Književna poročila. 243
Književna poročila.
Dr. Ogrls Albin, Trgovinska politika. Ljubljana. Samozaložba, 1932, str. 337, Din 80.—.
Dočim je bila — iz znanih vzrokov — narodnoekonomska veda v predvojnih časih pri narodu, ki tvori danes našo državo, le malo obdelano polje (največ še pri Srbih, najmanj pri Slovencih), so se zadevne razmere z ustanovitvijo samostojne države mahoma izpremenile. Lastno gospodarsko življenje, posebno pa vedno huje naraščajoča kriza, je prisililo tudi pri nas — kakor po vsem svetu — teoretike in praktike, konzu-
17*
244 Književna poročita.
mente in producente, da so se začeli vsestransko zanimati za ekonomska vprašanja, ki stojijo danes v ospredju. Temu zanimanju so sledile publikacije po vsem svetu, ki so že skoraj nepregledne. To močno gibanje opazovati, raziskava«, tolmačiti, kritizirati, svetovati itd. v gospodarskih zadevah, se — kakor omenjeno — tudi na mejah naše države ni ustavilo in je imelo v celokupni državi za posledico veliko število publikacij, ki skušajo vzbuditi zanimanje za ekonomska vprašanja. Tudi Slovenija ni izostala. Povojna doba nam je prinesla že veliko število zadevnih spisov, med temi mnogo zelo dobrih, upoštevanih in znanstveno brezhibnih, kateri so ne samo pri nas, temveč v vsej državi zbudili zanimanje in ki jih tudi zunanji svet pozna in ceni.
V številu teh publikacij večjega obsega, ki so izšle v zadnjem času, moramo na vsak način odmeriti posebno mesto knjigi prof. O g r i s a. Ta knjiga je bila v istini živo potrebna in jo bodo vsled tega vsi zainteresirani krogi z veseljem pozdravili, ker nam je avtor podal elaborat baš o onih vprašanjih, ki zanimajo v prvi vrsti praktika, ki pa seveda zbujajo interes tudi pri teoretiku. Ta Ogrisova knjiga o trgovinski politiki razpravlja tedaj o predmetu, ki je v okviru narodne ekonomske politike eden najvažnejših, ako ne morda celo najvažnejši sploh. Knjiga je dobrodošla, ker je vele-aktualna.
Avtor je razdelil svojo knjigo v predgovor in devet poglavij, katerim je dodana obsežna bibliografija. Indeksa, žal, ni, dasi bi bil zelo potreben.
Predgovor opozarja na važnost teme, ki je obravnavana v knjigi, in na težkoče, katerim je podvržena tozadevna publikacija. — V prvem poglavju nam podaja avtor teorijo in predmete vnanje trgovine. Kratko naglasa važnost teoretičnega vprašanja ter omenja najglavnejše pisatelje, ki so se pečali s tem predmetom. Nato preide k podajanju važnega problema absolutnih troškovnih razlik; raziskuje zgodovinski razvoj tega problema v zvezi s principom nacijonalne in internacijonalne delitve dela ter razpravlja načelno vprašanje komparativnih stroškov; to velevažno vprašanje podvrže vsestranski kritiki. Doda nekaj pomembnih opazk glede klasičnega in modernega stališča v tem vprašanju. Sledi pomen vnanje trgovine, izvirajoč iz mnogovrstnih potreb in neenake prirodne obdaritve ter različnih nazorov; omenja stremljenje po avtarkiji, njeno neizvedlji-vost, opozarja na geografske pogoje, poudarja absolutno nujnost uvoza in izvoza in nam pokaže pota, katera vodijo preko vnanje trgovine do blagostanja. Potem nam avtor navaja vse predmete mednarodnega prometa in sicer obširno in vsestransko (blagovni promet, storitve in dajatve, sploh vse prenose, trgovinsko in plačilno bilanco) ter nam poda končno zelo izčrpen in poučen vzorec plačilne bilance mednarodne trgovinske zbornice. — Drugo poglavje je posvečeno bistvu in smislu trgovinske politike, kjer omeni avtor seveda vrhovne cilje ter bližje in avtonomne smotre trgovinske politike. Tukaj se dotakne vrlo aktualnega vprašanja populacije ter se ponovno ozira na problem avtarkije, poudarjajoč nje nemožnost. Posebno podčrtava avtor produktivnost v gospodarstvu. — Tretje poglavje je zelo obširno: Obravnava metodična načela trgovinske politike, predvsem trgovinske politične sisteme. Razumljivo, da v knjigi, ki je posvečena trgovinski politiki, mora to poglavje zavzemati široko mesto. Avtor analizira natančno vse argumente za in proti principu svobodne trgovine ter poudarja — kar je manj znano — da ravno svobodna trgovina budi in dviga domače produktivne sile. V tem okviru
