolj brezskrbno
Na sredini podžupanja MO Ptuj mag. Helena Neudauer in v. d. direktorice SB Ptuj mag. Mirjana Bušljeta, na levi mamica prvorojenega otroka v letu 2014 Simona Žumbar z možem in Adamom, na desni mamica drugorojene v letu 2014 Mateja Matko s hčerko Nikolino in partnerjem.
otroštvo. »Mamici pa naj se še vrneta v ptujsko porodnišnico po še kakšen naraščaj.«
Podjetje Tenzor je drugorojeni podarilo denarno nagrado v višini 250 evrov, Pikapolonica se je tudi letos izkazala z otroškim avtose-
dežem in praktičnimi igračami, Terme so mamicama podarile bona za wellness, Zavarovalnica Maribor pa bona po sto evrov za sklenitev življenjskega zavarovanja in praktični darili.
Ptujčanka v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa
Ptujčanka Lidija Zebec je v preteklem letu uspešno sodelovala v televizijski oddaji na televiziji POP TV, v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa. S svojim iskrenim in pristnim nastopom ter visoko uvrstitvijo v tekmi za zmago v oddaji, ki ima v Sloveniji visoko gledanost, je veliko prispevala k promociji našega mesta, za kar se ji je na sprejemu zahvalil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Mateja Tomašič
Foto: Denis Hrga
Štiridesetletna Lidija Zebec je po poklicu gostinski tehnik, saj je obiskovala srednjo gostinsko šolo, sedaj pa je zaposlena v Slovenski vojski. Med drugim je bila leta 2010 del ekipe Slovenske vojske, ki se je udeležila 11. svetovnega prvenstva v kuhanju Expogast 2010 v Luksemburgu.
Med gledalci šova Gostilna išče šefa je bila precej priljubljena, mnogim se je usedla v srce s svo-
jo skromnostjo in čustvenostjo. V šovu je doživela precej razburljivo dogajanje. Imela je veliko vzponov in tudi padcev. Skozi celoten šov je našla energijo in prišla do finalnega tedna. »Všovu sem sodelovala z namenom, da se nekaj naučim, da spoznam delo v kuhinji. Iz šova sem odnesla veliko, izvedela sem, koliko sem močna, koliko lahko dam od sebe, veliko sem se naučila... Ogromno smo delali, imeli raznih izzivov. Čeprav ni bilo vedno preprosto, sem vesela, da sem prestala to preizkušnjo,« je
Lidija in mož Mitja Žuran
povedala na sprejemu.
V času njene trimesečne odsotnosti so doma zanjo navijali partner Mitja Žuran ter sinova Miha in Marko, sploh ker vedo, da je
kuhanje njena ljubezen, pogledna zadovoljne goste pa jo napolni z energijo. Zato ne preseneča, da namerava v prihodnje med drugim voditi kuharske tečaje.
mm
/ir/rffft
6
IZ MESTNE HIŠE
24. JANUAR / PROSINEC 2014
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Vprašanje in pobuda Marjana Kolariča: Glede stroškov ogrevanja v MO Ptuj - kateri so objekti in kakšni so stroški ogrevanja, ki jih plačuje MO Ptuj za te objekte?
Odgovor: Ocena stroškov ogrevanja je bila izvedena na osnovi podatkov, ki jih je zbrala Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje v okviru izdelave Lokalnega energetskega koncepta Mestne občine Ptuj in opravljenih razširjenih energetskih pregledov večjih porabnikov energije v Mestni občini Ptuj, ki so bili osnova za energetske rekonstrukcije, ki sedaj potekajo ali so načrtovane. Stroški ogrevanja v višini 498.338,00 EUR so ocenjeni na osnovi veljavnih cen energentov za vseh 55 javnih objektov, od katerih Mestna občina Ptuj neposredno ne plačuje vseh stroškov, saj zavodi in uporabniki stroške ogrevanja plačujejo iz svojih proračunov, viri financiranja pa so poleg Mestne občine Ptuj tudi državni, donatorski in drugi. Podatki, navedeni v Štajerskem tedniku 11. 10. 2013, so povprečje porabe iz let 2008-2010. Po izvedenih energetskih rekonstrukcijah (npr. ptujskih vrtcev in osnovnih šol) se bodo stroški ogrevanja teh objektov znižali tudi do 50 %, natančne podatke pa bomo imeli po vzpostavitvi energetskega knjigovodstva, ki ga za večje javne stavbe vpeljuje LEA Spodnje Podravje. Podatki bodo znani predvidoma do pomladi prihodnjega leta. OŠ Mladika ima kotlovnico na olje, ki je v času izvajanja LEK ogrevala tudi mestni stadion in športno dvorano Mladika. Takrat so za te tri objekte skupaj porabili več kot 45.000 EUR/a, ne samo za ogrevanje, ampak tudi za pripravo tople sanitarne vode. Kot vemo, sta oba objekta prešla na lastni vir ogrevanja, izvedena je energetska rekonstrukcija, pričakovano znižanje stroškov je 30 %. Osnovna šola Mladika od tedaj uporablja samo en toplovodni kotel, za leto 2013 so po izdanih fakturah nabavili 24.295 L ELKO, kar je znašalo 19.972,29 EUR brez DDV.
Energetsko število šole je 67,2 kWh/(m2a), kar je skladno z veljavnimi razpisi. Za primerjavo: energijsko število vrtcev je več kot 200 kWh/(m2a), zato smo te najprej predvideli za energetsko rekonstrukcijo.
Dr. Janez Petek,
LEA Spodnje Podravje
Glede na to, da prebivalci ČS Rogoznica, ki bodo imeli možnost priklopa na kanalizacijo, še danes ne vedo, koliko bodo morali prispevati za priklop na kanalizacijo, daje pobudo, da je višina prispevka za vse, ki se bodo pri-klopili na kanalizacijo, enaka, da so vaščani, kjer se po njihovem zemljišču koplje primarni vod, oproščeni plačila ter možnost plačila na več mesecev.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je pristopila k izdelavi programa opremljanja v sklopu novogradnje fekalne kanalizacije projekta »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju Ptujskega polja«. Program opremljanja stavbnih zemljišč mora biti narejen v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/2010
-	ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11
-	ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZU-PUDPP-A in 109/12) in Uredbi o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. list RS, št. 80/07) ter pripravljen v obliki občinskega odloka, ki ga bo potrdil mestni svet. Z novim odlokom bo narejen preračun obračunskih stroškov na m2 parcele in m2 neto tlorisne površine objekta za novozgrajeno fekalno kanalizacijo. Višina komunalnega prispevka za vse, ki se priključujejo, ne more biti enaka, saj je v skladu s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. list RS, št. 95/07) med drugim odvisna od površine stavbnega zemljišča ter neto tlorisne površine objekta posameznega zavezanca za plačilo. Oprostitev na način, da bi bili plačila komunalnega prispevka oproščeni prebivalci posameznih naselij ali prebivalci, po katerih
zemljiščih poteka primarni vod, v skladu z veljavno zakonodajo ni dopustna. Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/2010
-	ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11
-	ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUD-PP-A in 109/12) v 83. členu določa, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, občina pa lahko predpiše tudi, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo nepro-fitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. Zraven navedenega lahko občina predpiše delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka tudi za gradnjo vseh ali posameznih vrst nesta-novanjskih stavb, vendar mora v tem primeru oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. Plačilo komunalnega prispevka na obroke predvideva veljavni Odlok o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/07, 2/10, 7/11 in 8/12) v 10. členu. V skladu z navedenim bo tudi pri plačilu komunalnega prispevka za kanalizacijo mogoče plačilo na obroke. Višina komunalnega prispevka bo določena v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer bo v vrednosti izgrajene infrastrukture ustrezno upoštevana vrednost sredstev, ki jih je Mestna občina Ptuj prejela za izgradnjo kanalizacije.
Marijana Nikšič Zorko,
Adela Ferme ♦ ♦♦
Vprašanje Helene Neudauer: Ali je že pridobljeno soglasje za začetek del na Panorami?
Odgovor: S strani Ministrstva za kulturo je bilo pridobljeno kul-turnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline - arheološki površinski pregled na Ptuju, zaradi izkrčitve sadovnjaka. Na podlagi pridoblje-
nih kulturnovarstvenih pogojev s strani ZVKDS OE Maribor in kulturnovarstvenega soglasja za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav - arheološki nadzor - dokumentiranje s strani Ministrstva za kulturo, smo 6. 1. 2014 s strani ZVKDS OE Maribor pridobili kulturnovarstveno soglasje za iz-krčitev sadovnjaka.
Robert Novak ♦ ♦♦
Pobuda Vlada Čuša: Omogoči naj se televizijski prenos sej mestnega sveta in poišče finančno racionalna rešitev.
Odgovor: Do omenjene pobude se morajo opredeliti svetniške skupine. V primeru, če se bodo seje snemale za namen televizijskega prenosa, je treba posledično razmišljati o zagotavljanju dodatnih proračunskih sredstev za leto 2014. Sem spadajo stroški snemanja in oblikovanja oddaj ter stroški preureditve velike sejne sobe za potrebe snemanja. Rešitev je povezana tudi z globalno usmeritvijo v predhodni točki glede vloge snemanja oz. informiranja.
Mag. Janez Merc ♦ ♦♦
Pobuda Mirana Meška: Do naslednje seje naj se pripravi poročilo o dejanskem stanju CERO Gajke.
Odgovor: V uvodu podajamo nekaj osnovnih podatkov v zvezi s kronologijo dogodkov, vezanih na obdobje zadnjih 5 let, ko smo v zvezi s projektom CERO Gajke naleteli na težave pri nadaljnjem izvajanju investicije zaradi težav pri pridobivanju ustreznih dovoljenj, ki so jim botrovale administrativne ovire v naši zakonodaji, ki pa niso imele osnove v evropskih direktivah.
Konec leta 2008 je MO Ptuj zaprosila za pridobitev okoljevar-stvenega soglasja (OVS) za širitev odlagališča na II. fazo odlagalnih polj, za kar pa je s strani države 16. 9. 2009 prejela zavrnilno odločbo ARSO na prvi stopnji,

Vf/fV//f
7
24. JANUAR / PROSINEC 2014
MESTNI SVET
v pritožbenem postopku je drugostopenjski organ (MOP) 18. 1. 2010 prvostopenjsko odločbo odpravil, ugodil MO Ptuj in zadevo vrnil v ponovno obravnavo prvostopenjskemu organu. Po ponovni obravnavi je prvostopenjski organ 28. 5. 2010 ponovno zavrnil izdajo OVS. Sledila je pritožba na drugostopenjski organ, ki je 2.
9.	2010 zavrnil pritožbo MO Ptuj kot neutemeljeno. 8. 10. 2010 je sledila sprožitev upravnega spora in vložitev tožbe na Upravno sodišče. 28. 10. 2011, torej po dobrem letu dni, smo prejeli zavrnilno sodno odločbo Upravnega sodišča RS. 28. 11. 2011 je bila sprožena zoper odločitev Upravnega sodišča RS revizija postopka pred Vrhovnim sodiščem RS. Na podlagi vloženega izrednega pravnega sredstva je Mestna občina Ptuj 9.
10.	2012, tokrat v slabem letu dni, prejela sodno odločbo Vrhovnega sodišča RS, ki je razveljavila sodbo Upravnega sodišča RS in mu vrnila zadevo v ponovno sojenje. Sodna odločba Vrhovnega sodišča RS med drugim navaja, da je bilo v predhodnih postopkih napačno uporabljeno materialno pravo, na kar smo med postopki sami ves čas opozarjali. 2. 1. 2013 smo nato prejeli še sodno odločbo Upravnega sodišča RS, ki v ponovnem postopku ugodi Mestni občini Ptuj, razveljavi odločbo ARSO in vrne postopek v ponovno obravnavo prvostopenjskemu organu. 29. 1. 2013 prejme MO Ptuj s strani ARSO poziv za dopolnitev vloge in zahtevo, da uskladi vlogo in spremljajočo dokumentacijo s sedaj veljavno zakonodajo. 28. 5. 2013 je bila spremenjena in dopolnjena vloga za izdajo OVS oddana na ARSO. S strani ARSO smo 3. 7. 2013 in 9. 10. 2013 prejeli zahtevi za dopolnitev vloge, ki smo ju v roku tudi dopolnili v skladu z zahtevami ARSO.
Sledila je javna razgrnitev projektne dokumentacije, poročila o vplivih na okolje in osnutka odločbe o okoljevarstvenem soglasju, ki je potekala v prostorih UE Ptuj v času od 22. 11. 2013 do 23. 12. 2013. Neuradno smo v telefonskem razgovoru z odgovornimi na ARSO pridobili informacijo, da sta podani tudi že pozitivni soglasji z vidika varovanja kmetijskih
zemljišč in varovanja podtalnice.
Trenutno čakamo na termin za sestanek na ARSO glede informacij o dokončanju postopka izdaje OVS. Sočasno teče tudi postopek sprejema nove Uredbe o odlagališčih odpadkov, katere sprejem je predviden v januarju. Z novo uredbo bodo usklajene vsebine, ki so bile predmet razhajanja glede razumevanja po tolmačenju ministrstva na eni strani in MO Ptuj ter sodišča na drugi strani. V predlogu uredbe, ki je trenutno že v medresorskem usklajevanju, ni več spornih vsebin za izdajo potrebnih dovoljenj za CERO Gajke. Predvidevamo, da bo v predlagani vsebini tudi sprejeta.
Vzporedno so najprej na Čistem mestu Ptuj s podano vlogo v letu 2006, nato pa na Javnih službah Ptuj tekli tudi postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po direktivi IPPC (IPPC OVD), ki so bili prav tako v preteklem letu na posameznih instancah zaključeni negativno. Šele po preobratu na podlagi odločitve Vrhovnega sodišča RS v postopku izdaje OVS za širitev na II. fazo odlagalnih polj je prišlo do preobrata tudi pri odločitvah glede izdaje IPPC OVD, saj je država vezala odločitve v tem postopku na odločitve v postopku izdaje OVS. Tako je bila inšpekcijska odločba z zahtevo o prenehanju odlaganja odpadkov na odlagališču CERO Gajke z 31. 1. 2013 spremenjena in rok za izvršbo podaljšan za čas do pravnomočne odločitve ARSO v zvezi z izdajo IPPC OVD, saj je ta 17. 1. 2013 s sklepom ugodil zahtevi Javnih služb Ptuj za obnovo postopka za izdajo IPPC OVD, ki je prav tako v teku vzporedno s postopkom izdaje OVS.
Vzporedno z aktivnostmi za pridobitev potrebnih dovoljenj smo na zahtevo takratnega Ministrstva za okolje in prostor v zahtevanem roku pripravili in 31. 5. 2010 oddali vlogo za pridobitev sredstev kohezijskega sklada za izvedbo projekta Nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke, ki vsebinsko predstavlja povečanje kapacitet I. faze odlagalnih polj in širitev na II. fazo odlagalnih polj ter izgradnjo in posodobitev mehansko biološke obdelave odpadkov z izrabo bi-oplina. V skladu z vsebino pro-
jektne dokumentacije za izdajo navedenih dovoljenj, usklajene s spremenjeno zakonodajo, smo 3. 12. 2013 dopolnili tudi vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev. Ker do omenjenega datuma nismo prejeli v zvezi z našo kohezijsko vlogo nobene zahteve za dopolnitev ali odgovora s strani ministrstva, da je vloga pomanjkljiva, smo upravičeno sklepali, da bo o njej tudi pozitivno odločeno, če izpolnimo zahteve ministrstva, in sicer, da izvedemo vsa tri potrebna naročila do pravnomočne odločitve o izboru, torej do možnosti podpisa pogodb še pred iztekom lanskega leta, kar smo tudi izpolnili. Čeprav smo izpolnili vse postavljene zahteve, smo 16. 12. 2013 prejeli odgovor ministrstva, da naši vlogi ne bo ugodeno, in sicer z obrazložitvijo, da so vsa sredstva iz naslova izvajanja Operativnega programa razvoja okolj-ske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI) za tovrstne projekte že razdeljena. Ker se s takim odgovorom po treh letih in pol molka države ne moremo strinjati, smo preko naše odvetniške pisarne resornega ministra in druge odgovorne na ministrstvu obvestili, da bo MO Ptuj zoper državo v tem postopku vložila tožbo zoper odgovorne osebe in zahtevala odškodnino. Dejstvo namreč je, da je država glede financiranja regijskih centrov za ravnanje z odpadki ravnala v nasprotju s sprejetim OP ROPI, na katerega naslanja svojo odločitev, saj ta predvideva izgradnjo dveh regijskih centrov za ravnanje z odpadki na območju »štajerske odpadkovne regije« -enega v Slovenski Bistrici, drugega pa za potrebe Podravja. Namesto izgradnje CERO Podravje so bila sredstva preusmerjena v izgradnjo enega od centrov v drugi odpadkovni regiji, s tem pa odprta tudi dilema o izvajanju skladnega regionalnega razvoja. V uvodnih izhodiščih OP ROPI namreč jasno določa, da gre za skupen programski dokument Slovenije in EU, potrjen s strani obeh subjektov, ter da ga obe partnerici tudi skupaj izvajata in financirata. OP ROPI je torej osnovni dokument, iz katerega izhajajo drugi, temu podrejeni dokumenti, med katere sodijo tudi sektorski operativni programi, kot je OP ravnanja s komunalnimi od-
padki.
Na podlagi navedenega utemeljujemo svoje prepričanje o nepravilnem izvajanju OP ROPI s strani države. Posledično območje naše odpadkovne regije izgublja investicijska sredstva evropskega kohezijskega sklada v višini približno 20 milijonov evrov, dolgoročno pa tudi sredstva okoljske dajatve in najemnino za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba, saj se bodo sedaj ta sredstva, ki jih bodo za izvajanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki plačevala naša gospodinjstva, odlivala v eno od sosednjih odpadkovnih regij, na katero se bomo prisiljeni navezati, če nam ne bo uspelo z lastno rešitvijo. Posledično to pomeni tudi zmanjšanje gospodarskega potenciala naše regije, saj izgubljamo eno od pomembnih gospodarskih dejavnosti, vključno z izgubo delovnih mest in možnosti razvoja gospodarstva na področju ustanavljanja novih predelovalnih obratov za predelavo sekundarnih surovin, ki jih načrtujemo na širšem območju CERO Gajke.
Z namenom, da bi vendarle še imeli možnost pridobitve finančnega vira za izvedbo investicije CERO Gajke, smo na pobudo za realizacijo dodatnih pravic porabe sredstev EU, podano občinam s strani Ministrstva za notranje zadeve, projekt Nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke prijavili kot projekt, pripravljen za izvedbo še v finančni perspektivi 2007-2013, katerega realizacija se zaključi konec leta 2015. Zbrane pobude je MNZ odstopilo v preveritev Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je sporočilo, da bo občine o svoji odločitvi obvestilo še v januarju.
Na podlagi vsega navedenega pojasnjujemo, da bo mogoče natančnejše informacije o datumu izdaje posameznih dovoljenj in dokončni odločitvi države glede zagotavljanja sredstev EU za izgradnjo CERO Gajke podati šele, ko s strani pristojnih prejmemo končne odgovore.
Alenka Korpar

