Gaspari 10 MS.qxp 8.12.2005 17:16 Page 109 109 Arheo 23, 2005, 109–113 Deseti mednarodni simpozij o arheologiji ladij in èolnov (ISBSA), Roskilde, 22.–27. september 2003 © Andrej Gaspari Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središèe, Inštitut za dedišèino Sredozemlja Med angleško govoreèimi poznavalci ladjedelništva velja, da takrat, ko reèeš "ship", v resnici misliš na "boat" in narobe. Torej, jubilejni, deseti mednarodni simpozij o arheologiji ladij in èolnov (X International Symposium on Boat and Ship Archaeology – ISBSA) je potekal v sim- patiènem mestu Roskilde, nekdanji prestolnici danskih kraljev, ki leži okoli 25 km od Köbenhavna. Prizorišèe letošnjega simpozija, ki so ga skupaj organizirali Muzej vikinških ladij, Center za pomorsko arheologijo pri Danskem narodnem muzeju ter Univerza iz Southamp- tona, je bilo izbrano na devetem ISBSA v Benetkah leta 2000. Predavanja so potekala v vrhunsko opremljenem kon- gresnem centru Comwell, ki leži nad notranjim zalivom fjorda, le nekaj kilometrov od ožine s slovitim pod- morskim najdišèem vikinških ladij pri Skuldelevu. Nekaj veè kot 200 udeležencev simpozija, ki je zaradi bogatega programa (56 dvajsetminutnih do polurnih predavanj v štirih dneh) dopušèal le malo èasa za ogle- dovanje mesta, je imelo možnost obiskati novi kom- pleks ob že dobro znanem muzeju, saj so pri graditvi prizidka pred nekaj leti našli pristanišèe z ostanki kar 11 ladij iz 11. in 12. stoletja. Tako so v že dobro uteèeno graditev replik (s pomoèjo fundacij prav zdaj konèujejo 30 m dolgo vojno ladjo Skuldelev 2) na prostem in na oèeh obiskovalcev vkljuèili tudi na novo odkrite ladje. Ob umetnem otoku z muzejskimi delavnicami leži tudi pristanišèe z zasidranimi replikami ter nekaterimi še plovnimi izvirniki zanimivejših tradicionalnih plovil. Na praktiènem dnevu so udeleženci ob demonstracijah posameznih vešèin spoznavali dokumentiranje original- nih delov ladij iz Skuldeleva, raèunalniško rekonstru- iranje plovil, ladjedelniško orodje, samo graditev vojne ladje, tudi klanje lesa ter izdelavo vrvi in jader, poleg tega pa so, razdeljeni v skupine, zapluli na replikah. Program je obsegal tudi obisk odliène razstave Danskega narodnega muzeja z naslovom Plen zmage, ki je predstavila obsežne komplekse orožja, vojaške opreme in plovil iz južnoskandinavskih moèvirij. To so predmeti, ki so bili med 1. in 5. stoletjem zaplenjeni rimski vojski oz. germanskim nasprotnikom in so jih v okviru kultnega obredja najprej unièili, nato pa odvrgli v vodo. Tema, ki so jo organizatorji izbrali kot rdeèo nit letošnje- ga sreèanja, je bila Povezani z morjem, simpozij pa je bil razdeljen na sklope Novosti z Baltika, Novosti iz sveta, Novosti iz Italije, Eksperimentalna arheologija, Med kopnim in morjem, Teoretièna vprašanja v zvezi z ladij- skimi konstrukcijami ter Morska plovba na dolgih razda- ljah in medkulturne povezave. V otvoritvenem prispevku se je Ole Crumlin-Pedersen ozrl na razmeroma dolgo tradicijo ISBSA, ki od sreèanja v Greenwichu leta 1976 deluje kot dobro obiskan medna- rodni forum za navtiène raziskave. Med predavanji iz sklopa Novosti z Baltika je izstopal prispevek Flemmin- ga Riecka o novejših izkopavanjih ostankov treh ladij iz železne dobe v moèvirju Nydam; avtor je predstavil ugo- tovitve o novih odkritjih delov plovil, ki so bila delno izkopana že leta 1863. Dendrokronološke analize so pokazale, da je bila prva ladja izdelana iz dreves, podrtih leta 190 n. š., na drugi so našli šèit, datiran v leto 296, najmlajša in najbolje ohranjena ladja, ki je trenutno na razstavi v