/ir/rff/i
8
MESTNI SVET
24. JANUAR / PROSINEC 2014
Vprašanje Miroslava Lucija: Podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., naj bi najelo nekdanje prostore podjetja Nizke gradnje, d. d. Zanima ga, za koliko časa je predviden najem, višina najema in ali se že izvajajo obnovitvena dela za vselitev.
Odgovor: Nekdanje prostore podjetja NGP, d. d., v stečaju, smo najeli s 1. 12. 2013 zaradi nujnih potreb po ureditvi pogojev za izvajanje dejavnosti zimske službe in pogojev dela za dejavnosti vzdrževanja občinskih javnih cest, javnih površin, oskrbe s toplotno energijo, službe vzdrževanja strojev in naprav, nabave in skladiščenja. Najem je bil sklenjen za šest mesecev oz. do zaključka zimske sezone, pri čemer smo pričakovali, da nam bo uspelo pri nakupu kompleksa in bo lokacija postala trajna rešitev, najem pa s tem prenehal. Glede na iztek javne dražbe (kupec je podjetje KAASS - AVTO, d. o. o.) je odpovedan del najemne pogodbe, najem je minimiziran glede na nujne potrebe (navedene dejavnosti). Do pridobitve druge, dolgoročne rešitve bomo ohranili v najemu vsaj celotni skladiščni objekt, dvorišče in spodnjo etažo upravne stavbe.
Zaradi negotovosti glede izteka javne dražbe v objektu še niso bila pričeta obnovitvena dela, razen manjša dela (oplesk) v prostorih, kjer so urejeni prostori za delavce - garderobe, jedilnica.
Možne rešitve za razvoj podjetja (morebitni najem prostorov, nakup drugih prostorov, gradnja novega objekta ...) bodo točka naslednje seje nadzornega sveta družbe. Pridobitev ustreznih prostorov za izvajanje obstoječih dejavnosti in za nadaljnji razvoj podjetja je za družbo v tem trenutku ključnega pomena.
Mag. Alen Hodnik
Vprašanje in pobude Vlada Čuša, svetniška skupina Zeleni Slovenije: Kako daleč so projekti za ureditev prehoda za pešce pri trgovini Borovo, saj si že dolgo prizadevamo, da bi to nevarno prometno točko uredili tako, da ne bi po nepotrebnem ogrožala številnih pešcev, ki dnevno uporabljajo ta prehod?
Odgovor: Podhod na delu železniške proge pri Borovem se bo uredil v sklopu projekta za ureditev nivojskih prehodov cest z železnico na odseku železniške proge Pragersko-Hodoš. Vsi prehodi se začnejo urejati v začetku leta 2104, konec vseh del je do konca leta 2015.
Ivan Stopajnik
Na dnevni red sej mestnega sveta naj se v prvi polovici leta 2014 oziroma čim prej uvrsti točka Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Ptuj za leto 2013.
Odgovor: Mestna občina Ptuj se je vedno zavedala pomembnosti in multiplikativnih vplivov okolja, zato je projektna skupina Mestne občine Ptuj v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj jeseni 2013 začela pripravo novega Občinskega programa varstva okolja (OPVO) za obdobje 2014-2020. Sestavljata ga dva dela: analiza stanja okolja in načrt ukrepov. Projektna skupina je že pripravila delovno verzijo prvega dela OPVO z naslovom Analiza stanja okolja v Mestni občini Ptuj, kjer je prikazano stanje okolja po posameznih dejavnostih, ki vplivajo na okolje, po posameznih prvinah okolja (zrak, voda, tla, narava in podobno) in tudi po različnih vrstah obremenitev, ki bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na kakovost okolja v Mestni občini Ptuj. Delovna verzija dokumenta je bila kot obsežen vir podatkov že uporabljena pri identifikaciji ključnih problemov ter razvojnih potencialov na področju varstva okolja na delavnici 19. 12. 2013, na katero je bila ob vseh pomembnejših akterjih (strokovna javnost, izvoljeni predstavniki, nevladne organizacije in drugi) vabljena najširša zainteresirana javnost. Ker je problematika varstva okolja kompleksna in zahteva interdisciplinaren pristop z usklajeno in aktivno udeležbo različnih dejavnikov, bo tudi druga delavnica organizirana za najširšo javnost - predvidena je 21. 1. 2014 ob 13. uri, njen namen pa bo definirati ožji nabor okoljskih ciljev in nabor ukrepov za njihovo realizacijo ter določiti prednostni vrstni red. Tudi na to delavnico kot izvoljene predstavnike še posebej vabimo vse svetnike Mestne-
ga sveta Mestne občine Ptuj. Ob podpori posvetovalne skupine, ki vključuje strokovne institucije, se bodo v okviru delovnih sestankov in na podlagi rezultatov delavnic izoblikovali strateški cilji, zbrale konkretne rešitve oz. nabor ukrepov za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti okolja v Mestni občini Ptuj in določile prioritete, kar bo vse zbrano v drugem delu OPVO z naslovom Načrt ukrepov. O vseh aktivnostih se sproti obvešča najširša javnost v objavah v Ptujčanu in na spletni strani Mestne občine Ptuj, kjer bo po potrditvi objavljena tudi končna verzija OPVO. Predstavitev prečiščene vsebine celotnega Občinskega programa varstva okolja za Mestno občino Ptuj za obdobje 2014-2020 je po zastavljenem terminskem načrtu predvidena na seji mestnega sveta v marcu 2014.
Mag. Zdenka Bezjak
Predlagajo, da se kurent, ki je postavljen pri trgovini Borovo, premesti na eno izmed novoure-jenih krožišč na vpadnicah v MO Ptuj. Pred tem naj ga obnovijo, saj so na njem vidni sledovi vremenskih in drugih vplivov. Verjetno bo potrebno tudi soglasje avtorja.
Odgovor: Prosta krožišča, kjer bi bilo mogoče postaviti kurenta, so Suha veja, Zagrebška cesta pri Petrolu in na državni cesti pri Puhovem mostu, krožišči na Dor-navski cesti in krožišča na Ormoški cesti. Primerna lokacija za prestavitev kurenta je krožišče pri Qlandii, kjer bomo podali vlogo na DRSC za soglasje za postavitev kurenta.
Pobuda za ureditev ceste Kicar, od hišne številke 134 do hišne številke 141.
Odgovor: Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremenijo zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta. Prioriteto posameznega odseka ceste določi četrtna skupnost in v skladu z raz-
položljivimi sredstvi se taka cesta tudi preplasti oz. modernizira. Javno pot JP 830011 - Kicar-V. vrh bomo uvrstili na prioritetno listo ČS Rogoznica.
Ivan Stopajnik ♦ ♦♦
Pobuda Milana Trola, svetniška skupina Mladi in upokojenci za delovna mesta s svetniško skupino Zeleni Ptuja: Po sprejemu proračuna za leto 2014 naj se čim prej organizira sestanek z obrtno in gospodarsko zbornico, z obrtniki in podjetniki z namenom, da v sodelovanju in v okviru sprejetega proračuna skupaj najdemo dobre rešitve za nova delovna mesta.
Odgovor: Z namenom oblikovanja ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja v občini in ustvarjanje ugodnejšega gospodarskega okolja za nova delovna mesta bomo v prvi polovici februarja skupaj z občinskim javnim zavodom ZRS Bistra Ptuj pripravili delovno srečanje, na katerega bodo vabljeni mestni svetniki, člani odborov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, zavoda ZRS Bistra Ptuj, Območna obrtno-podje-tniška zbornica Ptuj, Štajerska gospodarska zbornica, Manager klub Ptuj, območna enota Zavoda za zaposlovanje, izobraževalne institucije, Upravna enota Ptuj, SOU, obrtniki in podjetniki ter vsi drugi zainteresirani, ki lahko prispevajo k izboljšanju stanja na področju gospodarstva v občini. Aktivnosti v zvezi s pripravo delovnega srečanja že intenzivno potekajo.
Klavdija Petek

Vf/fV//f
9
24. JANUAR / PROSINEC 2014
MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
S 36. redne seje ptujskega mestnega sveta
Mateja Tomašič
Na 36. redni seji mestnega sveta, ki je bila 20. januarja, je bilo prisotnih 25 svetnic in svetnikov. Največ časa so namenili investicijskemu programu za dominikanski samostan — III. faza, kjer prihaja do razlike vrednosti investicije med investicijskim programom in novelacijo 1 investicij skega programa, in sicer za milijon evrov in pol, kar predstavlja skoraj 33 odstotkov manjše investicijske stroške. Do razkoraka je prišlo zaradi odstopanj med projektantsko oceno in ponudbenim proračunom. Decembra 2013 je MO Ptuj objavila javno naročilo za izbor izvajalca del,
predstavljenih v Investicijskem programu dominikanski samostan — III. faza, ki je bil potrjen na decembrski redni seji mestnega sveta. Za izvajalca del je bilo kot edini prijavljeni ponudnik izbrano podjetje Strabag, d. o. o. Ponudba izvajalca je nižja od projektantske ocene stroškov, tako da se je znesek investicije znižal s predvidenih 4.748.136 evrov na 3.227.241 evrov.
Nadalje so svetniki potrdili Otona Mlakarja, magistra znanosti s področja tehniškega varstva okolja, za direktorja javnega zavoda Ljudska univerza Ptuj. Potrdili so sklep za podelitev priznanj MO Ptuj na področju kulturnih dejavnosti na proslavi ob kulturnem prazniku. Priznanje velika oljenka prejme Franc Lačen za izjemne dosežke in
dolgoletno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Veliko oljenko bodo podelili tudi Jožetu Foltinu za izjemne dosežke in dolgoletno delo na področju likovnega ustvarjanja ter Rudiju Ringbauerju za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja. Vsi so ptujsko občino predstavili v širšem kulturnem prostoru.
Svetniki so dali soglasje k predlogu Odloka o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. S tem bo šoli omogočeno, da bo v prihodnje lahko dajala večji poudarek tudi ukvarjanju s tržno dejavnostjo, kar bi med drugimi zajemalo dejavnosti, kot so organiziranje kulturno-umetniških prireditev s področja glasbene in
plesne dejavnosti, organiziranje mednarodnega poletnega festivala ter koncertnih, opernih in baletnih predstav ter prirejanje simpozijev, predavanj, seminarjev in glasbenih delavnic. Potrdili so tudi predlog Letnega programa športa v ptujski občini. Ta program je za leto 2014 ovrednoten v skupni vrednosti 887.016 evrov, od tega je za posamezne programe športa predvidenih 665.359 evrov in za program investicij na področju športa 221.657 evrov. Na dnevnem redu so imeli še osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v ptujski občini ter predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih in kriterijih za določitev znižane najemnine poslovnih prostorov, oba so sprejeli.
SDS
Slovenija danes: Še vedno v procesu osvobajanja
V četrtek, 12. decembra, je v hotelu Mitra na Ptuju ob ustanovitvi Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Ptuj in Destrnik potekala predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve, ki sta ga ob povezovalki pogovora Andreji Valič Zver predstavila Janez Janša in dr. Dimitrij Rupel. Udeležence dogodka sta nagovorila tudi predsednik ZVSO Aleš Hojs in predsednik OO ZVSO Ptuj ter Destrnik Vladimir Vindiš. Dr. Dimitrij Rupel je med drugim povedal, da je »Bela knjiga pravzaprav zgodba o tem, kako je razpadala Jugoslavija in kako se je Slovenija rešila iz tega vsesplošnega kriznega položaja« ter da je v zvezi z nastajanjem naše države še zelo veliko dokumentov, ki jih je treba objaviti. Andreja Valič Zver je poudarila, da ne gre le za zgodbo, temveč za zbirko dokumentov, ki
pojasnjujejo oziroma postavljajo v ospredje eno izmed zelo pomembnih točk takratnega dogajanja, in sicer tisto, ki sta jo Ivan Oman in dr. Jože Pučnik poimenovala veleizdaja Slovenije.
Začetek leta 2014 je bil posvečen 25. obletnici Slovenske demokratične zveze, ustanovljene 11. 1. 1989 v Ljubljani. 11. januarja pa je minilo 11 let od smrti očeta slovenske demokratizacije dr. Jožeta Pučnika. »Njegov pogum ostaja naše upanje!«
Mestni odbor SDS Ptuj čestita vsem prejemnikom visokih priznanj za dosežke na področju kulture in športa.
Mestni odbor SDS Ptuj
JaSg Leto upanja in volitev
V minulem letu smo preživeli mnoge dogodke, ki jih ne bomo pozabili, saj smo si ob vsem nepredvidenim zaželeli veliko boljših, spodbudnih novic. Vse afere, ki se dan za dnem odkrivajo, si res zaslužijo temeljite raziskave in odločne ukrepe. Stranka NSi si v svoji poslanski skupini prizadeva v svojih izjavah in komentarjih odkrito pokazati, kako vsi Slovenci občutimo iz dneva v dan vse nazadovanje v celotni družbi. Želja je, da se negativnim trendom poslovanja vendarle najde tudi tisto pošteno, zdravo in napredno reševanje gospodarskih vprašanj, ki nas lahko popeljejo nekoliko ven iz krize, kar že težko pričakujejo mnogi državljani. Široka humanitarnost že čuti svojo nemoč ob reševanju prevelikih socialnih problemov, za katere bi morala prvenstveno skrbeti država.
Leto volitev, ki bodo že maja za Evropski parlament in še zanimivejše lokalne v jeseni, nam bo nudilo možnost izbire drugačne poti. Državotvorno lahko prispevamo tudi sami le za prave in premišljene odločitve. Mestni odbor Krščanskih demokratov Nove Slovenije Ptuj bo na letni konferenci pregledal delo na lokalnem nivoju in naredil program za to leto. Na letno konferenco, ki bo v sredo, 29. januarja, ob 18. uri v gostišče pri Tonetu na Zadružnem trgu na Ptuju, vabimo vse člane in simpatizerje.
Kultura nas zbližuje in prispeva k ustvarjalnosti, zato jo tudi spremljaj-mo, saj smo deležni bogatih sadov kulturnih ustvarjalcev.
Drage Ptujčanke in Ptujčani, v Novi Sloveniji vam želimo lep kulturni praznik z obiskom proslav.
Mestni odbor NSi Ptuj
10

STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
24. JANUAR / PROSINEC 2014
SD
Nekaj misli pred kulturnim praznikom
V teh dneh tako ali drugače razmišljamo, kaj smo naredili v preteklem letu, in že zaključujemo načrte za letos. Ne bom govorila o težkih časih; kdaj pa v slovenski zgodovini za kulturo niso bili časi težki. Ne bom govorila o uničevanju kulturne dediščine, o centralizaciji v slovenski kulturni politiki, o zgrešenih investicijah v javnih kulturnih prostorih, o vrhunskih umetnikih, ki živijo na socialnem robu naše družbe, o samozadostnosti veljakov, ki odločajo s pomočjo birokratskih aparatov. Raje se bom osredotočila na vlogo in pomen mentorskega dela, katerega vrednost je največkrat spregledana. Kdo je mentor? Začnemo lahko že s Trubarjem in njegovim znamenitim pozivom: »Pripravite kmete, naj svoje otroke slovensko brati uče.« Ali pa z Žigo Zoisom, saj naj bi po njegovem mnenju mentor predvsem svetoval, spodbujal in omogočal delo ... torej »Duhovno aktiven, čustveno in družabno razgiban, vsestransko razgledan in ustvarjalen mož« (danes bi rekli ''in ženska'', saj so v mentorskih krogih ženske v večini).
Kdaj postaneš mentor? Danes je pedagoško in izobraževalno delo v predšolskih in šolskih ustanovah tako prepleteno z mentorskim delom, da bi težko postavili ločnice. Posamezniki so, predvsem na začetku
poklicne poti, kar vrženi v izvenšolske dejavnosti. Takrat poskušaš raziskati svoje ustvarjalne in umetniške zmožnosti ter jih realiziraš s svojimi učenci. Prav tako pomembna je vloga mentorja v ljubiteljski ustvarjalnosti, v društvih in neodvisnih skupinah. Zaradi vsega tega bi morali vsem generacijam omogočiti dostop do najvišjih umetniških dosežkov (gledališča, opera, galerije in muzeji, literatura, ples). Žal pa je prav za ta del premalo denarja, v ustanovah pa velikokrat niso zasedeni vsi sedeži; in v kulturi se že 20 let poraja elitizem najvišje vrste. Mladi ostajajo doma, in ko bodo odrasli, si ne bodo upali prestopiti pragov kulturnih ustanov. Narod je prodoren samo s svojim jezikom in umetnostjo; to pa posameznikom izboljšuje možnosti za izjemne dosežke v gospodarstvu, znanosti ... In ne nazadnje tudi v politiki so uspešni izobraženi in kultivirani ljudje.
»Zdaj zapojmo, zdaj ukajmo! Eden drug'mu ogenj dajmo!«
(A. T. Linhart)
Branka Bezeljak
Ali je LDS res povezan z ustanavljanjem novih političnih strank?
V zadnjem času je v medijih pogostokrat zaslediti ugibanja o povezavah LDS z drugimi, še posebej na novo nastajajočimi političnimi strankami levice. V LDS takšna namigovanja zavračamo in poudarjamo, da še naprej delujemo kot samostojna stranka, zvesta svojim načelom in stališčem. Stranka se je po odhodu posameznikov, ki so v preteklosti krojili njeno politiko in finančno poslovanje, sedaj pa krojijo usodo drugih strank, znašla v nezavidljivem položaju. Nekateri naši člani te situacije niso sprejeli in se s težavami, h katerim so na takšen ali drugačen način prispevali tudi sami, niso želeli spopasti, zato priložnosti iščejo drugje. Sprašujemo pa se, kakšno »drugačno politiko, nove re-
šitve in nove ideje« lahko stari politični obrazi, ki so desetletja aktivno krojili usodo ene stranke in imeli od nje tudi številne koristi, ponudijo novim strankam. LDS je v preteklosti že dokazal, da je sposoben učinkovito upravljati državo. Verjamemo, da je izhod iz trenutne krize mogoč. Zato pa potrebujemo odgovorno in transparentno politiko, dinamičnost v razmišljanju ter svobodo podjetništva, ki ne ogroža socialne države in osebnega dostojanstva posameznika.
Mestni odbor LDS Ptuj
Svetniška skupina Zares se že nekaj časa zavzema za ureditev parkirnega prostora za starše in zaposlene v vrtcu na Rogoznici kakor tudi za varno pot učencev, ki Prečno pot uporabljajo kot pot v OŠ Ljudski vrt. Kot je znano, vsako jutro od 7. do 8. ure in popoldan med 14. in 16. uro, ko starši pripeljejo oz. odpeljejo otroke, nimajo svojih avtomobilov kje parkirati oz. jih kar ustavljajo na cestišču in s tem ogrožajo lastne otroke kakor tudi sebe ter druge udeležence v prometu. Enako so ogroženi učenci, ki Prečno pot uporabljajo vsakodnevno kot edino varno pot v šolo. To pot vedno bolj
uporabljajo tudi vozniki, ki vozijo otroke v vrtec, in vozniki, ki se jim mudi v službo in to pot uporabljajo kot bližnjico. Zato smo v svetniški skupini Zares zadovoljni, da nam je v proračunu MO Ptuj uspelo zagotoviti sredstva za odkup zemljišča - travnika za vrtcem na Rogoznici, na katerem se bo lahko zgradilo varno parkirišče, kakor tudi sredstva, s katerimi se bo uredilo umirjanje prometa na Prečni poti.
Mestni odbor Zares - nova politika Ptuj
■	V Mestnem odboru SLS Ptuj pozdravljamo odločitev
_ L m Mestnega sveta MO Ptuj o realizaciji naše pobude s pristopom k peticiji proti zakonu o davku na nepremičnine, ki je nepravičen, sporen in škodljiv, z nerazumno in nesprejemljivo obdavčitvijo ljudi, ustvarjalnosti, podjetnosti, delavnosti in odrekanja - posebej za naše občanke in občane, obrtnike, podjetnike in kmete, razvoj lokalne samouprave, naše mesto in območje. Prepričani smo, da je zakon v nasprotju z Evropsko listino o lokalni samoupravi, z načeli subsidiarnosti in pravice do avtonomnih finančnih virov, na katerih temelji, zato upamo in verjamemo, da ne bo prestal ustavne presoje.
Ocenjujemo, da sporni zakon resno ogroža naš cilj in interes, da MO Ptuj in Spodnje Podravje postaneta privlačno okolje za delo in bivanje ustvarjalnih ljudi.
Občankam in občanom čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga bomo praznovali v času med svečnico in pepelnico, ko na Ptujskem skupaj prebudimo, začutimo, doživimo in predstavimo mistično moč Kurent(ovanj)a, osrednjega festivala etnološke kulturne dediščine v Sloveniji in Srednji Evropi.
Mestni odbor SLS Ptuj

11
24. JANUAR / PROSINEC 2014	OKOLJE IN PROSTOR
LOKALNA SAMOUPRAVA / GOSPODARSTVO
Vsebine izhodišč za pripravo strategije razvoja lokalne
samouprave v Sloveniji
Sporočilo za javnost Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije
Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je na svoji zadnji seji, v januarju, obravnavala tudi vsebine izhodišč za pripravo strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela 30. 10. 2013. Skupščina je ob ugotovitvi, da ustavni koncept lokalne samouprave in ideja Evropske listine o lokalni samoupravi nista uresničena, da prihaja do stopnjevanega razkoraka med normativnim in dejanskim ter da gre za nerazumevanje vloge in položaja mestnih občin v sistemu lokalne samouprave oz. državne ureditve, sprejela naslednje:
1. Aktualno stanje lokalne samouprave v Sloveniji terja temeljite spremembe. Treba se je zavedati, da proces dograjevanja in uresničevanja lokalne samouprave nujno
vključuje tudi prevzemanje odgovornosti za njen razvoj. Problem razdrobitve občin (in posledično njihova finančna nesamostojnost) namreč ostaja, proces regionaliza-cije je še naprej blokiran, hkrati pa poleg lokalne samouprave obstaja tudi precej drag in neracionalen sistem državne uprave na lokalni ravni.
2.	Določba 141. člena Ustave RS predvideva, da mestne občine opravljajo kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. Žal določba še vedno ni izvedena na zakonodajni ravni, kar je nepojmljivo za demokratično državo.
3.	Na potrebo po normativni uskladitvi položaja mestnih občin z Ustavo RS in z njihovo dejansko vlogo, ki jo imajo kot regio-
nalna središča, je opozorilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-98/95 že davnega leta 1996. Tedaj je tudi naložilo Državnemu zboru RS kot zakonodajalcu, da v roku devetih mesecev odpravi to neustavnost. Stanje je, kot rečeno, do danes nespremenjeno, četudi bi mestne občine lahko prevzele funkcijo regijskih središč - tako upravnih kot gospodarskih - in postale spodbujevalke procesa regionalizma.
4.	V ZMOS ugotavljamo, da bi že uresničitev zahteve ustavnega sodišča lahko pomenila prvi korak v procesu uresničevanja načela subsidiarnosti oz. ponovne razmejitve nalog med državo in lokalno samoupravo. To bi bil obenem tudi začetek postopne in delne odprave tako stroge, toge in potratne dvotirnosti pri opravljanju javnih zadev, ki smo ji sedaj priča.
5.	ZMOS načeloma pozdravlja
namero Vlade RS o pripravi in sprejemu strateškega dokumenta, ki bo začrtal razvoj lokalne samouprave v prihodnje in je nujen tudi iz navedenih razlogov. Ob tem pa opozarja, da mora pripravljavec tega dokumenta pravočasno vključiti v postopke priprave (določitev nabora nalog, ki lahko preidejo v izvirno oz. izvedeno pristojnost mestnih občin ipd.) vse pomembne deležnike, zlasti pa vsa združenja slovenskih občin.
6. Državnemu zboru RS predlagamo ponovni razmislek o upravičenosti vzpostavitve pogojev za delovanje še ene, nove občine Ankaran, ustanovljene z odločbo Ustavnega sodišča RS; predvsem ob zavedanju, da tako kot mnoge druge tudi ta ne izpolnjuje niti kriterija 5000 prebivalcev, še zlasti pa glede na načrtovano združevanje občin.
Skupina Perutnina Ptuj zaposluje 3684 ljudi, nanjo pa je poslovno navezanih več kot 500 kooperantov
V začetku januarja je uprava Perutnine Ptuj, d. d., na tradicionalnem delovnem zajtrku z novinarji povzela poslovanje v preteklem letu ter predstavila smernice družbe za letošnje leto.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
V Perutnini Ptuj so lani med januarjem in novembrom zabeležili 4-odstotno rast. Na konsolidira-nem nivoju so povečali prodajo v okviru vseh dejavnosti in realizirali več kot 252 milijonov evrov (233 milijonov evrov leta 2012). »Ekonomsko okolje je tudi v letu 2013 vplivalo na poslovanje na vseh trgih, kjer je prisotna Perutnina Ptuj - poleg Slovenije še na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Avstriji, Makedoniji, Romuniji, Švici, na Kosovu, v Veliki Britaniji, Črni gori, Italiji in Švedski. Poslabšanje ekonomskega in finančnega okolja je poleg neposrednega vpliva na BDP povzročilo še nestabilnost finančnega okolja in nekon-
kurenčnost v primerjavi z nizkoce-novnimi potrošniškimi podjetji,« je v uvodu povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser.
V Sloveniji med multinacionalkami na 14. mestu ter na 3. mestu v prehranski industriji
V letu 2014 ptujski perutninarji načrtujejo ponovno rast prodaje. »Načrtovana rast 4 % je solidna in dobra, lahko pa bi bila večja, kar pa je pravzaprav posledica slovenske mentalitete in preteklih nacionalnih odločitev. Namesto da bi danes slovenske družbe prevzemale in kupovale družbe v regiji,
Na tradicionalnem ponovoletnem zajtrku z novinarji. Člani uprave Skupine Perutnina Ptuj, d. d., Tone Čeh, Nada Krajnc, dr. Roman Glaser ter Milan Čuš. Podjetje je poleg Slovenije prisotno še na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Avstriji, Makedoniji, Romuniji, Švici, na Kosovu, v Veliki Britaniji, Črni gori, Italiji in Švedski.
ta proces izvajajo drugi. Če bi se v industriji v preteklosti povezovali, bi bilo to danes drugače,« pove dolgoletni prvi mož največjega ptujskega podjetja, ki je v Slove-
niji med multinacionalkami na 14. mestu ter na 3. mestu v prehranski industriji. »Seveda je treba vsako hitrejšo rast dodatno financirati, krediti pa so v slovenskem prosto-
12

/ir/rff/i
GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR
24. JANUAR / PROSINEC 2014
ru nenormalno dragi, kar ob vseh razmerah na trgu in pomanjkanju likvidnosti dodatno obremenjuje gospodarstvo.«
Do leta 2017 naj bi znižali zadolženost skupine za dobro tretjino
Skupina Perutnina Ptuj zaposluje 3684 ljudi, nanjo pa je poslovno navezanih več kot 500 kooperantov. Trenutni znesek obveznosti do bank celotne skupine znaša 111 milijonov evrov. »Že tri leta nismo prejeli nobenega kredita.
Svoje dolgove odplačujemo izključno iz lastnih sredstev,« je novinarjem odgovoril na vprašanje, kaj se dogaja z odplačevanjem kreditov, član uprave ter direktor za ekonomiko in finance Tone Čeh ter nadaljeval, da se z bankami upnicami dogovarjajo o prihodnosti odplačevanja obveznosti. Nadejajo se, da bodo do leta 2017 znižali zadolženost skupine za dobro tretjino. Ob koncu so perutni-narji navedli še nekaj statističnih podatkov, med drugim je zanimiv podatek, da v 19 obratih Perutnine
Ptuj na leto pripravijo več kot 400 milijonov kilogramov proizvodov, vsakodnevno pa zaužije njihove izdelke dva milijona ljudi.
Slovensko poreklo
Leta 2015 bodo vse države v EU na prehrambnih izdelkih morale imeti deklaracijo, ki bo vsebovala izvor blaga. Ptujsko podjetje ima standard sledljivosti »od njive do vilic« vpeljan že vrsto let, kar jih uvršča med potrošniki v varne ponudnike hrane. Izdelki, ki jih kupujemo v Sloveniji, so pod njiho-
vo blagovno znamko v vseh fazah slovenskega izvora. Prepoznavnost blagovne znamke PP v Sloveniji dosega 98 %, na Hrvaškem 83 %, v BiH 64 % ter Srbiji 44 %. Najbolj prepoznavna blagovna znamka - klobasa Poli letos praznuje 40 let, zato Nada Krajnc, članica uprave in direktorica za trženje in nabavo, napoveduje, da bodo tržne aktivnosti v tem letu namenjene legendarni klobasi, ki je priljubljena med mladimi in starimi.
Ptujska klet prejela naziv najboljša slovenska vinska klet
Ptujska klet je v začetku decembra pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili povzetek dela tekočega leta. Na začetku je novinarje pozdravil direktor ptujske kleti Vinko Mandl in med drugim dejal, da blagovna znamka Pullus letos praznuje že šesto leto od prve polnitve.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
pa je povzel letošnji letnik: »Leto 2013 je bilo zaznamovano s pozno vegetacijo, dežjem, vročinskim šokom. Lahko bi rekli, da smo imeli letos po nekaj mediteranskih letnikih pravi štajerski letnik, ki bo prepoznaven s štajersko sortno svežino v kozarcih.« Skupno
so pridelali 1.034.000 litrov vina. Zvrst Haložan, ki zajema kar 70-odstotni delež skupne pridelave, je bila letos izbrana za najboljše vino za "špricar" na strokovnem ocenjevanju v Ormožu. Pullus pa se prodaja še v ZDA, Nemčiji, Nizozemski in Kitajski.
»Ptujska klet, članica Skupine Perutnina Ptuj, je v dobrem desetletju prestala dinamično obdobje, zaznamovano z intenzivno naložbeno politiko. Po tehnološki prenovi je bila med najpomembnejšimi naložbami vsekakor naložba v korporativno identiteto polnitev - blagovno znamko Pullus, ki se skupaj s trendovsko vsebino konstantno dokazuje tako v stroki kot na trgu. V kratkem času so namreč polnitve Pullus posegle in ostale na kakovostnem vrhu na vseh najpomembnejših svetovnih vinskih
ocenjevanjih,« pove V. Mandl in našteje nekaj odličij, ki so jih letos prejeli - na Decanterju zlato za sauvignon 2012, rumeni muškat 2011, vino iz sušenega grozdja je prejelo zlato na Decanterju, Hongkong (China Wine Awards), Finger Lakesu, AWC Vienna. Na slednjem ocenjevanju je klet prejela naziv najboljše slovenske vinske kleti. Na slovenskem festivalu vin je sauvignon 2013 v kategoriji mladega vina prejel najvišjo oceno.
Bojan Kobal, glavni enolog,
Enolog Bojan Kobal in direktor Vinko Mandl: »Ptujska klet je na največjem mednarodnem ocenjevanju vin AWC Vienna prejela naziv najboljše slovenske vinske kleti.«
SVETLA TOČKA
Trgovina Two Way
Staša Cafuta Trček
Osebni fotoarhiv M. Stramšak
V prvi letošnji svetli točki želimo pohvaliti trgovino z oblačili, ki je kljub temu, da je odprla še eno poslovalnico v trgovskem centru na Ormoški cesti, ohranila prodajalno tudi v starem mestnem jedru Ptuja. Verjetno ste že tudi sami opazili, da mesto popolnoma drugače živi, če so prodajalne in loka-
li odprti. »Sem Mariborčanka, a že deset let delam na Ptuju. Pogosto opažam, da se po središču Ptuja sprehajajo samo turisti, domačini pa ne. Zato se toliko bolj razveselim vsake domače stranke,« pove Maja Stramšak, ki vodi trgovino Two Way na Prešernovi ulici 7. Naj bo ta trgovina za vzgled tako trgovcem kot nam kupcem. Če ni povpraševanja (kupci) tudi oživitve (trgovcev) ni in obratno.

13
24. JANUAR / PROSINEC 2014
OKOLJE IN PROSTOR
Teleing namenja sredstva v dobrodelne namene namesto za
poslovna darila
V podjetju Teleing, d. o. o., so že četrto leto zapored tudi ob koncu leta darovali za dober namen. Namesto za poslovna darila so 1500 evrov namenili Lions klubu Ptuj, ki jih bo v celoti porabil za njihov projekt Tradicionalna božično-novoletna obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin. Razlog, da lahko donirajo, je uspešno poslovanje v letu 2013. Uspešno so zaključili več investicij v optična omrežja in omrežno opremo. Zadovoljni so, da število naročnikov njihovih storitev narašča.
Sporočilo za javnost podjetja Teleing
Podjetje Teleing je na novinarski konferenci v decembru predstavniku humanitarne organizacije Lions klub Ptuj podelilo sredstva v višini 1500 evrov, ki bodo v celoti namenjena za njihovo tradicionalno božično-novoletno obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin. Na ta način podjetje Teleing že četrto leto zapored namesto za poslovna darila ob koncu leta namenja sredstva pomoči potrebnim.
Razlog za donacijo je uspešno poslovanje v letu 2013. Zadovoljni so, da število naročnikov njihovih širokopasovnih storitev narašča iz meseca v mesec, kar se odraža tudi v rasti prihodkov podjetja. Kljub temu da cen njihovih storitev ob dvigu DDV niso spreminjali, bodo prihodke od prodaje v letu 2013 povečali za 8 %. V letu 2013 so dodatno zaposlili še tri sodelavce, tako da ekipo podjetja zdaj sestavlja 32 redno zaposlenih sodelavcev, ki jim gre zasluga za uspešno poslovanje in rast podjetja.
»Podjetje Teleing je močno vpeto v lokalno okolje na različne načine. Svojo družbeno odgovornost izražamo tako, da se odzivamo na težave v lokalnem okolju, kjer ponujamo svoje storitve in po svojih močeh pomagamo čez celo leto. Za donacije in sponzorstva smo v letu 2013 namenili 1,2 % prihodkov. Sponzoriramo predvsem klube in društva, ki se ukvarjajo z mladimi. Tako smo med drugim tudi glavni sponzor ženskega nogometnega kluba ŽNK Teleing Pomurje Beltinci, ki v zadnjih letih dosega velike športne uspehe. Na to smo še posebej ponosni. Dobro sodelujemo tudi z gasilskimi dru-
Fotoarhiv Teleinga
štvi na območju vseh petnajstih občin, kjer ponujamo naše storitve, prav njim smo namenili tudi poseben društveni paket naših storitev. Tudi lani smo se ob koncu leta odločili, da sredstva namesto za poslovna darila namenimo pomoči potrebnim,« je povedal direktor Janez Smolkovič.
Že od leta 2008 v Teleingu vsako leto izvajajo dobrodelno akcijo Poveži se. V tej akciji zbirajo staro računalniško opremo. Obnovijo in sestavijo uporabno ter jo podarijo tistim, ki si je ne morejo kupiti. Za neuporabno računalniško opremo pa poskrbijo za ekološko neoporečno odlaganje. V letu 2013 so zbrali 19 računalniških monitorjev, 8 računalniških ohišij, 8 tipkovnic in 7 tiskalnikov. Velik del zbrane opreme je sicer bil neuporaben, zato so jo oddali v nadaljnjo predelavo in na ta način zagotovili, da neuporabni deli opreme niso končali nenadzorovano v naravi. Uspelo pa jim je sestaviti tri delujoče računalnike, ki so jih podarili tistim, ki si jih sami ne morejo kupiti.
»Podjetje Teleing, d. o. o., že od ustanovitve leta 1995 uspešno posluje in se razvija. Vsa razpoložljiva lastna sredstva vlagamo v gradnjo optičnih omrežij in v omrežno opremo za zagotavljanje širokopasovnih storitev. Delno investicije financiramo tudi z dolgoročnimi krediti, saj se zavedamo, da si le na ta način lahko zagotovimo obstanek in nadaljnji uspešen razvoj na zelo konkurenčnem trgu telekomunikacij,« je še povedal direktor Janez Smolkovič.
V letu 2013 so v podjetju Teleing dosegli zastavljene cilje in uspe-
šno zaključili načrtovane investicije. Tudi lani so vsa razpoložljiva sredstva investirali v gradnjo optičnih omrežij in omrežno opremo na območju vseh petnajstih občin Spodnjega Podravja in Pomurja, kjer ponujajo svoje storitve. Vsi obračuni za leto 2013 še niso zaključeni, bo pa znesek sredstev, ki so jih investirali v tekočem letu, višji od 1 milijona evrov brez DDV, kar je 15 % več od višine investicij v letu 2012.
V letu 2013 so tako zgradili več kot 90 km novih optičnih omrežij. Postavili so tudi novo sprejemno postajo za sprejem televizijskih in radijskih programov na njihovi parceli v industrijski coni Novi Jork v občini Markovci pri Ptuju.
»Pri gradnji kabelske kanalizacije za optiko dobro sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, saj jo gradimo sočasno z gradnjo druge komunalne infrastrukture. Največ investicij v letu 2013 smo izvedli na območju MO Ptuj, kjer smo v ČS Rogoznica zgradili 22,5 km novega optičnega omrežja v naseljih Kicar in Spodnji Velovlek in na ta način omogočili dostop do sodobnih širokopasovnih storitev prebivalcem na območju, kjer te možnosti do sedaj niso imeli. Na območju občine Ljutomer smo začeli gradnjo novega optičnega omrežja na območju KS Stara Cesta in KS Cezanjevci, kjer smo zgradili že 17 km omrežja in začeli priklope naročnikov. Obstoječe naročnike, ki so že enkrat plačali
priključek na kabelsko televizijo, bomo na novo optično omrežje priključili brezplačno. V občini Beltinci smo sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja zgradili kabelsko kanalizacijo za optiko v vseh naseljih. Razširili smo tudi območje pokrivanja z lastnim brezžičnim omrežjem WiFi, ki je našim naročnikom na voljo brezplačno. V novembru smo pričeli ponujati tudi svoje storitve v odprtem širokopasovnem optičnem omrežju v občini Radenci, ki je bilo zgrajeno z evropskimi sredstvi,« je obrazložil Janez Smolkovič.
V Teleingu tudi v naslednjih letih načrtujejo nadaljevanje investicij v lastno optično omrežje. V letu 2014 imajo že dogovorjeno gradnjo več kot 80 km optičnih omrežij sočasno z gradnjo druge komunalne infrastrukture na območju MO Ptuj in občin Markovci, Gorišnica, Središče ob Dravi, Razkrižje, Ljutomer, Veržej in Križevci pri Ljutomeru. V preostalih občinah bodo novo optično omrežje gradili samostojno.
Do leta 2020 načrtujejo, da bodo v celoti nadomestili obstoječa bakrena omrežja kabelske televizije z novim optičnim omrežjem. Vsem obstoječim naročnikom v omrežjih kabelske televizije, ki so s svojimi sredstvi enkrat že financirali gradnjo omrežij kabelske televizije, želijo zagotoviti brezplačen priklop na novo optično omrežje.
14

/ir/rff/i
GOSPODARSTVO
24. JANUAR / PROSINEC 2014
Branko Brumen, direktor podjetja KKS Ptuj, d. o. o., je predstavil zaključene investicije Teleinga na območju MO Ptuj v letu 2013 ter načrt razvoja in investicij v letu 2014, ko bodo na podlagi poslovnega dogovora z MO Ptuj, ki je 100-odstotni lastnik podjetja, položili več kot 30 km širokopasovnega optičnega omrežja na območju občine.
Ocenil je, da so vsebinski in finančni rezultati ter tehnološki napredek, ki so jih (so)ustvarili na izjemno pomembnem celovitem telekomunikacijskem območju bivanja občank in občanov MO Ptuj ter njenih obiskovalcev, turistov ... dokaz, da je bila odločitev MO Ptuj o javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Teleing modra, pravilna in dragocena ter predstavlja
primer dobre prakse za pospešen razvoj Ptuja, ki bi mu kazalo slediti tudi na drugih območjih in področjih nujne spremembe obstoječe lastninske in upravljavske strukture.
Posebej je poudaril družbeno odgovornost podjetja, ki je v kriznih časih še posebej pomembna in potrebna. Donacijo humanitarnemu društvu Lions klubu Ptuj v vre-
dnosti 1500 evrov za njihov projekt »Tradicionalna božično-no-voletna obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin« pod motom Te-leing namesto za poslovna darila namenja sredstva v dobrodelne namene vidi kot dokaz, da »KKS pogled v svet« v javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Teleing postaja (tudi) »dobrodelni pogled v svet«.
Podjetje Tenzor opremilo predor pod Karavankami
Uspešno ptujsko podjetje Tenzor, d. o. o., je 19. decembra predčasno zaključilo projekt video nadzora prometa in avtomatske detekcije prometa v predoru Karavanke. Tako je najdaljši in edini mednarodni predor opremljen z najnovejšo tehnologijo, ki bo tudi v vrhuncih sezone, ko predor sprejme več kot 15.000 vozil dnevno, nudil video nadzor in video detekcijo prometa po najvišjih standardih.
Bronja Habjanič
Vsa dela so bila izvedena v manj kot letu dni
Komisija za pregled izvedenih investicijskih vzdrževalnih del je 19. decembra lani ugotovila, da je izvajalec izpolnil vse pogodbene obveznosti in da je predor varen za predajo v uporabo. Pri projektu sta sodelovala še podjetje Promel sistemi, d. o. o., iz Zagreba kot partner in GVO, d. o. o., iz Ljubljane kot podizvajalec. Vsa dela so bila izvedena skladno s projektno dokumentacijo, veljavnimi predpisi, pravilniki, splošnimi in posebnimi tehničnimi pogoji za izvajanje del na cestah ter tehničnimi zahtevami Planta, ki jih postavlja in zahteva
Fotoarhiv Tenzor
avstrijski upravljavec avtocestnega omrežja Asfinag. Celovit projekt prenove sistema za video nadzor prometa in avtomatske detek-cije prometa v predoru Karavanke je mednarodni projekt. Podjetje Tenzor, d. o. o., je aktivno sodelovalo že pri načrtovanju in nato pri izvedbi projekta s slovenskimi in avstrijskimi upravljavci in vzdrževalci predora (Dars, d. d., in Asfinag, d. d.). Večina del v predorski cevi je potekala v ekstremno težkih pogojih pri polovični zapori prometa, vsi izvajalci pa so morali upoštevati zelo stroga pravila varnosti pri delu.
Integracija novega sistema v Darsovo in v Asfinagovo video omrežje
V predoru Karavanke je izvajalec namestil oziroma vgradil daljinsko upravljane video nadzorne kamere po celotni predorski cevi nad obema voznima pasovoma in v vseh odstavnih nišah ter na obeh portalih pred predorom. V enovit sistem so vključili še kamere na območju cestnine in doziranja tovornih vozil na slovenski in avstrijski strani predora. Na slovenski strani, pred predorom, je nameščen še sistem za detekcijo prevoza nevarnih snovi (ADR). V predorski cevi so uporabili ohišja iz kislinsko odpornega nerjavnega jekla za fiksne kamere, ki so jih posebej za ta namen razvili v lastnem razvojnem oddelku. Sistem avtomatske detekcije prometa zaznava naslednje izredne situacije v predoru: zaustavljeno vozilo, vožnjo po napačni smeri, počasi vozeča vozila, dim, ovire na vozišču (izgubljen tovor) in prevoz nevarnih snovi (ADR-oznake na tovornih vozilih). Sistem avtomatske detekcije prometa so nato v podjetju Tenzor integrirali v enovit nadzorno-krmilni sistem predora. Izjemno kompleksna naloga v okviru projekta je bila integracija novega sistema na eni strani v Darsovo in na drugi strani v Asfi-nagovo video omrežje, ki pa so jo izkušeni inženirji podjetja odlično izvedli. V predoru je nameščenih 171 fiksnih, 21 vrtljivih kamer in ena ADR-kamera, porabljenih je bilo več kot 108 km kabla, 8,4 km polic iz nerjavnega jekla in 8,4 km optičnih vlaken, snemalne kapacitete pa so nameščene v skupni kapaciteti okrog 50 Tb. Zaradi prometne varnosti je bilo treba do
predaje novega sistema obdržati delujoč star sistem za video nadzor prometa, ki so ga nato ob koncu projekta demontirali. V sklopu del je izvajalec razširil in v celoti obnovil nadzorni center Hrušica. Vrednost vseh pogodbenih del je znašala okrog 2,36 milijona evrov.
Z obnovljenim sistemom video nadzora prometa in avtomatske video detekcije prometa je nivo varnosti v predoru na zelo visoki ravni, kar je bilo moč spoznati tudi v primeru tragične nesreče 9. decembra lani. Sistem je nesrečo zaznal v nekaj sekundah, na osnovi česar so lahko pristojne službe takoj ukrepale. Nesreča je bila s pomočjo obnovljenega sistema video nadzora prometa in detekcije prometa posneta iz različnih zornih kotov, kar omogoča boljšo rekonstrukcijo nesrečnega dogodka.
Predor Karavanke je najdaljši in edini mednarodni cestni predor v Sloveniji. Dolžina predora je 8019 metrov med portaloma, izkopana dolžina pa je 7864 metrov. Izgradnja enocevnega predora, po katerem poteka promet dvosmerno, je potekala od leta 1986 do leta 1991. V vrhuncu sezone število vozil preseže tudi 15.000 vozil dnevno. Vodenje prometa skozi predor poteka izmenično v mesečnih intervalih iz dveh nadzornih centrov (iz Slovenije in Avstrije). S predčasno in predvsem uspešno zaključenim projektom prenove video nadzora in avtomatske detekcije prometa v predoru Karavanke in s podobnimi projekti podjetje Tenzor, d. o. o., že več kot dvajset let dokazuje, da je eno izmed vodilnih podjetij v regiji na področju video nadzora in video detekcije ter na splošno na področju inteligentnih transportnih sistemov.
Uvoz v predor Karavanke