Köbenhavnu, pa je bila zgrajena leta 320 n. š. Morten Gø ´thche je poroèal o stanju raziskav ladij iz Roskilda, ki so bile odkrite med zidavo prizidka k muze- ju v letih 1996–1997. Gre za ostanke 36 m dolge vojne ladje iz èasa okoli leta 1050, štirih tovornih ladij z nosil- nostjo do 50 ton, datiranih med 1050 in 1200, ter štirih manjših plovil iz èasa med letoma 1200 in 1350. Vse ladje pripadajo nordijskemu tipu z enim kvadratnim jadrom in boènim krmilom, zgrajene pa so bile s prekri- vanjem platic oz. v tehniki klinker. Na raziskave posameznih brodolomov so se nanašala tudi predavanja Fridericha Lütha o kogu iz 13. stoletja, Waldemarja Ossowskega o razbitinah dveh ladij z dvojno zunanjo oplato iz 16./17. stoletja ter Jensa Auerja o maj- hni danski fregati iz 18. stoletja. Sklop Novosti iz sveta se je zaèel z našim prispevkom (avtorji Andrej Gaspari, Miran Eriè in Marija Šmalcelj) o razbitini rimske tovorne ladje z ravnim dnom iz Kolpe v Sisku. Ladja, radiokarbonsko datirana v 3. stoletje, je bila najdena v sekundarni legi tik ob obsežni koncentraciji pilotov, ki so verjetno nosili pristaniško plošèad z obrt- niškimi obrati. Pri ladji je zanimiv naèin spajanja oplate s številnimi železnimi spojkami; po tem jo je možno primerjati le s plovilom iz rimskega pristanišèa pri Kuš- jaku v Železnih vratih in kaže na moèno navezanost lokalnih ladjedelniških postopkov na tehnologijo šivanja iz srednje- in severnojadranskega obmoèja. Gaspari 10 MS.qxp 8.12.2005 17:16 Page 110 110 Andrej Gaspari Deseti mednarodni simpozij Sledila so še predavanja Stéphanie Wicha o paleo- botaniènem doloèevanju materialov v antiènih brodo- lomih, ter Patricie Sibelle, Johna Atkinsa in Beatrice Szepertyski o ponovni uporabi delov ladij pri graditvi pristaniške infrastrukture v Bordeauxu. Felipe Castro je govoril o razbitini male tovorne ladje (16./17. stoletje) iz ustja reke Arade na Portugalskem, Kroum N. Batchvarov pa o trgovski ladji iz 18. stoletja, ki so jo dokumentirali pred graditvijo pomorskega oporišèa v Bolgariji. Posebno zanimanje je zbudil prispevek Andréja van Holka o nedavnem odkritju izjemno dobro ohranjene tovorne ladje s konca 2. stoletja v mrtvem rokavu Rena pri De Meernu na Nizozemskem. Na 24,6 m dolgi in le 2,6 m široki, v celoti ohranjeni ladji z ravnim dnom, ki jo glede na bližino ceste in limesa interpretirajo kot vojaško oskrbovalno plovilo, so našli celo dve odlièno ohranjeni kabini s pohištvom in orodnim inventarjem. V sekciji Novosti iz Italije sta Dario Gaddi in Carlo Bel- trame predstavila tesarske detajle in opremo v nam dobro znani ladji z vzdevkom Iulia Felix, ki so jo našli ribièi 6 milj pred Gradežem. Ladjo s tovorom amfor in sodov, ki se je potopila sredi 2. stoletja, so razstavili in dvignili kos za kosom, na ogled pa bo v na novo postavljenem muze- ju v Tržièu. Marco Bonino in Stefano Bruni sta predstavi- la raziskave ladij iz lokacije San Rossore pri Pisi; zdaj se ukvarjajo z rekonstrukcijo geometrije in osnovne zgradbe, precej nenavadno pa je, da bo prišel študij tehnoloških postopkov in znaèilnosti na vrsto šele po konèani konservaciji. Pri ladji na vesla (C) in majhnem plovilu (E) bo zaradi dobre ohranjenosti možna kar 90- odstotna rekonstrukcija. Predavanje Edoarda Riccardija je obravnavalo šest sred- njeveških ladij iz pristanišèa v Olbiji na severovzhodni obali Sardinije. Poleg ladij iz èasa med 11. in 14. stolet- jem, ki so jih sekundarno uporabili kot kesone pri gra- ditvi pomolov, so v sklopu antiènega pristanišèa odkrili še 18 ladij iz 1. in 5. stoletja n. š., ki bodo v strokovnih krogih nedvomno