Vf/fV//f
15
24. JANUAR / PROSINEC 2014
OKOLJE IN PROSTOR
E-zavod - zavod za celovite razvojne rešitve
Specialisti za področja odprtega inoviranja, razvoja pametnih mest in trajnostne hidroenergije
E-zavod - zavod za celovite razvojne rešitve deluje že deset let, svoje prostore pa ima v Poslovno-stanovanj-skem objektu Mlekarna. V preteklih letih so za občine in javne zavode uspešno pripravili kar 63 prijav za investicijske projekte v skupni vrednosti 168 milijonov evrov. Mag. Darko Ferčec, ki zavod vodi od leta 2006, v nadaljevanju predstavlja delo in projekte. Pravi, da je bilo leto 2013 najbolj aktivno leto, odkar zavod deluje.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta Trček
Foto: Staša Cafuta Trček
E-zavod deluje že deset let.
Kaj je glavni cilj vašega delovanja?
E-zavod deluje od leta 2003, ko je bil ustanovljen z namenom spodbujanja elektronskega poslovanja. V letu 2006 se je vsebinsko in organizacijsko preoblikoval, se kadrovsko okrepil in se usmeril v podporo trajnostnemu razvoju. Glavni cilj delovanja zavoda je uravnotežen družbeni razvoj z izvajanjem konkretnih projektov na področjih trajnostne energije, podjetništva in inovativnosti. V zadnjih letih smo se specializirali za področja odprtega inovira-nja (Open Innovation), razvoja pametnih mest (Smart Cities) in trajnostne hidroenergije. Svoje poslanstvo večinoma izpolnjujemo s pomočjo projektov, financiranih s strani različnih evropskih skladov, kjer smo bili v preteklih letih zelo uspešni in smo pridobili kar 17 različnih projektov.
Na koliko projektov ste se v zadnjih letih prijavili oziroma pripravili prijave?
V preteklih letih smo za občine in javne zavode uspešno pripravili kar 63 prijav za investicijske projekte v skupni vrednosti 168 milijonov evrov. Team E-zavoda je sestavljen iz devetih strokovnjakov interdisciplinarnih znanj s Ptuja in iz okolice.
Navedite nekaj pomembnejših projektov, ki so potekali v tem obdobju.
Najpomembnejši projekti na področju inovativnosti so Cen-traLab, v katerem gradimo živi laboratorij odprtega inoviranja v
sedmih državah Srednje Evrope, Alpe-Adria Technology Transfer, kjer gre za prenos znanja in tehnologij med Avstrijo in Slovenijo, in Inovation 2020, kjer smo spodbujali inovativnost na obmejnih območjih z Avstrijo. Na področju spodbujanja podjetništva smo lahko v okviru projektov Philoxenia in Philoxenia Plus pomagali 18 novoustanovljenim podjetjem iz Spodnjega Podravja pri ustanavljanju in zagonu dejavnosti. Na področju trajnostne energije smo vodili najpomembnejši energetski čezmejni projekt z Avstrijo (MOVE), kjer so bili izdelani energetski načrti, načrti izrabe solarne energije in izdelan študijski program energetsko učinkovite gradnje. Zelo tesno delamo tudi s Šolskim centrom Ptuj, kjer smo v preteklih letih postavili učno-demonstracijski center solarne energije. Pomemben projekt je tudi Energy Region, kjer gre za prenos nemškega znanja v slovenske občine na področju energetskih kooperativ in zagotavljanja obnovljivih virov energije na lokalni ravni. Lahko se pohvalimo s projektom Save Age (projekt je bil namenjen učinkoviti rabi energije v domovih za starejše občane), kjer smo bili eden od le treh vodilnih slovenskih partnerjev, ki jim je uspelo projekt uspešno prijaviti na program Inteligentna energija za Evropo.
Na kateri projekt ste še posebej ponosni?
Zelo smo ponosni tudi na projekt UPSIDE (financiran s strani 7. raziskovalnega programa EU), ki je prvi evropski projekt v Slo-
Mag. Darko Ferčec vodi E-zavod od leta 2006. »Na gospodarskem področju bi bilo treba še veliko narediti. Ptuj nima podjetniškega inkubatorja in na tem področju se trudimo že vrsto let. Izjemne priložnosti so tudi v razvoju Ptuja kot pametnega in človeku prijaznega mesta, saj je ravno prave velikosti za pilotne investicije.«
veniji na področju uvajanja pametnih mest (Smart Cities) in tako predstavlja vez za priključitev slovenskih mest v vodilne evropske usmeritve za zagotavljanje človeku prijaznega bivanja v 21. stoletju.
Pametno mesto? Kaj to pomeni konkretno?
Pametno mesto je sodoben koncept mesta, ki združuje IKT-rešitve za izboljšanje kakovosti življenja, predvsem gre za izboljšanje na področjih prometne ureditve (senzorski semaforji, navigiranje do parkirišč, fleksibilni javni prevoz, električna vozila ...), brezžičnih omrežij, senzorjev, ravnanja z odpadki, kulture in socialnih storitev.
Kako bi povzeli vaše delo v preteklem letu?
Leto 2013 je bilo najbolj aktivno leto v zgodovini E-zavoda, v tem letu smo na primer v Ljubljani organizirali nacionalni seminar za predstavitev razpisa Inteligentna energija za Evropo, udeležilo se ga je več kot 100 udeležencev. V okviru projekta Energy Region smo organizirali strokovno ekskurzijo za slovenske občine v Nemčijo, kjer so si ogledali dobre prakse na področju obnovljivih virov energije. S pomočjo
strokovnjakov iz Velike Britanije smo organizirali usposabljanje na področju trajnostne hidroenergije. Začeli smo iniciativo na področju pametnih mest, kjer smo v Mariboru organizirali razvojno konferenco vseh najpomembnejših akterjev na tem področju. V letu 2013 je bil E-zavod s projektom Philoxenia izbran kot eden od petih najuspešnejših evropskih projektov (program INTERACT, op. a.). Projekt je bil kasneje, 10. septembra lani, v obliki kratkega filma predstavljen na letni konferenci INTERACT v Strasbourgu. Povabljeni smo bili tudi v Kanado, kjer smo predstavili izkušnje odprtega inoviranja v Evropi.
Kaj konkretno vas čaka letos?
Osredotočili se bomo predvsem na uspešen zaključek večine naših projektov in začeli pripravljati izzive za prihodnje razpise. Konkretno bomo na primer junija letos na zaključni konferenci »Open Days« na Bledu predstavili končno verzijo aplikacije za pomoč pri energetsko učinkoviti gradnji. V okviru projekta Sagittarius bomo pripravili promocijske plakate in izdali knjigo za grad v občini Rače ter peljali dijake srednjih šol na strokovno ekskurzijo kulturne dediščine po Italiji. V okviru projekta CreativeMED imamo namen
16

/ir/rff/i
GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR
GOSPODARSTVO	24. JANUAR / PROSINEC 2014
skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo organizirati delavnice za podporo strategiji pametne specializacije. Z našim projektom Recovery smo Šolskemu centru Ptuj omogočili nakup tehnične opreme, usposabljanje učiteljev v Avstriji ter učna gradiva, s katerimi bodo v letošnjem letu pričeli izvajanje izobraževanj za inštalaterje tehnologij obnovljivih virov energije. V Mariboru bomo skupaj z občino, razvojno agencijo in drugimi deležniki vzpostavili razvojni grozd pametnega mesta (Smart City Maribor), ki odpira možnosti za internacionalizacijo mesta in razvoj urbanih tehnologij.
E-zavod deluje na področju spodbujanja trajnostnega razvoja, pri čemer se osredotočate na enakomerno podporo programom in projektom s področij varovanja okolja, gospodarskega razvoja in kakovosti življenja. Kje je Ptuj po vašem mnenju na tej »premici«?
To je težko vprašanje. V E-zavo-du skušamo delovati mnogo širše kot zgolj na Ptuju. Naše delo je osredotočeno na celotno Slovenijo, delamo tudi na evropski ravni. Glavna težava Ptuja je prevelika samovšečnost in posledično mentalna samozadostnost. Po Evropi
in svetu poznamo veliko primerov dobrih praks, ki bi jih lahko prenesli v lokalno okolje, če bi bilo le-to malo bolj sprejemljivo za spremembe. Razlogi so povezani tudi z zgodovino in kulturo, včasih pa gre za nezmožnost premo-ščanja medosebnih konfliktov. Na gospodarskem področju bi bilo treba še veliko narediti. Ptuj nima podjetniškega inkubatorja in na tem področju se trudimo že vrsto let. Izjemne priložnosti so tudi v razvoju Ptuja kot pametnega in človeku prijaznega mesta, saj je ravno prave velikosti za pilotne investicije. Težava Ptuja je tudi v izumiranju in neurejenosti me-
stnega jedra, povprečni turistični in gostinski ponudbi, pri tem pa se pričakuje velik naval turistov. Treba je pogledati čez meje in se ne osredotočati le na »kurenta« kot središče sveta. Povprečje danes preprosto ni dovolj. Tudi govorjenje in obljube niso dovolj. Treba se je odločiti in zagrabiti za delo, pri tem pa morata biti zaslužek in finančna korist posameznikov postranskega pomena. Sem optimist in verjamem, da lahko Ptuj postane privlačno in človeku prijazno mesto, gospodarsko razvito in polno raznolikega kulturnega dogajanja, edino, kar je treba spremeniti, je miselnost v glavah prebivalcev.
Energetsko prenovljeni objekti Zavoda za šport Ptuj
Pred Mestnim stadionom na Ptuju je 17. decembra potekalo slavnostno odprtje energetsko obnovljenih objektov, ki vključujejo energetsko učinkovita okna, energetsko varčno fasado in sončno elektrarno. Prireditev je potekala v organizaciji Mestne občine Ptuj in Zavoda za šport Ptuj. Objekte sta slavnostno odprla župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj. Otvoritev je popestril kulturno-športni program z nastopom članov pevskega zbora OŠ Mladika in plesne skupine Mainstream.
Bron ja Habjanič
Fotoarhiv Kreativnega laboratorija, d. o. o.
Energijska obnova je zmanjšala porabo energije za več kot 60 MWh in izpust CO2 za 66 ton
Ideja o obnovi je zorela že nekaj let, naposled pa so jo sprejeli tudi svetniki Mestne občine Ptuj. »Naša odločitev se je pokazala za pravilno, saj so rezultati projektov res dobri. Veseli me, da smo se odločili za ta korak, saj je Ptuj prejel priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino v Sloveniji,« je na slavnostni otvoritvi povedal župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
MO Ptuj v bližnji prihodnosti načrtuje še energetsko obnovo vrtcev ter OŠ Breg in OŠ Olge Meglič
Direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj, ki je navzoče nagovoril takoj za županom, je po-
udaril, da se predstavniki Zavoda za šport Ptuj trudijo kakovostno in aktivno izvajati svoje poslanstvo. »Organiziramo, povezujemo in realiziramo raznovrstne športne dejavnosti, nudimo strokovno pomoč društvom in klubom, sodelujemo s šolami in podpiramo aktiven in zdrav način življenja. Ob vsem naštetem je naša odgovornost tudi dobro gospodariti z vsemi objekti, ki so nam zaupani.«
Zavod za šport Ptuj se je s sredstvi, pridobljenimi s strani MO Ptuj in Fundacije za šport, odločil za nakup in ureditev sončne elektrarne, ki je nameščena na streho mestnega stadiona, toplotne črpalke, katere primarna naloga je ogrevanje sanitarne vode, stavbnega pohištva, ki vključuje izolacijska okna in vrata ter toplotno izolacijsko fasado na športni dvorani Mladika in starem delu mestnega stadiona.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je v znak simboličnega odprtja objektov direktorju Zavoda za šport Ptuj Sandiju Mertlju predal plaketo.
Zavod za šport Ptuj, s sedežem na Čučkovi ulici 7, ustanovljen leta 1994
Danes ga vodi Sandi Mertelj. Zavod za šport Ptuj deluje v skladu z Zakonom o zavodih, Zakonom o športu in nacionalnim programom športa. Kot javni zavod za izvajanje športne dejavnosti pokriva vse segmente športa: šport otrok in mladine (klubi, vrtec, osnovne in srednje šole), tekmovalni in vrhunski šport, šport za vse (rekreacija) ter šport invalidov.
Na področju športnih objektov in opreme zavod namenja posebno
pozornost podpori učinkovitega upravljanja in vzdrževanja ter gradnji športnih objektov in površin.
Temeljno poslanstvo Zavoda za šport Ptuj je uresničevanje nalog lokalnega in regionalnega pomena na področju šolskega športa. Naloge so opredeljene tudi v Letnem programu športa Mestne občine Ptuj zlasti na področjih športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa, športa invalidov, na področju strokovnih in razvojnih nalog ter vzdrževanja in upravljanja športnih objektov.

Vf/fV//f
17
24. JANUAR / PROSINEC 2014
OKOLJE IN PROSTOR
Motivacijski nasveti kot pomoč pri iskanju zaposlitve
Decembra je pod organizacijskim okriljem ZRS Bistra Ptuj potekala brezplačna motivacijska delavnica z naslovom »8 nasvetov, ki vam lahko pomagajo do zaposlitve«. Predavala sta priznana predavatelja, ki sta svoje poslovne, motivacijske in predavateljske izkušnje nabirala tako v Sloveniji kot v tujini. Delavnica je bila namenjena vsem mladim in iskalcem zaposlitve.
Tanja Srečkovič, ZRS Bistra Ptuj
Monika Bračika, ki je predavala v uvodu, je priznana podjetnica, ki je svoje znanje pridobivala na vodilnih položajih v uspešnih slovenskih in tujih podjetjih, med drugim tudi v Singapurju in Du-baju. Zaveda se, da je ustvarjanje kariere za mnoge stresen in težaven proces, saj ga velikokrat spremljajo številne zavrnitve, posledično pa tudi upad samoza-
vesti. Na predavanju je prisotne pozvala, da razmislijo, za kaj so »narejeni« in sledijo temu cilju. Opozorila je, da se moramo vedno znova, ko se nam zastavljajo določena vprašanja, vprašati »zakaj« in ne »kako«. Beseda »zakaj« namreč, tako pravi Bračika, prebuja emocije, beseda »kako« pa razum.
Mag. Peter Babarovic, ki se sicer ukvarja z usposabljanjem, treningi
in coachingi vodstvenega kadra v podjetjih, pa je opozoril, da moramo združiti svoje sanje in močno voljo, saj bomo le tako lahko doživeli uspeh. Ta stavek je ponazoril z izpovedjo lastne zgodbe, ko se je v nekem trenutku znašel brez denarja, na pragu ločitve in brez podpore družine. Tako je ostal sam, s številnimi izgovori, zakaj se mu je to zgodilo, krivi pa so bili vsi, razen njega. In prav v tem trenutku je zbrane opozoril, da smo ljudje fenomeni pri iskanju izgovorov. Ljudi je pozval, da prevzamejo kontrolo nad svojimi odločitvami in posledično svojim življenjem. Spomnil je tudi, da imamo ljudje v svojih glavah papirnate stene, ki nas vse prevečkrat omejujejo pri uresničevanju naših želja, s tem pa tudi pri uspešnem iskanju za-
poslitve.
Sogovornika sobotne motivacij -ske delavnice s tem predavanjem nista želela prisotnim svetovati, kako se lotiti iskanja zaposlitve na klasičen način ter kako pisati prošnje in čakati na svojo priložnost. Preprosto sta jim želela povedati svojo zgodbo o uspehu in s tem dati upanje, da se zaposlitve dajo dobiti tudi brez vez in poznanstev, z veliko lastne iniciative, pripravljenosti prestopiti meje vsakdanjih okvirov razmišljanja ter seveda ne zanemariti možnosti za kreiranje lastne usode, skozi podjetniški pristop v razmišljanju ter skozi samozaposlitev v okviru lastnega podjetja, kjer lahko uveljavimo vsa svoja znanja, sposobnosti in kompetence.
Lokomotivski simulator v Mestnem Vrhu
Ekipo Team Railworks Slovenija sestavljajo ljubitelji železnic Matic Kaučič, Mark Ravbar, Nejc Svetec, Aljaž Topič ter brata Anej in Mitja Vaupotič. V Mestnem Vrhu na posestvu Vaupotičevih so izdelali pravi lokomotivski simulator. Projekt bodo zaključili v tem letu z vgradnjo elektronike, ko bo možno voziti lokomotivo enako, kot so jo včasih upravljali strojevodje.
Mateja Tomašič
Fotoarhiv ekipe Team Railworks Slovenija
Ekipa Team Railworks Slovenija se ukvarja predvsem z izdelavo virtualnih železniških modelov za železniški simulator oziroma računalniško igro Railworks, ki so jo preimenovali v Train simulator. Izdelujejo predvsem slovenske železniške proge, lokomotive, vagone in druge izdelke, ki so povezani z železnico. Eden izmed projektov, ki so se ga lotili, je izdelava pravega lokomotivskega simulatorja. Pridobili so si originalno kabino električne lokomotive, v kateri bo tudi sam simulator. »V tej kabini bo možno voziti lokomotivo enako, kot so jo včasih upravljali strojevodje. Ideja za projekt je prišla že nekaj let nazaj ob samem pogledu na lokomotive v Mariborskih delavnicah, ko smo že vedeli, da te lokomotive več ne bodo vozile in
bodo šle v razrez za staro železo, mi pa smo takoj videli v tem zanimivost. Obnovo same kabine smo intenzivno začeli lani maja, v letu 2012 pa smo imeli ogromno dela z zbiranjem delov in prevozom lokomotive iz Ljubljane na Ptuj. Kabina je od električne lokomotive serije 362, t. i. Meh. Za to lokomotivo smo se odločili zato, ker so bile odstranjene iz prometa in namenjene za staro železo in smo jo zato lahko pridobili. Sam transport kabine je potekal po cesti, z izrednim prevozom, s katerim na srečo ni bilo večjih težav,« je povedal Nejc Svetec.
Do zdaj so kabino obnovili skoraj v celoti. Treba je bilo odstraniti ogromno barve in kita, ki ga je bilo na lokomotivi izredno veliko, sledila so razna popravila in zame-
Lokomotivski simulator v Mestnem Vrhu
njava pločevin, vrat in drugih delov, ki se niso ujemali. »Po vsem tem smo začeli barvanje kabine in na koncu vgrajevanje delov. Nekatere stvari smo morali tudi sami izdelati, saj jih ni bilo več za dobiti, dodali pa smo tudi zadnji prostor, v katerem bo vsa elektronika. Sedaj moramo izdelati še vso elektroniko in povezati vse vodnike, nato pa nam ostane samo še programiranje. Končen rezultat bo po vsej verjetnosti zanimiv za vse, saj bo možno voziti lokomotivo enako, kot so jo včasih strojevodje.
Vožnja bo potekala po slovenskih progah, ki so še v izdelavi,« še dodaja Aljaž Topič.
Lokomotivski simulator bo po končanem projektu odprt za javnost, tako da bodo zainteresirani lahko preizkusili, kako so včasih vozili to lokomotivo, in se naučili kaj več o sami vožnji vlakov.
Likovna signala
Likovna signalizacija je bila še pred leti vsakdanja na progi Pra-gersko-Središče ob Dravi. A z državnim načrtom modernizacije
18