deležne velike pozornosti. Veè avtorjev z Maurom Bondiolijem na èelu je predstavilo izkopava- nje in postopek dokumentacije srednjeveške galeje in reèno-lagunske ladje z ravnim dnom pri otoku San Marco v Beneški laguni. Naslednjo sekcijo je zaèel Ole Crumlin-Pedersen z za- nimivim prispevkom o naèelih in problematiki eksperi- mentalne arheologije in izdelovanja replik ladij v naravni velikosti. Takšne ladje imajo nedvomno moèan vpliv na vtis javnosti o ladjah iz preteklosti in njihovih zmožnos- tih, vendar deloma predstavljajo rezultat znanstvenega zanimanja za potencial teh plovil v tehnološko-historièni perspektivi (plovne lastnosti, nosilnost, struktura posad- ke, upravljanje plovila), nekatere pa gradijo zgolj za tu- ristièno promocijo. Avtor poudarja, da morajo biti tovrst- ni projekti podvrženi temeljiti presoji kolegov že po objavi, kaj šele po graditvi plavajoèe hipoteze in preizkušnji na morju, pa èeprav to pomeni tudi javno kri- tiziranje podvigov, ki imajo v nekaterih primerih status nacionalnega simbola. Opozoril je, da stroka kljub tem zadržkom ne sme spregledati pomena replik v splošnem izobraževalnem pomenu in kot sredstva za usposabljanje prihodnjih generacij arheologov, ki jim bodo plovila z jadri ali na èloveški pogon še manj domaèa, kot so nam danes. V nadaljevanju je etnolog Terje Planke iz Univerze v Oslu predstavil projekt rekonstrukcije tretje ladje iz Gok- stada ter svoja razmišljanja o metodah rekonstruiranja manjših plovil s pomoèjo etnoloških študij, vendar s pre- davanjem ni preprièal. Nasprotno pa je veliko navduše- nje izzval Sø ren Nielsen s predstavitvijo graditve replike in z odlièno raèunalniško animacijo ladje Skuldelev 2, ki je bila ob odkritju razmeroma slabo ohranjena. V tem sklopu smo poslušali še predavanja Thomasa Finderupa o identifikaciji sledov razliènih orodij, bazi podatkov z vsemi ladjedelniškimi orodji vikinškega èasa na Danskem ter praktiènem preizkušanju pri graditvi replik, Oleja Magnusa o rekonstruiranju vrvi, ki se zaradi last- nosti uporabljenega materiala precej razlikujejo od današnjih ter Antona Englerta o testnih vožnjah kot meto- di eksperimentalne arheologije; pri tem je poudaril vprašanje potovalne hitrosti. Tovrstne vožnje omogoèajo avtentièen vpogled v trajanje in previdnostne ukrepe, potrebne za plovbo na doloèenih razdaljah z doloèenim tipom plovila v doloèenih vremenskih razmerah. Primer- java obnašanja plovila in izkušenj posadke s historiènimi viri vsekakor omogoèa bolj poglobljeno interpretacijo arheoloških najdb v okviru študija trgovine, pomorskega bojevanja in ribištva. Sabrina Marlier je predstavila svoje eksperimentalno delo na segmentu spodnjega dela potopljene rimske ladje Cavaliere (okoli 100 pr. n. š.), ki poteka v okviru študija Gaspari 10 MS.qxp 8.12.2005 17:16 Page 111 111 Arheo 23, 2005, 109–113 razliènih naèinov spajanja s šivanjem v ladjedelništvu antiènega Sredozemlja. Ladja sodi v skupino plovil iz èasa med 3. stoletjem pr. n. š. in 1. stoletjem n. š., pri katerih je ogrodje pritrjeno na oplato z lesenimi klini in šivanjem, sama oplata pa je spojena izkljuèno po sistemu pero – utor. Izjemno zanimivo bronastodobno plovilo iz Dovra, dati- rano v èas okoli 1600 pr. n. š., je bilo predmet obravnave Owaina T. P. Robertsa. Ostanki ladje oz. èolna (!) obsega- jo obe èolnici in talne platice, povezane z zatièi in šiva- njem. Obliko premca plovila, ki je bilo sodeè po geograf- ski legi najdišèa namenjeno plovbi po morju, sta doloèala zakljuèka èolnic. Avtor je analiziral tri razlièice plovila, zasnovane na podlagi dolžine in alternativnih rešitev za manjkajoèi del ladje. Le malo je navdušilo predavanje Jamesa Wharrama in Hanneke Boon o njuni plovbi po Tihem oceanu z razliè- nimi katamarani ter uporabnosti tovrstnih izkušenj v študiju èezoceanskih migracij s kanuji. Sledila so preda- vanja o risarski rekonstrukciji ene od petih jadrnic, upodobljenih na reliefih budistiènega templja v Borobudurju na Javi, ki so datirani v èas med 760 in 830 n. š. (Erik Petersen), graditvi in preizkušnji modela šivane ladje Ferriby I (pribl. 