/ir/rff/i
ZANIMIVOSTI / KULTURA
24. JANUAR / PROSINEC 2014
proge so leta 2007 začeli modernizirati tudi SVTK-naprave, kamor sodi signalizacija. »Ta stoletje stara tehnika ni bila več v uporabi in odločil sem se, da je delček ohranim, saj gre za naprave, ki so širši javnosti precej neznane. Likovni signali so sicer sestavni deli elek-tromehanskih signalnovarnostnih naprav, ki skrbijo za varnost v železniškem prometu. Likovna signala, ki stojita v Mestnem Vrhu,
sta tipološko glavna signala, vendar se ločita glede na število ročic. Tako je levi signal enoročični signal s postaje Moškanjci, desni pa dvoročični signal s postaje Središče ob Dravi. Enoročični signal ima samo dva pomena - stoj in prosto, dvoročični signal ima pa tri pomene - stoj, prosto in prosto z omejeno hitrostjo, ko se aktivira še druga ročica. Pri obnovi signalov je bilo treba tudi marsikaj po-
storiti - od brušenja in čiščenja, barvanja ter postavitve drogov ob pomoči avtodvigala. Nato je sledila obnova sestavnih delov mehanizmov, ročic in lučnih sani, ki gredo na vrh signala, ter na koncu sestavljanje signalov na višini 8-9 metrov. Pridobiti in postaviti želim še predsignal ter postavljalo, s katerim bomo lahko premikali ročice in demonstrirali različna signalna znamenja,« je povedal Mitja Vau-
potič, ki zbira in ureja to železniško tehnično dediščino. Pri tem mu pomaga upokojeni železničar Marjan Marholt, ki je eden redkih v Sloveniji, ki to tehniko zelo dobro obvlada. Pri obeh projektih sodelujejo Slovenske železnice, Slovenske železnice vleka in tehnika (železniške delavnice Ljubljana in Ptuj) in Surovina.
Kaj pa Leonardo?
V kulturni dvorani Draženci si lahko v soboto, 25. januarja, v izvedbi ŠUS teatra ogledate premiero komedije Kaj pa Leonardo?. Ponovitve sledijo še v nedeljo, 2. 2., ob 18. uri, v soboto, 8. 2., ob 19.30, v nedeljo, 9. 2., ob 18. uri, in v nedeljo, 16. 2., ob 18. uri.
Bronja Habjanič
Predstava je nastala po delu Evalda Flisarja
V predstavi igrajo Damijan Zagoršek, Jana Žerak, Katja Svenšek, Matjaž Godec, Nastja Tetičkovič, Marko Todorovič, Nejc Pešec, Maja Čuš, Mojca Prigl, Maja Skočir, Robi Cafuta in Polona Ambrožič. Predstavo je režiral Aljaž Godec, nastala pa je po delu Evalda Flisarja. Flisar je bil rojen leta 1945 v Prekmurju, študiral je primerjalno književnost v Ljubljani, angleški jezik in literaturo v Londonu ter psihologijo v Avstraliji. Sedem let (1995-2002) je bil predsednik Društva sloven-
Foto: Stanislav Zebec
skih pisateljev, od leta 1998 je glavni urednik revije Sodobnost.
Šusteatrovci delajo odlične predstave
ŠUS teater nas vsako leto navduši z novo, odlično predstavo in prav vsaka izmed njih bi se lahko kosala s kakšno tako, ki jo je moč videti tudi na profesionalnih odrskih deskah. Spomnimo: Hrup za odrom, Drzni in poskočni, Kripl. To so le zadnje izmed uspešnih predstav v izvedbi šusteatrovcev, ki so jih že dodobra spoznali vsi ljubitelji gledališke umetnosti na Ptujskem pa tudi širše.
Dogajanje je postavljeno na nevrološki inštitut
Dogajanje, postavljeno na nevrološki inštitut, na zabaven in duhovit način prikazuje življenje šestih pacientov, ki živijo v svojem svetu ekscesa ali deficita. Njihovo vedenje je posledica specifičnih možganskih napak. Dr. Hoffman ima kot strokovni vodja inštituta izključno pravico do zdravljenja pacientov vse do trenutka, ko inštitut obišče ambiciozna dr. Da Silva s fakultete za psihologijo, ki si za predmet svojega študija izbere gospoda Martina - pacienta s Korsakovim sindromom. S svojevrstnim načinom zdravljenja poskuša gospodu Martinu vcepiti njej sprejemljive koncepte o tem, kar je etično, smiselno in koristno. Duševno in čustveno praznega pacienta želi oblikovati v vsestranskega in univerzalno sposobnega človeka. Na ta način pride v spor z dr. Hoffmanom, ki želi svoje paciente, v okviru njihove norosti, ohranjati v stanju ravnovesja in sreče, kar po njegovem mnenju koristi njemu in njim. Gospod Martin tako postane nemočna žrtev spopada med dvema konceptoma, sredstvo za doseganje ciljev drugih in objekt brez lastnega prepričanja. Ali bo gospodu Martinu s pomočjo ljubezni, dramatike in umetnosti uspelo ohraniti lastno identiteto in poskrbeti za svoj obstoj?
Protagonisti, ki pripadajo marginalizirani družbeni skupini
»Osebno so mi najbližje dramska besedila in gledališke predstave, v katerih protagonisti, ki pripadajo
določeni bolj ali manj margina-lizirani družbeni skupini, na svoj originalni način izražajo mnenja o ključnih vprašanjih človeškega obstoja. S tem družbi držijo zrcalo, v katerem se realnost odseva na posreden način in gledalcu ali bralcu omogoča interpretacijo vsebine v skladu z njegovimi izkušnjami. Ko pa je vse to zavito v satiro, črni humor in duhoviti dialog, besedilo ali predstava dobita dodatno energičnost in občutek verjetnosti. In prav vesel sem, da ima dramski tekst "Kajpa Leonardo?" avtorja Evalda Flisarja vse to. Zelo redko se najde besedilo, ki paciente na nevrološkem inštitutu v realnih situacijah prikazuje komično, satirično, zabavno in norčavo, vendar hkrati ohranja njihovo verodostojnost in se zaveda resnosti obravnavane tematike,« je o izbiri dramskega besedila povedal režiser predstave Aljaž Godec.
Kljub dejstvu, da se bodo gledalci nasmejali in jih bodo šokirala vedno nova presenečenja, ima predstava edinstveno sporočilo. Sili nas, da se opredelimo do enega od dveh konceptov zdravljenja pacientov, ki ju lahko razumemo tudi širše. Ali se truditi »pacienta pozdraviti«, mu odvzeti pravico do samoodločanja, ga spremeniti po svojih moralno-etičnih načelih in mu onemogočiti možnost čustvenega dojemanja ali pacienta v okviru njegove norosti ohranjati v stanju ravnovesja in sreče, ki mu daje pravico do lastne resnice.
Igralci med predstavo "Kaj pa Leonardo?" (z leve): Nejc Pešec, Maja Čuš, Mojca Prigl, Katja Svenšek

Vf/fV//f
19
24. JANUAR / PROSINEC 2014
DRUŠTVA
Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož oživlja
ptujski grad in njegovo okolico
Verjetno ste tudi vi, dragi prebivalci Ptuja, opazili, da se na ptujskem hribu, kjer je naš srednjeveški grad, nekaj spreminja. Okolica ptujskega gradu postaja bolj prijazna za obiskovalca. Za ta premik so zaslužni člani Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, ki je bilo uradno ustanovljeno v začetku januarja 2013. V nadaljevanju je pogovor z aktualno predsednico društva Zdenko Baš.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta Trček
Od kdaj društvo tudi uradno deluje?
Septembra leta 2012 je potekala ustanovna konferenca, na kateri smo se dogovorili, da bo društvo delovalo v pomoč muzeju na tistih področjih, ko država ne daje denarja. Prijatelji muzeja imajo različna znanja, voljo, prosti čas in bi želeli pomagati pri aktivnostih. Iz praktičnih razlogov smo 1. 1. 2013 ustanovili društvo, sicer pa so prijatelji muzeja delovali že prej. Sprva nismo niti imeli namena ustanoviti društva, a se je sčasoma pokazala ta potreba. Na začetku nas je bilo 110, danes pa ima društvo že okrog 140 članov. Ob tej priložnosti vabim vse ljubitelje muzeja, da se nam pridružijo. Letna članarina znaša 5 evrov.
Naštejte, prosim, nekaj društvenih aktivnosti.
Na gradu smo posadili zelišča. Košnja na grajskem hribu, ki se je že izvajala deset let, spada sedaj pod okrilje društva. Naša ideja je bila, da se pod velikimi kostanji na gradu postavijo klopi. Uredila se je razgledna točka na vzhodnem delu, tam so prav tako zasajena zelišča. Skratka, trudimo se, da predlagamo in tudi uresničimo polno drobnih idej, ki izboljšujejo počutje zaposlenih in tudi gostov, ki pridejo na grad.
Načrti za naprej?
Eden izmed načrtov v prihodnosti je nasaditev grajskega hriba s starimi sortami sadnega drevja. Obstaja zgodba, da so na grajskem hribu vsi pomembni meščani zasadili svojo češnjo. Eden izmed naših članov se je ponudil, da bi nam podaril stare sorte dreves. Se-
Foto: Staša Cafuta Trček
veda se že veselimo izvedbe tega velikega projekta, a natančno še ne vemo, kdaj ga bomo v celoti uresničili. Konec leta 2012 smo namreč že zasadili nekaj dreves, takrat je nastala tudi ideja o zasaditvi. V muzeju bomo poiskali strokovno vodstvo pri vsaki naši akciji, ki bo posegala v okolje.
V	društvu ste zelo aktivni po posameznih sekcijah.
Na začetku delovanja smo članom dali vprašalnik, v katerih sekcijah bi želeli delovati, saj smo številčno društvo. Odločili smo se za sekcije, ki pokrivajo zeliščar-stvo, pohodništvo, kolesarstvo, izdelovanje izdelkov iz gline, čebelarstvo - slednje je še v povojih, se pa dogovarjamo s čebelarskim društvom Ptuj, da bi nam bili mentorji in da bi na grajskem hribu postavili čebelnjak. Imamo tudi pevski zbor, naša zborovodja je profesorica glasbe Dora Ožvalt. Dobivamo se vsak torek ob 17. uri v Muzejski hiši, pred obnovo hiše pa smo vadile v vzhodnem stolpu na ptujskem gradu. Ob tej priložnosti bi želela povabiti pevke, da se nam pridružijo. Nastopale smo tudi na Kimavčevih dnevih, sicer pa se nadejamo, da bomo svoj program lahko predstavile na različnih kulturnih dogodkih v našem mestu in tudi širše.
V	Muzejski hiši, ki je bila obnovljena tudi na vašo pobudo, so sedaj prostori vašega društva.
Hiša je zdaj v krasnem stanju. Naši člani so veliko pomagali pri obnovi. Čistili smo okolico hiše, odvažali odpadni material, opravljali tesarska dela, polagali smo ploščice, barvali ... V njej sta zdaj
Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož je zelo aktivno po posameznih sekcijah. Na fotografiji so članice pevske sekcije.
dva uporabna prostora. Naše društvo bo prostore uporabljalo za svoja srečanja. Sicer pa bodo tukaj pod vodstvom mojstrov potekale rokodelske delavnice. Monika Roškar je skrbnica vsebin in bo tudi skrbela, da bodo pod njenim strokovnim vodstvom v hiši potekale delavnice in dogodki.
Povabilo na grad?
Grad je tako blizu, samo pet minut dobre hoje, in je lepa razgledna točka. Domačini bi morali več hoditi na grad in s tem bi tudi bolj zaživel v smislu lokalnega prebivalstva. Lani jeseni smo na radiu Ptuj objavili, da podarimo zeliščne »potaknjence«. Javilo se je okrog 70 ljudi. Bili smo presenečeni, koliko ljudi se je odzvalo in prišlo na grad.
Predlagate tudi, da naj ljudje grad izkoristijo za poslovni obisk.
Si predstavljate sestanek na leseni klopi, v senci pod velikim kostanjem in s pogledom na opečnate strehe, reko in daljno okolico? Dajmo grad izkoristit, naj nam pride pod kožo. Grad je od vseh. Grad je državen, a ta država smo mi in je naša. Tako kot je država naša, je naše tudi mesto. Z mestom vred je naš tudi grad. Na gradu je ogromen potencial, letno ga obišče 60.000 turistov, kar ni mala številka. In vsak, ki ponese dober glas o nas, da so dobrodošli, da se dogaja mnogo stvari, je v
Zdenka Baš, aktualna predsednica Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož: »Si predstavljate sestanek na leseni klopi, v senci pod velikim kostanjem in s pogledom na opečnate strehe, reko in daljno okolico? Dajmo grad izkoristit, naj nam pride pod kožo.«
bistvu sel, ki bo povedal naprej in zaradi tega tudi povečal zanimanje za naše mesto in grad.
Na gradu napovedujete tudi stojnice z domačo pridelano hrano in izdelki domače in umetnostne obrti.
Spomladi nameravamo postaviti stojnice s slovenskimi izdelki in pridelki. Vabim vse zainteresirane, ki bi se želeli predstaviti in prodajati, da kontaktirajo z nami po e-pošti: kavarna.grajska@gmail. com. Za zdaj ne bo treba plačati najemnine za stojnico. Želimo, da spodnje grajsko dvorišče oživi.
20

/ir/rff/i
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO
24. JANUAR / PROSINEC 2014	PRIREDITVENI VODNIK
Tradicionalni projektni teden Gimnazije Ptuj
Tudi lansko koledarsko leto smo na Gimnaziji Ptuj zaključili z uspešnim projektnim tednom, ki je na naši šoli na pobudo ravnateljice Melani Centrih zaživel že pred dvanajstimi leti. Tokratni je bil namenjen mladim, rojenim vse od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pa do približno leta 2005, poimenovanim generacija Z. Vanjo namreč spadajo tudi naše sedanje generacije gimnazijcev. Od 19. pa vse do 24. decembra je na šolskih hodnikih, v učilnicah, telovadnicah in celo na mestnih ulicah vrvelo od mladostne energije gimnazijcev ter ustvarjalnosti profesorjev in zunanjih sodelavcev.
Anita Ekert
Že šolska avla je prijazno pozdravila z razstavo naših gimnazijcev, ki so na papir ujeli svoje duhovite, nagajive in včasih tudi grenke misli o mladosti. Njiho-
Fotoarhiv Gimnazije
ve besede je pretanjeno dopolnil z oblikami slikar Dušan Fišer. Po uvodnem filmu ptujskih gimnazijcev, ta je prikazal utrinke iz življenja generacije Z in mlade
Olgica Stars
Zadnji šolski dan v prejšnjem koledarskem letu smo preživeli še posebej praznično. Po jutranji proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo po razredih s praznovanjem vsak na svoj način obeležili konec leta 2013. Devetošolci so tako kot vsako leto tudi to leto pripravili srečelov, s katerim so zbirali denar za zaključno ekskurzijo. Srečke so šle kot za med, saj smo jih pokupili v pičle pol ure, z zadetki pa smo bili zadovoljni.
Ob 10.20 smo se vsi učenci zbrali v šolski telovadnici, kjer smo po nekajletnem premoru znova uživali na zabavni prireditvi »Olgica Stars«. Nika in Žiga sta napovedala posamične točke, ki smo jih tokrat učenci pripravili sami. Tako smo se lahko prepričali, da ima Olgica raznolike talente - pevske, plesne, igralske, akrobatske in še in še. Vse točke so bile nagrajene z bučnim aplavzom, pohvale pa so kar deževale tudi s strani »strokovne žirije«.
Ob koncu prireditve je vse prisotne nagovorila tudi gospa ravnateljica, ki nam je vsem zaželela lepe praznike in obilo uspeha v novem letu. Za piko na i pa so s svojim presenečenjem poskrbeli v Elanu, ki so nam ravno ta dan dostavili petnajst kompletov smuči in palic ter tako poskrbeli za veliko navdušenje v dvorani in ravno pravšnji vesel zaključek koledarskega leta. Samo še sneg mora zapasti!
Šolski novinarji OŠ Olge Meglič
Fotoarhiv OŠ Olge Meglič
povabil v svet onstran virtualne-ga, je sledilo prvo predavanje. Dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in predstojnik Nacionalnega inštituta za psihoterapijo, je razmišljal o Smislu življenja generacije Z. Poudaril je, da morajo mladi izkoristiti svoje življenje, da se morajo zavedati, da so nekaj posebnega, in da morajo življenje ne samo preživeti, ampak živeti polno.
K polnosti in drugačnosti šolskega vsakdanjika so prav gotovo prispevale številne delavnice. Te so bile razdeljene na pet delov: naravoslovni, družboslovni, jezikovni, športni in umetniški sklop. Omenimo le nekatere delavnice: Slovar angleškega slenga generacije Z, Moj in tvoj jezik = najin jezik?, Ali bo generaciji Z uspelo, kar je prejšnjim spodletelo?, Ko Google umolkne ..., Ljubezen in spolnost, Zdrav duh v zdravem telesu, Oglejmo si Ptuj s pametnim telefonom. V nekaterih delavnicah, kot je slednja, smo se povezali z zunanjimi sodelavci; v raziskovanju kulturnozgodovinskega Ptuja z nekdanjim ptujskim gimnazijcem, zdaj pa priznanim režiserjem Sa-mom M. Strelcem. Nekatere delavnice, kot je bila glasbena Jamaj Z nami, so ob gimnazijskih profesorjih soustvarjali tudi gimnazijci.
Tudi na tak način smo gradili mostove med različnimi generacijami in rušili predsodke, kar je bil eden od ciljev projektnega tedna. Ob že omenjenem je projektni tim pod vodstvom profesorice Alenke Šuman Irgolič med cilje projektnega tedna umestil spodbujanje
zdravega in odgovornega načina življenja ter usmerjanje h kritičnemu presojanju in k povezovanju informacij z različnih področij.
H kritičnemu gledanju in k samostojnemu razmišljanju je dijake pozval tudi mladi slovenski režiser Rok Biček, ki je prav lani s svojim prvim celovečernim filmom Razredni sovražnik navdušil ne samo slovenski, ampak tudi evropski filmski prostor. Vsi ptujski gimnazijci so si v mestnem kinu ogledali Bičkov večkrat nagrajeni film, 20. decembra pa so v gimnazijski kulturni dvorani prisluhnili še režiserjevemu razmišljanju o nastajanju filma, okoliščinam, ki so ga oblikovale, ter drobnim anekdotam. Režiserjevo misel je dopolnjeval in obogatil igralec iz filma, naturščik, Kan-gjmg Qiu.
Ponedeljkovo predavanje dr. Aleša Holobarja, profesorja z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, s pomenljivim naslovom Moj dotik je na https:// je bilo namenjeno družbenim oziroma družabnim omrežjem prihodnosti.
Na predpraznični torek smo se spomnili usodnih dogodkov in pogumnih odločitev iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja ter z recitalom in glasbo počastili dan samostojnosti in enotnosti.
Uglasbena Trubarjeva misel »Stati in obstati« nas je popeljala v zaključno prireditev projektnega tedna, v kateri je še enkrat zaživela mladostna energija, ujeta v posebej za to priložnost nastalo šaljivo igro, ki je lepo zaobjela prijetne in doživete projektne dni.