2000 pr. n. š.) v merilu 1:2, ki je pokazal precejšnjo stabilnost ladje in sposobnost doseganja visokih hitrosti pri veslanju ali jadranju (John Coates, Edwin Gifford, Joyce Gifford), ter razmišljanja Tima Weskija o uporabnosti eksperimentalne arheologije za rekonstrukcijo antiène polovbe po morju; spraševal se je o historiènem izkupièku nekaterih projektov in pole- miziral, ali so bili vredni vloženega denarja. Na to sekci- jo se je navezovalo tudi slavnostno predavanje legende arheologije plovil, Seána McGraila, ki je ob desetem sreèanju ISBSA govoril o razvoju in prihodnosti eksperi- mentalne arheologije. Praktiènemu dnevu v muzeju vikinških ladij je sledila sekcija Med kopnim in morjem, ki jo je z uvodnim pre- davanjem, v katerem je predstavil koncept arheologije transporta, zaèel Jan Bill. Ulrike Teigelake je obrav- navala pomen transporta po celinskih vodah za kulturne stike v severni Nemèiji v železni dobi. Na eni strani se je osredotoèila na plovnost manjših rek in dokumentirane tipe plovil, na drugi pa na lokacije središè trgovine in pre- tovarjanja oz. njihovo pomembno vlogo pri rekonstru- iranju prazgodovinske transportne mreže. Lawrence Babits in Frank Cantelas sta predstavila raziskave enega najveèjih estuarijev v Severni Ameriki, Albemarle-Pamlico v Severni Karolini, ki je domorod- cem in evropskim priseljencem dajal bogate naravne vire. Multidisciplinarna študija je obravnavala predvsem sle- dove èloveških dejavnosti na rekah in ob njih; rezultati kljub majhnemu številu odkritih najdišè napovedujejo oblikovanje prediktivnih modelov. Robert Domzal je predaval o srednjeveškem reènem transportu na obmoèju ustja Visle, pri tem pa se je osre- dotoèil na nova arheološka odkritja ter študij ekonomskih listin tevtonskih vitezov, ki so reèno mrežo uporabili za širitev svojega vojaškega in gospodarskega vpliva od 13. stoletja naprej. O Stari Ladogi, najpomembnejšem morskem pristanišèu srednjeveške Rusije, je govoril Peter Sorokin. Arhe- ološke najdbe in listine iz èasa med 8. in 13. stoletjem so pokazale obstoj kombiniranega transporta na celinskih vodah oz. razliènih tipov plovil na razliènih odsekih rek. Do Stare Ladoge ob jezeru Ladoga so pripluli po reki Nevi z morskimi ladjami skandinavskega tipa ali kogi v hanseatskem obdobju, naprej po reki Volhov pa so uporabljali manjše ladje z gredljem, èolne deblake in plovila z ravnim dnom. V obdobju med 11. in 15. stolet- jem so uporabljali lokalno tehniko šivanja pri graditvi ladij na klinker, ta èas pa oznaèujejo razširjeni deblaki in plovila z ravnim dnom, prilagojena plitvinam in brzicam. Iwona Pomian je predstavila rezultate arheoloških raziskav srednjeveškega pristanišèa ter petih plovil v Pucku na Poljskem. Dendrokronološka analiza posa- meznih èlenov infrastrukture je pokazala, da najzgodnej- ša faza pristanišèa sodi v prvo polovico 10. stoletja, najmlajša pa v zaèetek 14. stoletja. V nadaljevanju je Sven Kalmring predaval o rezultatih izkopavanj pris- tanišèa slovite naselbine Hedeby, ki so potekala v letih 1979–1980. Poleg vprašanj o vikinškodobni gladini morja in