21
24. JANUAR / PROSINEC 2014
VZGOJA IN IZBRAZEVANJE
Dejavnosti Dijaškega doma Ptuj - veliko več, kot samo izvajanje rednih vzgojnih programov
Dijaški dom Ptuj je vzgojno-izobraževalni zavod, namenjen nastanitvi učencev, dijakov in študentov. V zavodu se ob nastanitvah in prehrani izvaja vzgoj-no-izobraževalno delo visoke kakovosti in učno-vzgojni rezultati dela so odlični. Naši dijaki in učenci dosegajo nad 98-odstotni učni uspeh, se vključujejo v številne interesne dejavnosti in se naučijo socialnega bivanja drug z drugim. Projektno razvijamo internatski športni oddelek in nadgrajujemo pedagoški program Šola druge priložnosti, ki smo ga razvili v okviru Evropskih projektov 2008-2011.
Danica Starkl
Zaradi vsesplošne krize v državi in vse manjšega vpisa med šolskim letom odpiramo vrata dodatnim dejavnostim, katerih osnovni cilj je obstoj dijaškega doma v našem mestu. Ustanovitelj, Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, izvaja od 1. 1. 2013 novi način financiranja in posledica tega je, da v Dijaškem domu Ptuj prejmemo manj sredstev, kot smo jih prejemali. Dolgoletna tradicija dijaškega doma na Ptuju (že 113 let) daje še dodatno spodbudo k temu, da skupaj premostimo krizno obdobje in izkoristimo vse možnosti, ki jih imamo v zavodu in mestu na voljo - prostor, strokovno osebje in znanje.
Na dvorišču dijaškega doma se gradi nova OŠ dr. Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami. V sodelovanju s šolo, Centrom za socialno delo Ptuj in MO Ptuj se zavzemamo za statusno ureditev socialnovarstvenih storitev v novozgrajeni šoli in dijaškem domu. Gradnja šole je cenejša zaradi skupne uporabe obstoječe domske kuhinje in jedilnice, namen obeh zavodov pa je, da nudi največ za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami naše regije. V času porasta revščine in vedno pogostejše socialne izključenosti posameznikov imamo že danes vse pogoje, da naredimo več in ustvarjamo dobre pogoje za življenje, delo in učenje tistih, ki to potrebujejo. Na verifikacijo navedenih social-novarstvenih storitev v dijaškem domu čakamo in upamo, da bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport imelo posluh za potrebe našega okolja.
Fotoarhiv Dijaškega doma Ptuj
V	okviru redne dejavnosti vzgojnega dela skrbimo za popestritev življenja in dela naših dijakov in učencev, ki bivajo v Dijaškem domu Ptuj. Ze tretje leto se ob ponedeljkih popoldan sproščajo in zabavajo ob igranju bovlinga ter tako nabirajo novih moči za šolske podvige. To jim omogoča Bowling center Ptuj, ki jim je ob ponedeljkih brezplačno ponudil dve uri igranja te zanimive športne igre. V zameno za to dobrodušno potezo so dijaki in učenci izdelali plakat o Bowling centru Ptuj, ki krasi prostore dijaškega doma. Za aktivno in raznoliko preživljanje prostega časa, popestritev z dodatno zunanjo aktivnostjo - bovlin-gom, gre zahvala Robertu Šeguli, direktorju Bowling centra Ptuj.
V	mednarodni socialno-peda-goški projekt Mirno morje se je Dijaški dom Ptuj vključil leta 2012. Gre za enega najuspešnejših projektov v Evropi za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladinskih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki ga vodi Zavod Mirno morje Maribor, vodja projekta je Mirko Wudler. Sodelovalo je 107 jadrnic, iz Slovenije jih je bilo 17. Jadranje je potekalo septembra, udeležila se ga je naša učenka Gina Bezjak s spremljevalko, vzgojiteljico Darko Jurgec. Na isti jadrnici so bili učenci OŠ Ka-mnica, vsi fantje. Gina obiskuje OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in je bila kljub svojim posebnostim med vrstniki zelo lepo sprejeta.
Predstavitev projekta Mirno morje 2013 je bila 7. novembra v
Predstavitev projekta Mirno morje 2013 je bila 7. novembra v prostorih dijaškega doma.
Aktivno in raznoliko preživljanje prostega časa smo popestrili z dodatno zunanjo aktivnostjo - bowlingom.
prostorih dijaškega doma. Udeležili so se je vodja projekta Mirko Wudler ter skiperja jadrnice Danilo Zagernik in Matej Lazar.
Prinesli so nam dve darili: skupno uokvirjeno fotografijo posadke in obljubo, da se bo letos lahko jadranja udeležila celotna vzgojna skupina učencev Dijaškega doma Ptuj. Pomagali nam bodo pri pridobivanju dodatnih donatorjev in s tem omogočili nepozabno doživetje morja večjemu številu otrok. Tudi mi smo se jim zahvalili in jim predali manjša darila, ki so jih izdelali naši učenci.
Ponosni smo, da smo edini dijaški dom v Sloveniji, ki sodeluje v tem projektu. Zahvala gre predvsem Bredi Žgeč, direktorici podjetja Inter Expo inženiring,
storitve, razvoj, proizvodnja in trgovina, d. o. o., ki nam je omogočila vstop v projekt. Za Ginino žepnino na jadranju je denar prispevala Darja Galun. Obe sta bili prisotni tudi na predstavitvi projekta. Vsem donatorjem se še enkrat iskreno zahvaljujemo v imenu naših učencev.
Tradicionalni slovenski zajtrk je potekal 15. novembra v vseh slovenskih osnovnih šolah in tudi pri nas v Dijaškem domu Ptuj. Dan prej smo organizirali srečanje s člani Čebelarskega društva Cirku-lane, Marinko Jerenec, Ivanom Jerencem in Milanom Jurgcem. Prinesli so nam med, predstavili delo njihovega društva, ogledali smo si čebelarsko obleko.
22

/ir/rff/i
VZGOJA IN IZBRAZEVANJE
24. JANUAR / PROSINEC 2014
Na Peršonovi ulici 1 na Ptuju deluje vrtec Vilinski gaj
Zasebni vrtec Vilinski gaj je nastal z entuziazmom zaposlenih ter ob ideji in podpori staršev, ki verjamejo, da otroci v predšolskem obdobju potrebujejo predvsem ljubezen, varnost, toplino, naravno okolje, veliko gibanja v naravi, zdravo prehrano ter dovolj časa in prostora za prosto igro.
Bronja Habjanič
Delo v vrtcu zanje ni služba, ampak način življenja
»Vrtec se je razvil iz društva za valdorfsko pedagogiko, ki smo ga ustanovili z nekaj somišljeniki po vrnitvi z dvoletnega študija valdorfske pedagogike, ki sva ga zaključila z možem Radom v Nemčiji. Začeli smo s predavanji, igralnimi uricami v ptujski knjižnici ... Preteklo je veliko vode, seme, ki je bilo posejano, pa je končno vzklilo. Stvari so se pokrile in lanskega septembra je svoja vrata odprl valdorfski vrtec na Ptuju. Prvo leto smo delovali pod okriljem Waldorfske šole Ljubljana, od 1. 11. 2013 pa smo samostojni. Ni bilo lahko, prestali smo mnoge težke preizkušnje, tako na poslovnem kakor tudi na družinskem (imava štiri svoje otroke) in osebnostnem področju. Vendar nismo klonili, saj smo verjeli, da se borimo za dobro in pomembno stvar. Delo v vrtcu za nas ni služba, ampak naš način življenja in razmišljanja - naše življenjsko poslanstvo,« pojasnjuje Tamara Peklar Korošec, ustanoviteljica vrtca Vilinski gaj.
V pedagoškem procesu se upošteva otrokova individualnost
Štirje, ki so tako ali drugače vpleteni v vrtčevski vsakdan, poskrbijo za to, da skupaj z otroki delujejo kot velika družina - skrbijo drug za drugega in se vzajemno učijo in podpirajo. V pedagoškem procesu upoštevajo otrokovo individualnost in zrelost ter njegovo notranjo željo po odkrivanju in raziskovanju. Njihov vsakdan sledi zdravemu, naravnemu ritmu, ki daje otrokom varnost in zaščito. Trenutno imajo v vrtcu 16 otrok, zaradi velikega povpraševanja pa so se odločili, da ustanovijo novo
Fotoarhiv vrtca
skupinico 1-3 leta, zato vabijo vse zainteresirane k vpisu, ki bo v svoje varno naročje malčke sprejela z januarjem 2014. Drugače pa je vpis v vrtec možen skozi vse leto - glede na razpoložljivost prostih mest. V kombinirani skupini sta še prosti dve mesti, sprejemajo pa otroke od 10 mesecev do vstopa v šolo.
Danes otroke preveč animiramo in vozimo z ene na drugo dejavnost in potem v resnici ne morejo vedeti, kateri so njihovi lastni interesi
V vrtcu se otroci zbirajo med 7. in 8. uro. Ko so vsi, se zberejo v jutranji krog, kjer se pozdravijo, zapojejo pesmico, prikažejo prstno igro in se odpravijo v kopalnico, da se pripravijo na zajtrk. Po zajtrku sledi prosta igra, v katero so vpletene različne umetniške dejavnosti. Nato sledita rajanje in izhod na prosto. Ven gredo vsak dan in v vseh vremenskih pogojih, enkrat tedensko na atletsko stezo, enkrat v gozd, druge dneve pa so na dvorišču, kjer imajo veliko možnosti za igro. Med drugim imajo tudi cvetlično, zelenjavno in zeliščno gredo, ki jih obdelujejo skupaj z otroki. Vrnejo se ob 11. uri, ko imajo kosilo. Sledijo nega, pravljica, pesmi ali igranje na liro ter počitek do približno 14. ure. Sledita malica in igra na prostem do 16. ure, ko se vrtec zapre. V vsakem letnem času si izberejo tudi praznik, ki je osrednji ter ga praznujejo včasih samo z otroki, včasih pa skupaj s starši. Lani so skupaj s starši praznovali zahvalo jeseni (jesenski piknik) in šli na pohod z lučkami. »Ravno glede na praznike, ki jih praznujemo, smo slišali govorice, da smo cerkveni vrtec. Povem lahko, da nikakor nismo versko opredeljeni (konfe-
V vrtcu Vilinski gaj v pedagoškem procesu upoštevajo otrokovo individualnost in zrelost ter njegovo notranjo željo po odkrivanju in raziskovanju. Njihov vsakdan sledi zdravemu, naravnemu ritmu, ki daje otrokom varnost in zaščito.
sionalni), ampak smo vrtec, ki živi in deluje v evropskem kulturnem prostoru. Preko negovanja praznikov negujemo tudi tradicijo, ki pomeni korenine vsakega naroda. S tem krepimo tudi nacionalno zavest in pripadnost. Vrednote, kot so hvaležnost, delavnost, sočutje, svoboda, občutek za lepo, dobro in prav, mir, varnost, zdravje itd., presegajo veroizpoved, narodnost ali barvo kože. Delujemo v dobrobit človeštva in ne potrošništva, kajti naš cilj je vzgoja svobodnega človeka, ki impulz za svoje delovanje poišče v sebi. Zato zelo pazimo, da dovolimo otrokom dovolj časa in prostora za prosto igro in jih pri tem ne motimo. Le tako lahko razvijajo lastno igro, poiščejo motivacijo od znotraj. Dandanes otroke preveč animiramo in vozimo z ene v drugo dejavnost in potem v resnici ne morejo vedeti, kateri so njihovi lastni interesi. Otroci se bodo formalno učili v šoli, ko bodo na to pripravljeni, v vrtcu pa se največ naučijo preko svobodne igre in z raziskovanjem. Ravno zaradi tega uporabljamo pretežno naravne materiale za igro in delo, tudi prostore imamo urejene z naravnimi materiali,« pojasnjuje Peklarjeva.
Velik poudarek na zdravi prehrani
Vsi vemo, da je izrednega pomena, da je tisto, kar zaužijemo, resnično kakovostno. V vrtcu Vilin-
ski gaj zato kupujejo živila iz ekološke pridelave. Čaje so si tako na primer nabrali vse sami, tudi marmelade so skuhali iz viškov sadja iz domačih sadovnjakov. Naredili so si tudi sirup iz smrekovih vršičkov. Tudi kruh, ki ga jedo v torek in v četrtek za zajtrk, si spečejo ob ponedeljkih sami iz bio pirine moke, v katero včasih dodajo semena, drugič koruzno moko. Zajtrke in malice pripravljajo sami, kosila pa jim po njihovem skrbno sestavljenem jedilniku brez jajc in mesa pripravijo v gostišču Anco-na in jim ga tudi sveže skuhanega dostavijo. Sami pripravljajo tudi sadne kroglice in pečejo piškote, ki jih nato pojedo za malico.
Cena vrtca je sofinancirana s strani občine
»Naš vrtec je vpisan v razvid vrtcev Slovenije, zato nam po zakonu pripada 85 % občinskih sredstev na otroka. Vsaki družini individualno, glede na plačilni razred po odločbi za znižano plačilo vrtca, ki jo izda center za socialno delo, izračunamo oskrbnino za njihovega otroka, « glede oskrbne cene pove Peklarjeva. Vsi, ki želite dodatne informacije, lahko pišete na e-naslov vilinski.gaj@gmail.com ali Peklarjevo kontaktirate po Fa-cebook strani https://sl-si.facebo-ok.com/waldorfskivrtecptuj, kjer boste našli tudi veliko albumov s fotografijami.

Vf/fV//f
23
24. JANUAR / PROSINEC 2014
MLADI ZA MLADE/ ZDRAVJE
V Centru interesnih dejavnosti trenutno gostijo mlado
prostovoljko iz Ukrajine
VCID-u izvajajo mednarodno prostovoljno delo že od leta 2008. Trenutno je za obdobje enega leta na Ptuju Kateryna Makogon iz Ukrajine, ki pravi, da prvič v življenju dela to, kar jo resnično veseli. V CID-u si med drugim tudi želijo, da bi se za mednarodno prostovoljno delo v prihodnje odločilo več mladih iz našega okolja.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
V Centru interesnih dejavnosti Ptuj (CID Ptuj) izvajajo mednarodno prostovoljno delo že od leta 2008. Od tega leta naprej vsako leto gostijo po enega prostovoljca iz različnih evropskih držav. Evropska prostovoljna služba, krajše EVS (European Voluntary Service), je akcija v okviru programa Mladi v akciji, ki v novi finančni perspektivi Evropske zveze nosi naslov Erasmus + Mladi v akciji. Dva prostovoljca sta bila iz Francije, ena iz Portugalske, ena iz Nemčije. »Trenutno je za obdobje enega leta pri nas Kateryna Makogon iz Ukrajine,« pove Jurij Šarman iz CID-a ter nadaljuje, da bi si v bodoče želeli obdržati to prakso, saj vsak prostovoljec s seboj prinese tako za zaposlene kot mlade v lokalnem okolju nove izkušnje in predvsem »briše« naše predsodke in stereotipe. »Predvsem pa bi si želeli, da bi se za mednarodno prostovoljno delo v prihodnje odločili tudi mladi iz našega okolja. To izkušnjo je izkoristila do sedaj le peščica,« navaja Šarman.
Pretekli konec leta so v CID-u organizirali dneve ukrajinske kulture
Štiriindvajsetletna Kateryna prihaja iz zahodnega dela Ukrajine, iz mesta Kamianets-Podilskyi. V Kijevu, kjer je živela šest let, je diplomirala na VII. stopnji iz odnosov z javnostmi, že od junija lani živi in dela kot prostovoljka na Ptuju. »Po končanem študiju sem se odločila, da se bom prijavila preko evropskega projekta kot prostovoljka v tujini. Poleg tega, da bom delala kot prostovoljka, sem si želela spoznati eno izmed držav, hkrati pa sem si želela, da bi v državi, kjer bom preživela eno leto, ljudem predstavila deželo, iz katere prihajam,« pove Katica (tako jo na Ptuju kličejo, op. a.) ter nadaljuje, da je delovni naslov projekta, na katerem aktivno dela, Video in kreativnost. CID-ove dogodke in aktivnosti dokumentira v videu in fotografiji.
Njena video dela lahko spremljate na http://www.youtube. com/channel/UCmopfpepxv-SztI-iExww7Ng/videos. Pretekli konec
Kateryna Makogon: »V začetku marca bom pričela predstavitev ukrajinskega jezika, zato vabim vse zainteresirane, da se mi pridružijo pri učenju osnov ukrajinščine.«
leta so v centru organizirali dneve ukrajinske kulture, na katerih je Ukrajinka na različnih tematskih delavnicah - spoznavanje jezika, kulture, kuhinje - obiskovalcem približala njeno domovino. »Čas hitro teče in zdi se mi, da bo leto kmalu naokoli. Priznam, da se v Sloveniji, na Ptuju, zelo dobro počutim. V začetku marca bom pričela predstavitev ukrajinskega jezika, zato vabim vse zainteresirane, da se mi pridružijo pri učenju osnov ukrajinščine.«
Pravkar sta dve skupini udeležencev pod njenim vodstvom
zaključili spoznavanje osnov ruskega jezika. Sicer pa ima v načrtu tudi sama bolj intenzivno učenje slovenskega jezika. Veliko že razume, samo govoriti še ne zna. Kateryna se veseli tudi kurentovanja, saj je med drugim, ko je iskala informacije o našem mestu, zasledila mnogo priporočil za ogled tradicionalnih pustnih likov na povorki. »Prvič v življenju delam to, kar me resnično veseli,« še pripomni na koncu najinega pogovora.
Kakšna je vaša samopodoba
Lani oktobra je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v sodelovanju z Inštitutom za osebnostni razvoj Maribor pripravila drugo predavanje pod naslovom Samopodoba, samospoštovanje, samozavest. Predavala je univerzitetna diplomirana psihologinja Anja Dangubič.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Kaj narediti, če se v življenju vedno znova spotaknemo ob ene in iste ovire
Kaj narediti, če nenehno prihaja-
mo v situacije, ki od nas zahtevajo nekaj, česar si bodisi ne upamo narediti bodisi menimo, da tega nismo sposobni opraviti? Ali ste se kdaj vprašali, kje tiči vzrok?
Vzrok tiči v naši predstavi o nas samih - kdo smo, česa smo sposobni in kaj zmoremo. Samozavest je lastnost, potrebna za uspešno in zadovoljno življenje, saj nam na osnovi dobrega samospoštovanja omogoča, da se optimistično, energično in vztrajno lotimo vseh izzivov v življenju.
Samopodoba, samospoštovanje in samozavest so soodvisni
pojmi
Se kdaj vprašate, kako vidite samega sebe? Dejstvo je, da naše življenje ne poteka tako, koliko smo sposobni, temveč, koliko mislimo, da smo. Kaj je pravzaprav samopodoba? Samopodoba v največji meri temelji na našem dojemanju samega sebe in na tem, kar smo se naučili o sebi. Vsak izmed nas ime neko predstavo, kakšen naj bi bil, samopodoba pa je odnos med tem, kar mislimo, da moramo biti,
24
mm
/ir/rff/i
ZDRAVJE / OBVESTILO
24. JANUAR / PROSINEC 2014
»Samopodoba je tisto, kar si mislim o sebi, kako to vrednotim, je samospoštovanje, kako se to odraža v mojem delovanju, pa samozavest,« pravi psihologinja Anja Dangubič.
in tem, kar dejansko smo. O sebi se veliko naučimo tudi v odnosih z drugimi in preko izkušenj.
Vse, kar počnemo, temelji na naši percepciji, perspektivi. Predavateljica je to tezo ponazorila s primerom, ko sami sebe npr. dojemamo kot nerodno osebo, ki ji vse pade iz rok. Ko gremo proti vazi, že razmišljamo o tem, da nam bo padla iz rok. In kaj se zgodi? V našem telesu takoj prevlada strah, začnejo se nam potiti roke, zmanjša se naša pozornost, možgani naredijo selekcijo, začneta se izločati stresna hormona adrenalin in kortizol in zato postanemo manj pozorni navzven in vaza nam pade iz rok. Velikokrat si potem rečemo: »Saj sem vedel, da se bo to zgodilo!«
Veliko naših prepričanj si pridobimo že v otroštvu. Takrat si izgradimo tudi dobršen del samo-podobe. Žal je velikokrat tako, da si samopodobo izgradimo na podlagi tega, kar so nam o nas povedali drugi, ne glede na to, ali so imeli prav ali ne. Ko smo otroci, smo deležni veliko kritik, a eno so kritike na vedenje, drugo so kritike na osebo (npr. len si, soba ni pospravljena). Na našo samopodobo v otroštvu bistveno vplivajo pomembni drugi (bratje, sestre, babice, dedki, vzgojiteljice). Otrok tako dobi do 7. leta starosti veliko informacij. Npr. otrok lahko povsem neupravičeno dobi sporočilo, da je len, ker denimo doma cel popoldan ne sedi za mizo in dela domače naloge. V resnici jo je lahko že naredil v šoli ali takoj po prihodu domov, ker je
tako sposoben, da je nalogo hitro naredil. Ker v tem obdobju otrok še ni sposoben samorefleksije, te stvari, da je denimo len, pa v resnici morda sploh ni, ponotranji.
Kdo, mislimo, da moramo biti, in kdo to pravi
V prvi vrsti moramo vedeti, kaj si sploh želimo. Samopodoba je namreč bistvo naših strahov in zaupanja. Če npr. sami sebe dojemamo kot osebo, ki ni najbolj sposobna, ne bomo šli študirat, saj nas je že vnaprej strah, da študija ne bomo opravili, ne upamo si prevzemati odgovornosti, ne upamo si postavljati visokih ciljev. Sami se tako prepričamo, da nismo sposobni in da nam tako ali tako ne bo uspelo. Dober primer je tudi v službenem okolju, ko se npr. ne upamo prijaviti na bolje plačano delovno mesto, ker se že vnaprej prepričamo, da ga tako ne bi dobili. Če pa v možgane poženemo misel, da smo sposobni, da nam lahko uspe, pa bodo naši možgani tudi začeli iskati načine, kako bi to dosegli.
Čustvom zmeraj sledijo vedenja
Zavedati se je treba, da je sa-mopodoba naš »filter«. Vprašajte se, kaj najprej opazite, ko hodite po mestu. Če bi to isto vprašanje postavili več ljudem, bi dobili povsem različne odgovore. Ravno zato je naša samopodoba naš filter, saj vsak izmed nas opazi nekaj drugega. Naši možgani pa vselej naredijo selekcijo, saj je informacij, ki bi jih lahko sprejeli,
absolutno preveč. Možgani imajo usmerjeno pozornost. Zapomnijo si tisto, kar že poznajo (informacije, ki so shranjene nekje v podzavesti), in nove, nenavadne stvari.
Samospoštovanje je vrednostna ocena sebe
Vprašajte se, kako vidite sebe kot prijatelja, uslužbenca, partnerja. Ravno na osnovi vrednostnih sodb se odločimo, kakšni smo, kako se počutimo. Druge si lahko vzamemo samo kot primerjavo, nikoli pa ne za merilo. Vedno moramo spoštovati sebe, se sprejemati takšnega, kot smo. A pomembno je, da smo pri tem tudi realni, in vedeti, da s svojim življenjem nikoli ne moremo biti povsem zadovoljni. Enkrat se je treba tudi ustaviti in reči stop. Velikokrat pozabimo, kaj vse smo že naredili, kaj vse nam je v življenju že uspelo, a tega ne vidimo. Vedno vidimo samo tisto, kar bi še morali narediti. A vedeti je treba, da nikoli ne bo vse gotovo, nikoli ne bo vse narejeno, saj se človek venomer razvija, ima nove potrebe, želje. Spomnimo se, kaj smo si želeli npr. pred desetimi leti in kaj si želimo danes. So želje enake ali so vmes prišle že kakšne nove? Naš osebnostni napredek je zagotovo tudi to, da se danes več ne ukvarjamo z istimi težavami, s katerimi smo se ukvarjali pred tremi leti. Te težave so v preteklosti in tam jih tudi pustimo!
Ali sem dovolj ...
Lep, pameten, sposoben, bogat, hiter, zmogljiv, glasen, tih, opazen, neopazen ... Vprašajmo se,
čigavim merilom tukaj pravzaprav skušamo zadostiti. Sami si moramo izdelati osebnostne kriterije. Vprašajmo se tudi, ali imam dovolj (denar, hiša, stanovanje, avto, obleke, knjige, nakit .), kdaj sem zadovoljen sam s sabo. Samospoštovanje je tudi naša meja. Za vse v življenju si lahko postavimo meje, pod katere ne gremo. Samozavest je celostna zavest o sebi, o močnih točkah, ki jih imamo, o potencialih, pozitivnih lastnostih, šibkostih, da smo pripravljeni sprejemati nove izzive. Samopo-doba je tisto, kar si mislim o sebi, kako to vrednotim, je samospoštovanje, kako se to odraža v mojem delovanju, pa samozavest.
Začarani krog
A poznate tisti slavni stavek »Vem, da ne zmorem«? Ker mislimo, da ne zmoremo, nas je strah novih izkušenj in zato ne gremo v nove izkušnje in tako tudi ne moremo dobiti pozitivnih izkušenj. V ta začarani krog se velikokrat ujamemo, a nekje ga je treba presekati. Zato poskusite najti načine, da zmehčate to trdno prepričanje, da ne zmorete.
Pohvale
Se bolje počutite ob sprejemanju ali dajanju pohvale? Se ob sprejemanju pohvale počutite nelagodno? Kaj je vzrok temu nelagod-ju? Morda menite, da pohvala za vas ne drži? Ali ne veste, kaj reči nazaj? Vas pohvale, ki jih slišite, presenetijo? Kako pogosto pohvalite sebe? Ko si boste odgovorili na vsa našteta vprašanja, se zamislite in naredite tako, da bo prav.
Prireditev Športnik leta 2013 MO Ptuj
Če sta trud in uspeh zvezdni sij, potem so ptujski športniki kakor zvezde, ki krasijo nebesni svod. Ene so večje, druge manjše, nekatere mlajše, spet tretje starejše, kakšna se utrne le za trenutek, nekatere izmed njih pa svetijo še posebej dolgo in močno.
Vabimo vas na slavnosti dogodek ob podelitvi nagrad najuspešnejšim športnikom in ekipam leta 2013 v Mestni občini Ptuj.
Slavnostna podelitev bo 30. januarja 2014, s pričetkom ob 17.
uri, v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Zavod za šport Ptuj

Vf/fV//f
25
24. JANUAR / PROSINEC 2014
HUMANITARNOST
Tradicionalne dobrodelne akcije v decembru
December je mesec, ko se med seboj obdarujemo, za-želimo vse najlepše in najboljše ter obilo zdravja za leto, ki prihaja. Marsikdo izmed nas skozi celo leto pomaga ljudem in živalim v stiski. V tem članku in s tem člankom se želimo zahvaliti vsem posameznikom, organizacijam, podjetjem, klubom, četrtnim skupnostim in vsem drugim, ki so kakor koli nesebično pomagali pomoči potrebnim. V nadaljevanju so podatki nekaterih klubov, organizacij in posameznikov, ki so decembra pripravili dobrodelne akcije (zavedamo se, da v članku niso zajete vse dobrodelne akcije, op. a.).
Staša Cafuta Trček
Fotoarhiv Lions kluba Ptuj
Za vsakega učenca OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj kupili personalizirano darilo
Zadnjo soboto v decembru je na pobudo Sonje Šneberger potekal prvi božični dobrodelni tek s pri-četkom na mestnem stadionu. Teklo je 110 tekačev. Nekateri Ptuj-čani niso tekli, ampak so samo prišli na stadion in darovali denar za dober namen. Največji posamični donator je daroval 100 evrov, nekaj sredstev pa so podjetja nakazala kar na transakcijski račun OŠ dr. Ljudevita Pivka. »Zbrali smo 3150 evrov, MO Ptuj je od tega donirala 1500 evrov. Denar smo predali ravnateljici in tudi podpisali donatorski sporazum. Za ta denar so za vsakega učenca kupili personalizirano darilo,« je ob koncu povedal Miran Senčar, ki
je s pobudnico in ob pomoči Zavoda za šport Ptuj soorganiziral dobrodelni dogodek. »Tek bo tradicionalen, vsako leto bomo zbrana sredstva namenili tistemu, ki jih bo takrat najbolj potreboval,« je povedala Šnebergerjeva in dodala, da bodo morda tek prestavili v toplejši čas, saj bi s tem privabili še večje število ljudi.
Zbrani prostovoljni prispevki za otroke v stiski
Članice humanitarnega društva Soroptimist so v decembru organizirale štiri stojnice v Mercator centru, na katerih so zbirale prostovoljne prispevke za otroke v stiski. »Z zbranim denarjem v višini 1742,40 evra bomo 10-letnemu dečku, ki ne govori, kupile tablični računalnik in program, da bo lah-
Tradicionalna dobrodelna stojnica Lions/Leo kluba na Ptujski pravljici na mestni tržnici.
ko komuniciral z drugimi ljudmi. Od zneska bodo 330 evrov namenile šestim učencem 9. razreda za zaključno ekskurzijo, preostanek pa družini iz okolice Ptuja, ki je v stiski,« povzame predsednica Marija Škovrlj.
Obdarili več kot 100 otrok iz 34 socialno ogroženih družin
Lions klub Ptuj je tudi lanski praznični december obeležil s tradicionalnima dobrodelnima akcijama - Božično-novoletno dobrodelno stojnico in obdaritvijo otrok iz socialno ogroženih družin. Po besedah predsednika kluba Sama Ekarta so z darilnimi paketi s hrano, oblačili in igračami v skupni vrednosti okrog 9000 evrov na predbožično soboto obdarili več kot 100 otrok iz 34 socialno ogroženih družin s Ptuja, Ptujskega in Dravskega polja ter iz Haloz. Z Lions skodelico kuhanega vina in jabolčnika ter prazničnega peciva pa so skupaj z Leo klubom Ptuj razveselili obiskovalce Ptujske pravljice na mestni tržnici. »Zahvaljujemo se donatorjem, ki so s svojimi prispevki pokazali družbeno odgovornost in pomagali polepšati praznike lepemu številu otrok in družin,« se zahvaljuje aktualni predsednik.
Obdarili društvo Sožitje Ptuj in OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Člani Rotary kluba Ptuj so v decembru dobrodelno razdelili
dohodek iz predhodno organiziranega martinovanja društvu Sožitje Ptuj in Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj kot prispevek za nabavo prazničnih daril. »V tem primeru ne gre za velike zneske, saj z njimi ne razpolagamo (vsakemu po 200 evrov), je pa to celoten prihodek navedene prireditve,« razloži predsednik kluba Stanislav Klemenčič ter vabi na 1. dobrodelni ptujski evergreen koncert s plesom (Oto Vrhovnik & SalonOrchester), ki bo 8. februarja v hotelu Primus. Za več informacij pokličite v hotel ali pišite na boja-nrosi@gmail.com.
Obiskali in obdarili tudi starostnike, bolne in negibne
V Dekanijski Karitas Ptuj - Za-vrč so 29. novembra organizirali že 19. dobrodelni koncert, na katerem so s pomočjo vstopnine in sponzorjev zbrali 9000 evrov. »Prav tako smo v tednu Karitas v določenih trgovinah imeli nastavljene zabojnike, kjer so ljudje lahko donirali hrano, decembra pa smo zbrano hrano tudi razdelili najbolj potrebnim,« opiše Janez Rožmarin in nadaljuje, da so ob koncu leta obiskali in obdarili tudi starostnike, bolne in negibne. Po cerkvah zbirajo prispevke v finančni obliki. Vsa zbrana sredstva, ki jih zberejo tudi med letom, nato komisija pod vodstvom brata Milana Kvasa porazdeli pomoči potrebnim.
26
mm
/ir/rff/i
HUMANITARNOST / ZANIMIVOSTI
AKTUALNO	24. JANUAR / PROSINEC 2014
V Klubu ptujskih študentov leto 2013 zaključili dobrodelno
Jana Dobrijevic
V	sklopu delovanja na socialnem področju smo decembra 2013 izvedli dva večja projekta na področju dobrodelnosti - razpis za enkratno socialno pomoč in dobrodelno stojnico KPŠ. Izkupiček le-te bomo v celoti namenili v dobrodelne namene.
V	začetku decembra smo ponovno objavili razpis za enkratno socialno pomoč z namenom, da bi ogroženim študentom, članom Kluba ptujskih študentov, pomagali vsaj malo olajšati vsakodnevne stiske. Na razpis so se prijavili trije študentje, izmed katerih smo denarno pomoč v višini 200 evrov podelili tistemu, ki je izpolnjeval vse pogoje razpisa.
V	Mercatorjevem centru na Špindlerjevi ulici in na mestni tržnici smo 28. decembra organizirali dobrodelno stojnico. Študentje so prispevali domače piškote, voščilnice in številna ročna dela.
Z dobrodelnimi prispevki smo skupaj zbrali 607,31 evra. Vodja Odbora za socialo in izobraževanje Jasmina Kokol: »Veseli nas, da imamo možnost delati projekte, s pomočjo katerih pomagamo svojim vrstnikom. Kljub našemu trudu in prizadevanju, da bi klub v vedno večji meri deloval na tem področju, pa nas žalosti, da nam lokalne entitete ne priskočijo na pomoč v tolikšni meri, kot bi želeli. Vsekakor upamo, da se bo to v prihajajočem letu spremenilo in izboljšalo. Naš vložek v to bo predvsem premišljen in bogat spekter projektov na socialnem področju.« Več o delovanju samega odbora najdete na http://klub-kps.si.
v
Lana Kunčič, 4. b, OS Mladika, državna nagrajenka
Besedilo in foto: Karmen Plavec
Tudi letos smo se na naši šoli pridružili pedagoški akciji Zveze delovnih invalidov Slovenije, ob kateri so učenci lahko literarno in likovno ustvarjali na predpisani temi Moj prijatelj (sorodnik, starš, sošolec) je invalid in Invalidi in neinvalidi. Temi sta bili povezani z invalidi v navezavi s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
Prav posebno noto smo pri krožku dali pogovoru o drugačnosti ljudi, sošolcev, prijateljev in učencev naše šole. Učenci so spoznali, da je veliko drugačnih prav med nami, v naši skupnosti, in nanizali oblike pomoči, katere naj bi bili takšni učenci deležni. Spoznali so, da ni drugačnost le v zunanjem videzu. Misli, ideje in razmišljanje so učenci prepustili domišljiji. Zelo dobro je to uspelo Lani Kunčič, 4. b, mentorica Karmen Plavec, ki je z risbo upodobila temo Moj prijatelj je invalid. Prepričala je komisijo in
Nagrajenka Lana Kunčič, 4. b
za nagrado prejela zahvalo, Zbornik prispevkov izbranih sodelujočih učencev in dijakov ter knjigo Primoža Suhodolčana Ribo na glavo, pa spat! Čestitamo, Lana!
Sprememba pravilnika cepljenja psov proti steklini
Konec novembra 2013 je začel veljati novi Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. S prvim januarjem se cepljenje psov proti steklini ne izvaja več na eno leto, temveč po priporočilih proizvajalca cepiva na dve oziroma tri leta. Letos je cepljenje še obvezno za vse pse.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) v starosti od treh do štirih mesecev. Ob tem morajo biti označeni in vpisani v centralni register psov. Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v obdobju do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporabijo cepiva, ki zagotavljajo imunost več kot eno leto. Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja
ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje.
Cepljenje opravljajo veterinarske organizacije in podatke o opravljenih cepljenjih vnesejo v register psov v sedmih delovnih dneh po opravljenem cepljenju. Ob vsakem cepljenju psov proti steklini je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
Cepljenje za pse v letu 2014 se šteje kot drugo cepljenje v skladu s tem pravilnikom, če je iz spremljajoče dokumentacije ali uradnih evidenc razvidno, da je bil
V letu 2014 je cepljenje proti steklini še obvezno za vse pse.
pes cepljen v letu 2013, ali kot tretje cepljenje v skladu s tem pravilnikom, če je iz spremljajoče dokumentacije ali uradnih evidenc razvidno, da je bil pes cepljen v letih 2012 in 2013.
V Sloveniji imamo v registru zabeleženih več kot 210 tisoč psov. Cepljenje je do sedaj lastnika psa letno stalo 31,42 evra, ni pa še znano, ali se bo ta znesek v prihodnje povišal ali bo ostal isti.

Vf/fV//f
27
24. JANUAR / PROSINEC 2014
SPORT
Klemen Ferjan, uspešni judoist JK Drava Ptuj
Klemen Ferjan je sredi novembra nastopil na tekmi svetovnega pokala v judu na Samoi, v kraju Apia, kjer je kot edini predstavnik zastopal barve slovenske reprezentance in na članski tekmi svetovnega pokala v kategoriji do 81 kilogramov osvojil zlato. Tekmovanje je potekalo pod okriljem Svetovne judo federacije v organizaciji asociacije Judo Oceanije, nastopili pa so tekmovalci z vseh kontinentov. Ob tem velikem uspehu ga je 23. decembra s sprejemom počastil tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, mu osebno čestital in izročil priložnostno darilo.
Bronja Habjanič
Judo kot način življenja
Bil je osemkratni državni prvak, bronast na mladinskem svetovnem pokalu, peti na evropskem članskem prvenstvu, srebrn na Mediteranskih igrah ter dobitnik dveh zlatih medalj s tekem svetovnega pokala. To so njegovi najboljši športni dosežki, če izvzamemo druge medalje, ki jih še hrani doma. Pravi, da je judo njegov način življenja. Rad je v formi, uživa v trdem treningu, v čast mu je spoznavati izjemne ljudi po celem svetu, zelo pa ceni tudi načela juda, ki pridejo prav na vsakem koraku v življenju.
Klemen Ferjan je po rodu Celjan, rodil se je 12. oktobra 1979. V Ljubljani je končal študij elektrotehnike, v kanadskem Mon-trealu pa je magistriral iz mene-džmenta (MBA). Zdaj tudi živi v Montrealu, ki je zibelka letalstva, in zato tudi ni naključje, da je zaposlen ravno v letalstvu. V decembru je zaključil z mandatom pri Mednarodni organizaciji za letalstvo (ICAO), sedaj pa dela v Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA). V prostem času pomaga tudi bratu Primožu in njegovi ženi Nastji pri uvozu športne opreme kanadske vrhunske blagovne znamke Gill Sports.
Za judo ga je navdušil oče
»Trenirati sem začel v prvem razredu osnovne šole, leta 1986. Za prvi naslov državnega prvaka sem potreboval kar nekaj časa, osvojil sem ga namreč kot kadet, leta 1994. Potem pa so se naslovi in tudi mednarodni rezultati začeli vrstiti,« se spominja Klemen. Njegov prvi resnejši trener je bil Zvonko Pliberšek, rezultate pa
Foto: osebni arhiv Klemna Ferjana
je začel dosegati s Štefanom Čukom, oba sta bila člana celjskega judo kluba Ivo Reya. Po začetku študija v Ljubljani je prestopil v vrste JK Bežigrad, kjer je izjemno napredoval pri mednarodno priznanem trenerju Januszu Pawlo-wskemu. Na žalost je po nekaj letih ugotovil, da je športnik veliko vreden, ko je na vrhu, in malo, ko je poškodovan. »Na srečo obstajajo tudi klubi, kot je JK Drava Ptuj, in trenerji, kot je Vlado Čuš, ki me je v krizi vzel pod svoje okrilje in rezultati so se kmalu začeli vračati ali kot bi rekli v športnem žargonu "I was back stronger than ever."
Na Ptuju je Klemen začel trenirati proti koncu leta 2004, in ko sedaj gleda nazaj, je bila to njegova najboljša odločitev v športni karieri. »Poleg spoznavanja Ptuja ter treninga in sodelovanja s priznanim trenerjem mi je ta odločitev omogočila tudi občasen trening v kanadskem Montrealu, kjer živim še danes. Zahvala gre tudi Vladovi ženi Silvi, ki je v moji strokovni ekipi opravljala vlogo psihologinje/motivatorke in ma-serke/fizioterapevtke.«
Zahvala trenerju Vladu Čušu
»Moj trener je še vedno Vlado in tega ne mislim spreminjati, a po moji 'uradni upokojitvi' leta 2010 sodelujeva na drugačnem nivoju. Kot verjetno vedo vsi, ki ga poznajo, je Vlado odličen motivator in mu je uspelo, da me je lansko leto ponovno motiviral, kar je prineslo tudi letošnjo zmago na svetovnem pokalu na Samoi.« O načrtih za naprej pravi, da so njegovi najboljši časi v judu mimo, ampak nikoli se ne ve. Po zadnjem od-
»Na srečo obstajajo tudi klubi, kot je JK Drava Ptuj, in trenerji, kot je Vlado Čuš, ki me je v krizi vzel pod svoje okrilje in rezultati so se kmalu začeli vračati,« o svojem trenerju pove Klemen Ferjan.
mevnem rezultatu sta s trenerjem en vrhunski turnir, ki bo časovno namreč v pogovorih z Judo zvezo že precej bližje olimpijadi. Slovenije in načrtujeta še najmanj
ZAVOD Wj ZA ŠPORT	V Športne prireditve v FEBRUARJU
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 1. 2. 9.00	Streljanje: Strelski klub Ptuj, 1. A- in 1. B-državna liga
Nedelja, 2. 2. 9.00	Streljanje: Strelski klub Ptuj, pionirska, kadetska in mladinska liga
Nedelja, 9. 2. 9.00	Nogomet: NŠ Poli Drava, turnir
Nedelja, 16. 2. 15.00	Nogomet: FC Ptuj - FC Litija, U21, prvenstvena tekma
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 1. 2. 9.00-16.00 16.00-19.00	Namizni tenis: NTK Ptuj - NTK Preserje, članice (2. SNTL) Namizni tenis: NTK Ptuj - NTK Križe, članice (2. SNTL) Namizni tenis: NTK Ptuj - NTK Kema II, člani (1. SNTL)
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA	
Sobota, 1. 2. 20.00	Košarka: KK Ptuj - Vojnik, člani
Sobota, 8. 2. 18.00	Odbojka: ŽOK AC Prstec Ptuj - Benedikt, članice, prvenstvena tekma
ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT	
Petek, 7. 2. 19.00	Rokomet: ŽRK Tenzor DP Logik - ŽRK Ajdovščina, članice, prvenstvena tekma
Sobota, 15. 2. 19.00	Rokomet: RK Drava - RK Grosuplje, člani, prvenstvena tekma
28
mm
/ir/rffft
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
24. JANUAR / PROSINEC 2014
Vadba juda je koristna tudi za otroke - II. del
Obstoječa infrastruktura za vadbo juda na Ptuju ni najustreznejša
Vadba juda poteka v judo centru in v telovadnicah osnovnih šol, kjer ima klub vsaj osnovne možnosti za vadbo. Sedanji judo center, ki so ga sami dogradili in opremili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, postaja vsako leto bolj tesen, saj se vrste Judo kluba Drava Ptuj uspešno množijo. S pomočjo občine so letos po dolgih letih izboljšali pogoje za vadbo z eno novo borilno površino judo blazin. Teh pa še zmeraj nimajo v nobeni srednji šoli in treh ptujskih osnovnih šolah. Letos so odgovornim v občini Ptuj predstavili projekt svojega nadaljnjega razvoja in upajo, da bodo skozi projektno sodelovanje deležni ustrezne podpore, ki si jo klub s takšnimi rezultati in tradicijo verjetno zasluži. Trend dobrega sodelovanja želijo nadaljevati v naslednjih letih, ko bo treba za judo narediti vsaj toliko, kot se je v zadnjih desetih letih naredilo za številne druge športne panoge na Ptuju. Želja in cilj kluba je, da še v tem desetletju pridobijo večji vadbeni judo center, ki bi omogočil tudi druge dopolnilne dejavnosti, povezane z vadbo mladih in področjem množičnosti.
V letu 2014 si prizadevajo dobiti novega glavnega sponzorja, s čimer bi izboljšali stabilnost materialnih pogojev za tekmovalni program. Prevozi, oprema, stroški priprav in tekmovanj, zdravstvena oskrba in drugo zahtevajo velika finančna sredstva. Tekmovalni koledar je v judu vse mesece v letu poln, kot malo kje pri drugih športnih panogah. Tekmovanja so po celem svetu, tako da so prevozi in logistika organizacije za ta tekmovanja zelo obsežni ter finančno zahtevni projekti.
Otroci vabljeni k vpisu v Judo vrtec
Za projekt Judo vrtec skrbi diplomirana trenerka Silva Čuš, sicer mojstrica juda 1. dan. Gre za nov pristop vključevanja najmlajših v športne aktivnosti. Starost vadečih je od 4 do 6 let, vadba je primerna za fante in dekleta. »Športna vad-
ba za najmlajše temelji na izboljšanju osnovnih motoričnih gibanj in spretnosti, izboljšanju hitrosti in koordinacije. To poteka preko različnih iger. Otroci postopno spoznavajo osnove juda z aktivnim učenjem padcev, ki so zelo pomemben vidik pri odraščanju otrok, na katerega pa na žalost vse prepogosto pozabljamo. Prav poznavanje pravilnega padanja je tisto, kar bo lahko v prihodnosti otrokom prihranilo marsikatero solzo ali poškodbo. Hkrati nam to znanje pomaga pri napredovanju v tehniki. Znanje padanja pa ni pomembno samo v judu športu, temveč je prisotno v vseh športih. Še več, osnove padanja bi moral poznati sleherni človek, kajti v
je padec pri igri, skokih z višine, vožnji s kolesom ali rolerji, padci po stopnicah ali poledeneli cesti. Zato jih je nujno treba naučiti pravilnega padanja in obvladovanja položaja telesa v prostoru - vse to omogočajo osnovni elementi juda,« pojasnjuje Čuševa.
Otroke že v samem začetku učijo osnovnih etičnih načel juda, kot so spoštovanje, iskrenost, poštenost, sodelovanje, branjenje šibkejših od sebe, pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Otroci preko dela v parih in skupinah pridobivajo občutek za sodelovanje s partnerjem in delo v skupini. Navajajo se na osnovno disciplino, ki jo zahteva ukvarjanje s športom. Vadba tehnike pa ponuja edinstveno možnost vplivanja na otrokov socialni in moralni razvoj ter krepitev samozavesti. Premagovanje nasprotnika, ovir, težav in lastnega strahu v judu lahko primerjamo s podobnimi situacijami v življenju. Svoj nastop zato radi energično zaključijo s sloganom Mi smo asi!. Dokazano je tudi, da se je šolski uspeh pri šoloobveznih otrocih, ki se ukvarjajo z judom, popravil za več kot 10 %, največji napredek so pokazali tisti, ki so še posebej negativno izstopali pri vedenju (agresivnost, nedisciplina, nezbranost ...).
Vadba poteka v Športni dvora-
ni Mladika, v Judo centru Drava ter v vseh štirih mestnih osnovnih šolah. Dodatne informacije lahko
dobite na tel. 041 684 912 ali na spletni strani www.judo-ptuj.si. Vabljeni v svet juda.
moP
	