poteku obalne èrte ter doloèitve infrastrukture in njenega vkljuèevanja v naselbinski kompleks, je posebno pozornost posvetil zgodnji dendrokronološki dataciji pilotov, ki je sicer že pred simpozijem sprožila burne polemike. Sledil je prispevek Christiana Radtkeja o pristanišèu v Schleswigu, v katerem so na 150 m razdalje odkrili sedem mostov ter številne sekundarno uporabljene ostanke ladij iz 11. in 12. stoletja. Med zadnja odkritja Gaspari 10 MS.qxp 8.12.2005 17:16 Page 112 112 Andrej Gaspari Deseti mednarodni simpozij sodi 15 m dolga ladja z ravnim dnom oz. eden najstarej- ših kogov; zgrajen je bil okoli leta 1180. Aleydis van der Moortel je predaval o novejših odkritjih ladij tipa Utrecht v delti Rena. Pri tem je podprl starejšo hipotezo Crumlin-Pedersena, da so se kogi in hulki, najveèje morske ladje poznega srednjega veka v severni Evropi, razvili prav iz tega tipa reènih plovil, in sicer okoli leta 1000. Ladja tipa Utrecht, za katero je znaèilno dno, zasnovano na razširjenem deblaku, je bila nedavno odkrita tudi v londonskem pristanišèu. Giulia Boetto je predavala o èolnu oz. ladji Fiumicino 5, enem od najbolje ohranjenih manjših plovil rimskega obdobja (2. stoletje n. š.). Okoli 5 m dolga in 1,5 m širo- ka ladja je imela na dnu vgrajen zbiralnik za shranjeva- nje živih rib; to so omogoèale luknje za dotok vode. Avtorica je zbrala etnološke primerjave za tip plovila, ki ga antièni avtorji imenujejo navis vivaria. V tej sekciji so sledila še predavanja Christine Marangou o raziskavah izklesanih skalnih formacij na otoku Kastro v Egejskem morju, Olivie Hulot o razvoju graditve plovil v morski laguni oz. jezeru Sanguinet na atlantski obali Francije in Kevina Crismana o razliènih tipih plovil na ozkem jezeru Champlain v bližini Velikih jezer. Naslednji sklop, ki je obsegal predavanja o teoretiènih vprašanjih v ladjedelništvu, je zaèel Patrice Pomey. Ozrl se je na fenomen t. i. lažnega klinkerja na premcu punske ladje iz Marsale, ki ga je Frostova interpretirala kot "spray deflector", plovilo pa oznaèila za hitro veslaško ladjo. Glede na novejše najdbe, ki vkljuèujejo tudi trgov- sko ladjo Baie de Briande iz 2. stoletja pr. n. š., Pomey domneva, da so debelejše platice in deflektorji poveèe- vali trdnost školjke pri premcu, njihova oblika pa naj bi dajala ladjam pridih ekskluzivnosti. Eric Rieth je podal preliminarno poroèilo o znaèilnostih razbitine galsko-rimske ladje z ravnim dnom, odkrite leta 2001 v reki Charente pri Taillebourgu. Ladja, radiokar- bonsko datirana med 2. in 5. stoletje, ima tekoèo oplato; tesnilo je bilo med platice zabito od zunaj, enako kot leseni klini, ki so povezovali platice z ogrodjem ter vzdolžni tram. Avtor se je spraševal o morebitni atlantski tradiciji, drugaèni od rimsko-keltske. Yaacov Kahanov in Hadas Mor sta predavala o bizantin- ski tovorni ladji Dor 2001/1, ki je bila odkrita v laguni Tantura (Izrael). Njeni ostanki kažejo, da se je prehod med osnovnima antiènima tehnologijama gradnje ladij, "shell-first" in "frame-based", zgodil že v šestem stoletju, torej precej bolj zgodaj, kot je veljalo doslej. Razvoju ladjedelniških tehnologij med antiko in renesan- so sta se posvetila tudi Carlo Beltrame in Mauro Bondi- oli, ki sta analizirala razbitini ladij Serçe Limani in Pan- tano Longarini ter vprašanje (ne)zadostnosti posameznih osnovnih izrazov, preène strukture in elemente posameznih reber. Poudarila sta predvsem vprašanje, kdaj so bila rebra postavljena pred pritrditvijo platic v celotni višini. Matthew Harpster se je ukvarjal z uporabo standardnih merskih enot in proporcionalnih pravil pri ladji Bozoburun (874 n. š.) in že omenjeni Serçe Limani, ki naj bi vplivala tudi na poznejša renesanèna plovila. Brad Loewen je predaval o razlikah med mediteransko in atlantsko tradicijo pri graditvi ladijskih lupin, te razlike pa se nanašajo predvsem na zaporedje postavljanja reber in namešèanja platic. Ab Hoving je nadaljeval s pred- stavitvijo vpeljave risanja ladijskih naèrtov na papir na Nizozemskem v prvi polovici 18. stoletja, sklop pa sta sklenila indijska kolega Svarup Bhattaèarja in Balagri Dingi s predavanjem o tradicionalnem ladjedelništvu v Balagarhu v vzhodni Indiji. Zadnjo, sedmo sekcijo o plovbi na dolge razdalje, v kateri so predavatelji obravnavali predvsem pomorska ljudstva Oceanije in Baltika, je zaèela Valerie Fenwick s študijo o prenosu tehnologije med prebivalci dveh otoèij v Mikro- neziji, ki vse do konca 19. stoletja niso bila izpostavljena kolonialnim vplivom. Erik Pearthree in Anne Di Piazza sta opozorila, da je plovba na dolge razdalje na Tihem oceanu stara vsaj toliko kot razširitev avstronezijskega jezika pred 6000 leti. Najstarejši ostanki, po izvoru s Filipinov, so bili najdeni na 750 km oddaljenih Marijan- skih otokih in sodijo v èas okoli 4000 pred sodobnostjo, ostala Oceanija pa je bila poseljena v obdobju med 1500 p. n. š. in 1300 n. š. Daniel Vermorden se je posvetil vprašanju plovil tipa "lambo", zahodnjaške vrste jadrnic na Sulaveziju, pri katerih je oèitna kompleksnost prenosa tehnologije, saj ne gre le za prevzem oblike, temveè se v teh plovilih kaže koncept gradnje po modelu tradi- cionalne hiše. Tema predavanja ameriške raziskovalke Cheryl Ward nas je ponovno približala Evropi, saj je avtorica predstavila raziskovanje brodoloma pri otoku Sadana v Rdeèem morju iz srede 18. stoletja. Analiza naèina gradnje ladje Gaspari 10 MS.qxp 8.12.2005 17:16 Page 113 113 Arheo 23, 2005, 109–113 omogoèa skupaj s še nekaterimi starejšimi odkritji primerjavo s sredozemskimi tehnološkimi postopki in študij vplivov ladjedelniških tehnologij z obmoèja Indij- skega oceana. Ladijski tovor je bil znaèilen za obdobje, ko so po Rdeèem morju plule ladje Egipèanov, cerkvenih institucij in Otomanskega imperija. Sklop obravnav pomorskih stikov ob obalah Baltika so odprli George Indruszewski, Tomasz Wa¿ny in Marcus Nilsson s študijo o izvoru veèjih ladij in njihovega tovo- ra v prizmi prenosa tehnološkega znanja ter kot sredstva za vzpostavljanje "kulturnega dialoga" med prebivalci južne Skandinavije in zahodnega Baltika. Fred Hocker, organizator sreèanja, je skupaj z Aoife Daly obravnaval rezultate dendrokronoloških analiz, ki skupaj s tehnološkimi znaèilnostmi nordijskega ladjedelništva postavljajo izvor najzgodnejših kogov na obmoèje južne Danske. Iz predstavljenih najdb izhaja, da je v desetletjih pred uveljavitvijo Hanse kot dominantne sile prav dan- sko-nemško mejno obmoèje logièen prostor, v katerem se je zaèel razvoj tega dobro znanega ladijskega tipa. Zad- nje predavanje letošnjega ISBSA je imela Inese Karklina, ki je predstavila izbor pisnih virov o ladjah latvijskih ple- men ter najbolje ohranjeno, okoli 17 m dolgo plovilo iz 12. stoletja, ki je bilo najdeno v Rigi in kaže tehnološke znaèilnosti tako zahodnih Slovanov kot skandinavskega kroga. Za gostitelja naslednjega, enajstega simpozija je bil izbran Muzej antiène plovbe (Museum für antike Schif- fahrt) v Mainzu. Upam, da se ga bomo slovenski pred- stavniki udeležili s predstavitvijo zaèetne faze raziskav prvega rimskodobnega brodoloma iz slovenskega terito- rialnega morja, ki ga je odkril koprski potapljaè leta 2004.