	Sreda
	5.
i	februar
	Torek
-	11.
t	februar
	
	Sreda
	12.
i Î	februar
MESTNO
GLEDALIŠČE
PTUJ
PROGRAM FEBRUAR 2014
Potovanje v deželo klovnade
Gostuje Zavod Bufeto Ljubljana ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven

Ponedeljek 10. februar
Romana Ercegovič
Vedno te ima nekdo rad
Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj,
Otroškega gledališča Potujoča hišica in Gledališča Lalanit
ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
Ken Ludwig
Sleparja v krilu [kome«
Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje ob 19.30 za izven
Hans Christian Andersen
Palčica
Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in DLU ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
Peter Seligmann, Elsebeth Nielsen, Bo Larsen
Mahmud
Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
Ponedeljek 17. februar
Philip Ridley
Pravljično srce
Produkcija Mestnega gledališča Ptuj ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
Roald Dahl
Gregorjevo čudežno zdravilo
Produkcija Mestnega gledališča Ptuj ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
TORI TRIO (Jure Tori, Ariel Cubria, Ewald Oberleitner) Gosta: Marjan Bone in Jure Longyka Stihovizija - ljubezen v glasbi in poeziji ob 19.30 za izven, Valentinov koncert
José Luis Alonso de Santos
Ljubezenske in šaljive slike al fresco
Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Zavoda Margareta Schwarzvald Ljubljana ob 19.30 za izven
Anamaria Radanovič in Abraham Quinones
Baletno glasbeni večer
ob 19.30 za izven
Anamaria Radanovič in Abraham Quinones
Baletno glasbeni večer
ob 19.30 za izven
Leo klub Ptuj
Bejži čopič, kurent gre
Dobrodelna licitacija likovnih del
ob 19.00 v Mestnem gledališču Ptuj
Telefon 02 749 32 50 (tajništvo in blagajna) Telefaks 02 749 32 51
Elektronska pošta info@mgp.si, www.mgp.si
Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure in uro pred predstavo.
csTt&ca/t
29
24. JANUAR / PROSINEC 2014
PRIREDITVENI VODNIK
Februar v CID-u
Petek, 7. februar, 19:00 Gregor Samastur: Skozi moje sanje
Otvoritev slikarske razstave Samasturjevo likovno raziskovanje in ustvarjanje je v zadnjih letih povezano z nenehnim iskanjem nečesa izgubljenega, kar pa se v likovni formi izraža kot specifičen način lastne osebne izpovedi. Slikar je o svojih najnovejših delih zapisal: »Najnovejša novonastala likovna dela sem združil v opus, ki sem ga poimenoval Skozi moje sanje (Through My Dreams) in ki ga tvori 22 likovnih del, v katerih je tematsko izhodišče pokrajina. V teh delih ne gre za pokrajino, ki bi nastajala po opazovanju, ampak gre za mojo osebno, imaginarno pokrajino - za moj svet, za svet skozi moje sanje. Te pokrajine se dvigujejo iz neopredeljenega prostora in ustvarjajo neko magično in nenavadno pokrajino, včasih kristalno jasno, drugič izginjajočo v nenavadni prosojni meglici.«
Tokratna likovna razstava v CID-u je že sedma po vrsti. Vsa ta leta jo umetnik posveča spominu na sina ob njegovem rojstnem dnevu in tako vsako leto predstavi nov opus novonastalih likovnih del. V vseh teh letih je nastalo in bilo javnosti predstavljenih 154 likovnih del, ki v sedmih različnih opusih predstavljajo specifično, Samasturju lastno likovno govorico in svojstveno osebno izpoved. Vstopnine ni!
Od ponedeljka, 24., do petka, 28. februarja, CID Ptuj Pustne počitniške delavnice norčavnice Ustvarjalne delavnice za otroke Za vse male in malo manj male maškare, ki bodo v zimskih počitnicah pustno razpoložene, smo pripravili cel teden zanimivih, zabavnih, ustvarjalnih in uporabnih pustnih delavnic. S pomočjo spretnih prstov kostumografinj iz ateljeja Simona Martina si bomo ustvarili čisto prave pustne kostume, pa še kak pustni pripomoček za povrh! Starši lahko svoje otroke pustite v našem
varstvu, lahko pa se jim pri ustvarjanju tudi pridružite in skupaj izdelate kakšno družinsko masko. Cel teden bomo za udeležence pripravljali pisana pustna presenečenja, ki pa naj še ostanejo skrivnost. Udeležba je brezplačna, pridite vsak dan!
Petek, 28. februar, 22:00, CID Ptuj Pustni disko
DISKO ŽUR: Edini pravi pustni žur brez vstopnine! Disko žur z DJ-ji in skupino What Da Funk, ki preigrava stare disco-funk uspešnice. Šestčlanska zasedba vam bo v živo pričarala diskoteko, kakršno
so poznali v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja: Bee Gees, Kool and the Gang, Gloria Estefan, Earth Wind & Fire, Donna Summer in številni drugi vam bodo tokrat igrali v živo. What Da Funk so: Špela Novak - vokal, Eva Bračič - back vokal, Živa Horvat - synth, back vokal, Damir Ovčar - kitara, Matjaž Lorber - bobni. Peter Pravdič - bas, Zaželene maske v slogu 70., 80. in 90. let. Vstopnine ni, zagroovajmo skupaj!
Več informacij na www.cid.si.

[[bruar i mestnem ihii piuj
■i petka, !(., iiulji, 21. 1.
16.00: pop: Nesramni dedi (Jackass Presents: Bad Grandpa, Jeff Tremaine, ZDA) Johnny Knoxville iz Jackassa 18.00: art/pop: Izgubljen, da najden (Tomaž Šneberger, Slo) 20.00: pop: Thor: Svet teme (Thor: The Dark World, Alan Taylor, ZDA)
četrtek, 3d. 1.
19.00: posebni dogodek: Najboljši videospoti leta 2013 v družbi Matica Majcna, urednika revije Podoba-Glasba. Vstopnine ni!
■i petka, 31. 1., ii nedelje, 2. 2.
16.00: družinski/art: Ko letijo vrane (Le Jour des Corneilles, J.-C. Dessaint, Fra/Bel/Luks/Kan), sinhronizirano 18.00: pop: Enderjeva igra (Ender's Game, Gavin Hood, ZDA) 20.00: art: Plesalka v senci (Shadow Dancer, James Marsh, ZDA)
četrtek, 6. 2.
19.00: art: Svinjarija (Filth, Jon S. Baird, VB)
petek, 7. 2.
16.00: družinski/pop: Ledeno kraljestvo (Frozen, Chris Buck in Jennifer Lee, ZDA), sinhronizirano 18.00: pop/art: Svetovalec (The Counselor, Ridley Scott, ZDA/VB), Ridley Scott in M. Fassbender, B. Pitt, P Cruz, C. Diaz, J. Bardem, G. Višnjic ... 20.00: art: Svinjarija (Filth, Jon S. Baird, VB)
■ta, 8. 2.
10.00: Kino vrtiček: Navihani Bram (Brammetje Baas, Anna van der Heide, Nizozemska, 5 + ) Navihan družinski film o posluhu za drugačnost, težavah sodobnih otrok in kreativnih rešitvah. Sinhronizacija v živo. Projekciji sledi ustvarjalna igralnica Spoznavajmo sebe in narišimo avtoportret.
16.00: družinski/pop: Ledeno kraljestvo (Frozen, Chris Buck in Jennifer Lee, ZDA), sinhronizirano 18.00: pop/art: Svetovalec (The Counselor, Ridley Scott, ZDA/VB) 20.00: art: Svinjarija (Filth, Jon S. Baird, VB)
nedelja, 9. 2.
16.00: družinski/pop: Ledeno kralje-
stvo (Frozen, Chris Buck in Jennifer Lee, ZDA), sinhronizirano 18.00: pop/art: Svetovalec (The Counselor, Ridley Scott, ZDA/VB) 20.00: art: Svinjarija (Filth, Jon S. Baird, VB)
četrtek, 13. 2.
19.00: art: Adelino življenje (La vie d'Adèle, Abdellatif Kechiche, Francija), zlata palma v Cannesu
ib peha, 14., do nedelje, ig. 2.
16.00: družinski/art: Inukovo potovanje (Inuk, Mike Magidson, Grenlandija)
18.00: pop: Dostavljalec (Delivery Man, Ken Scott, ZDA), Vince Vaughn ima 533 otrok
20.00: art: Adelino življenje (La vie d'Adèle, Abdellatif Kechiche, Francija)
V petek, 14. 2. (valentinovo), zaljubljeni pari plačajo le eno vstopnico. Dokaz = poljub.
čem, 2d. 2.
19.00: art: Ugrabljeni (Prisoners, Denis Villeneuve, ZDA)
id petka, 21., do nedelje, 23. 2.
16.00: pop/družinski: Reševanje g. Banksa (Saving Mr. Banks, John Lee Hancock, ZD^VB/Avstralija) 18.00: pop: Odvisniki od seksa (Thanks for Sharing, Stuart Blumberg, ZDA)
20.00: art: Ugrabljeni (Prisoners, Denis Villeneuve, ZDA)
id torka, 25., do četrtka, 27. 2.
19.00: 8. mednarodni festival gorni-škega filma
id petka, 28. 2., do nedelje, 2. 3.
16.00: pop: Justin Bieber: Believe (Justin Bieber's Believe, Jon M. Chu, ZDA), dokumentarec o najstniškem zvezdniku
18.00: pop: Legende v Vegasu (Last Vegas, Jon Turteltaub, ZDA), Michael Douglas, Robert De Niro, Morgan Freeman, Kevin Kline 20.00: art: Mlada in lepa (Jeune & jolie, François Ozon, Fra) Kultni režiser in nova seksapilna zvezdnica francoskega filma
Več informacij najdete na www.kinoptuj.si.
30

AKTUALNO
24. JANUAR / PROSINEC 2014
Pred vrati je več kot mesec dni dolgo 54. Kurentovanje
Priprave na kurentovanje so v polnem teku. Letošnji pustni čas se bo, kot vsako leto, začel na svečnico, 2. februarja, in zaključil na pustni torek, 4. marca. V ptujski Mestni hiši so se ptujski župan dr. Štefan Čelan, vodja 54. Kurentovanja Branko Brumen in mag. Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, srečali s predstavniki javnih zavodov, ki bodo prispevali del k bogatemu programu dogajanja. Organizacija kurentovanja je tudi letos v rokah podjetja Javne službe Ptuj.
Mateja Tomašič
Foto: Mateja Tomašič, Rado Škrjanec
»Sestanek s predstavniki javnih zavodov je pokazal, da smo ljudje na Ptuju pripravljeni in zmožni zavestno soustvariti Kurentovanje, ob tem pa so nesporni finančni in drugi okviri, ki nas pri tem omejujejo. Ohranili bomo programske sklope, ki smo jih do sedaj uspešno uveljavili: Etnofest, Artfest in Karnevalfest, tudi število našemljenih udeležencev, pričakujemo jih med 10 in 12 tisoč. Naša vizija je, da bo Kurentovanje dobilo mesto osrednjega evropskega etno karnevala oziroma etno festivala, torej umestitev Kurentovanja ne samo v slovenskem, temveč tudi evropskem prostoru. Nadaljevalo se bo znanstvenoraziskovalno delo
na liku kurenta in pustnih šegah na poti zaščite kurenta kot nesnovne kulturne dediščine v Unescu,« je povedal Branko Brumen.
Osrednji dogodki bodo potekali med 22. februarjem in 4. marcem. Prva prireditev bo na svečnico ob polnoči, tradicionalni Kurentov skok, že 14. zapored, ki bo na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju. Otvoritvena slovesnost z mednarodnim FECC Etnofest srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask bo 22. februarja. Na ta dan bo oblast mesta ptujski župan predal 14. princu karnevala Miroslavu Slodnjaku, vitezu Dorna-vskemu. Ustoličili so ga predlani
Otvoritvena slovesnost z mednarodnim FECC Etnofest srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask bo 22. februarja.
na martinovo, s svojim spremstvom pa bo ključe mesta vrnil ob pokopu pusta na večer pustnega torka. Mednarodni FECC Karnevalfest - 54. mednarodna pustna karnevalska povorka bo 2. marca. Ostale bodo tudi druge tradicionalne prireditve: Veliki karnevalski bal, Mestni pustni korzo, Dobrodelna obarjada Lions kluba Ptuj, Mednarodni slikarski Ex tempore Ptuj, Etnorockfest, Bejži čopič, kurent gre, Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev ... Tudi letos bodo predstavitve tradicionalnih pustnih likov in obredij ptujskega območja v starem mestnem jedru Ptuja, pred Mestno hišo in na osrednjem prireditvenem prostoru - mestni tržnici. »In kar je letos novost - ločili smo 100 prireditev javnega pomena v organizaciji Javnih služb Ptuj skupaj z njihovimi partnerji in zasebno ko-
mercialni del (karnevalska dvorana). Na podlagi javnega poziva je bil tako za postavitev karnevalske dvorane kot tudi izvajanje gostinske in zabavnoglasbene prireditve izbran izvajalec PP Gostinstvo, ki so se edini prijavili na javni poziv,« pojasnjuje B. Brumen in nadaljuje: »Večkot 20-letno članstvo v Evropski federaciji karnevalskih mest in gostovanja naših skupin v teh mestih in državah nam omogoča, da se lahko na Ptuju pokaže izjemno bogastvo etnografsko-kul-turne dediščine. Do zdaj imamo za obe povorki potrjeno udeležbo skupin vsaj iz dvanajstih držav, pričakujemo tudi skupino iz Bolivije ter karnevalske skupine iz Francije, Grčije, Romunije, Rusije, Belgije, Hrvaške ... Tolikšnega števila sodelujočih iz toliko držav ne pomnim na nobenem karnevalu v evropskem prostoru.«
Se vidimo, če se prepoznamo!
V Klubu ptujskih študentov že nestropno čakamo na 15. zaporedni KURENTANC, najboljše in največje študentsko pustovanje v Sloveniji.
Letos se bomo ponovno zbrali v športni dvorani Campus, kjer bomo na največjem pustovanju za mlade združili študente. Zaradi nenehnega zmanjševanja sredstev, smo primorani Kurentanc organizirati kot enodnevno zabavo, bo pa ta zato toliko boljša in pestrejša. Izvajalci in datum tanca naj zaenkrat ostanejo skrivnost, namignemo naj vam le, da bo to eden izmed Kurentancov, ki ga bomo s težavo pozabili. Se vidimo, če se prepoznamo, letos že 15. zapored!
Psssst ... več informacij bo razkritih kmalu, zato spremljaj http:// www. kurentanc.si.
Jana Dobrijevic

Vf/fV//f
31
Objava razpisa za razvoj podeželja
Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj, ki je priloga Ptujčana, objavljen Javni razpis za dodelitev državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Mestni občini Ptuj za leto 2014.
Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči - skupinske izjeme in po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pomoč za arondacijo, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost, promocija in trženje proizvodov in storitev, izobraževanje
in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja.
Mestna občina Ptuj
odyüie
VRATA ZDRAVJA
Rajšpova ulica 15a • 2250 Ptuj 059 927 700 • 051 60 60 52 info@bodylife.si
Najboljša dieta je zdrav način življenja. Priporočamo razstrupljanje telesa - limfno drenažo! Brezplačna analiza telesa ! Pomagamo vam lahko tudi z našo novo storitvijo - medicinska hipnoza - prijavite se na brezplačen
informativni razgovor. Motnje prehranjevanja, odpravljanje zasvojenosti, nespečnost, nezbranost, stres, šibka samopodoba...
PRODAJA IN
DOSTAVA JEKLENK
NA DOM
1® + 1 GRATS
Brezplačna številka
080 73 00
INPLAN d.o.o., Ptuj (www.inplan.si)
pooblaščeni distributer Plinarne Maribor d.o.o.
Terme Ptuj
S/(A HCliLS t fcE5OTTS
Pestro dogajanje v Termah Ptuj
	10. sezona Primusovih vinskih zgodb 31.1.	ob 20. uri - Bordeaux : Brda 14.2.	ob 20. uri - Istra od Pulja do Trsta 7.3. ob 20. uri - Čotar : Mansus : Štajer Klub Gemina XIII. Grand Hotela Primus. Vstopnice: 18 € po osebi.
«t	i Otroci, vabljeni! 26.2. ob 17. uri Tradicionalno otroško pustno rajanje v Klubu Gemina XIII. Vstopnice: 4 € za odrasle, otroci prost vstop
M	1. Dobrodelni ptujski evergreen koncert s plesom Oto Vrhovnik & Salon - Orchester v organizaciji Rotary kluba Ptuj 8.2. ob 19. uri Klub Gemina XIII. Grand Hotela Primus. Vstopnica 30 € po osebi.
Otroški rojstni dnevi v Termalnem Parku ali rimsko obarvana praznovanja v Grand Hotelu Primus.	
Valentinovo kulinarično doživetje s plesno glasbo
15.2. ob 19. uri
Klubu Gemina XIII. Grand Hotela Primus Vstopnice: 25 € po osebi.
Poroke in poročni obredi v Grand Hotelu Primus Izbirate lahko med različnimi prizorišči. Pišite nam za izvedbo nepozabne poroke: bostjan.humski@terme-ptuj.si	
Nočno kopanje z ZUMBO ob bazenu Termalnega Parka Vsak prvi in tretji petek v februarju in marcu po 20. uri samo 6 € po osebi.	
Termalni Park Družinske vstopnice že od 18 € dalje. Popoldanske in večerne vodne aktivnosti: aqua aerobika, aqua zumba za otroke in odrasle, gymstick, Ai chi-Tai Chi v vodi, aqua fitness.	
Masaže - Termalni Park: v februarju in marcu 20% popusta na polovično klasično masažo (20 min) ali klasično masažo celega telesa (45 min). Velja od ponedeljka do petka.
KONTAKT: Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj <3) 02 74 94 506 El hotel.primus@terme-ptuj.si www.terme-ptuj.si