Književna poročila. 245
se bavi s produkcijskimi krizami ter zaključuje poglavje o liberalnih doktrinah z vsestransko objektivno oceno te doktrine, še obširneje obravnava avtor problem zaščitne carine z vsemi argumenti pro in contra. Posebno moramo omeniti njegova izvajanja glede pomembnosti notranjega trga. Navaja dalje vse mogoče vrste zaščite, kjer posveča posebno pažnjo Listovim naukom o vzgojni zaščiti. Pokazuje na — širšim krogom manj znanega — Al. Hamiltona, kot nekakega predhodnika Fr. Lista o njegovih teorijah vzgojevalne carine. Za izvajanja o izravnalni in obrambni zaščiti mu moramo biti posebno hvaležni. Končno oceni avtor še oba sistema ter omeni s tem v zvezi tudi kartele in dumping. Da mora avtor knjige, ki se peča s trgovinsko politiko, posvetiti posebno široko in globoko pažnjo sredstvom zaščitnega sistema te trgovinske politike, je umevno. Najprvo obravnava seveda carine kot take. Podaja nam razvrstitev carin po vseh vidikih, nadalje učinkovanje istih v vseh panogah, njih uvajanje in ukinjanje ter prevalitev. Posebiio intenzivno pa obravnava industrijsko-carinsko zaščito (v tem okviru omenja avtor tudi rokodelstvo in njega zaščito). Umevno je, da se avtor obširneje bavi z agrarnimi carinami, ki igrajo danes tako važno vlogo. To poglavje je posebno važno, ker se v prvi vrsti tiče tudi naše države. Avtor obdeluje to vprašanje vsestransko in temeljito ter se dotakne najaktualnejših pojavov ih razmer. Opozarja na važnost solidarne zaščitne carine (ki je šele v novejšem času nastala) in na težkoče, na katere naletijo te carine v stremljenju, vsem producentom enakomerno ustreči. Zaključuje podpoglavje o carinah s podatki o vzajemnosti zaščitnih carin in narodnega blagostanja. Tukaj je vrlo poučen ekskurs o zgodovinski vlogi carin, stremljenje mladih narodov po industrijski osamosvojitvi potom zaščitnih carin, dobrih in slabih straneh zaščite itd. Dotakne se tudi vprašanja tvorbe kapitala in s tem v zvezi stoječe kupne moči. Pri razpravljanju o trdnejši včleiiitvi v svetovno gospodarstvo pride do izraza avtorjevo osebno mišljenje glede opravičenosti Stremljenja mladih držav po industrijalni in trgovinski osamosvojitvi. — Drugi pododdelek tega najvažnejšega poglavja trgovinske politike zavzema razprava o administrativni zaščiti, to se pravi o avtonomni pogodbeno n e v e z a n i zaščiti. To vprašanje je aktualno in pereče. Avtor našteva vsa sredstva (do nizkotnih šikan), ki otežkočajo neomejen promet med državami. Poleg starejših ovir omenja avtor posebno tudi kreditne, devizne in davčne predpise, poudarja pospeševanje nacijonalne produkcije, zvezano z omejevanjem zunanjega dovoza; dalje subvencije, premije, poročevalsko službo itd., sploh vse mere in odredbe v svrho pospeševanja domačega izvoza in omejitve tujega uvoza, do popolne prepovedi. Ni skoraj stvari, ki bi je avtor v tem okviru ne omenil. Natančne navedbe vseh teh mer in odredb bi — spričo omejenega prostora — predaleč vodile. — Tretji del tega poglavja zavzema razpravljanje in kritično presojo državnih trgovinskih monopolov. Za nas so posebno važna avtorjeva izvajanja o žitnem monopolu. — Natančni opis trgovinskih monopolov v Sovjetski Rusiji in v Perziji zaključuje to poglavje.
Celo peto poglavje je posvečeno trgovinskim pogodbam, ki so temelj mednarodne trgovine. Dobra je karakteristika, kjer pravi avtor, da trgovinske pogodbe omejujejo ali celo zabranjujejo prevelike ostrine zaščitno-carinskega sistema. Avtor nas seznani z vsebino trgovin-
246_Književna poročila.
skih pogodb, različnimi načeli (preference, narodna enakost, reciprociteta) in se daJj časa mudi pri načelu največje ugodnosti. — šesto poglavje zavzema valutna politika. Dočim se v zadevnih publikacijah drug^ avtorjev temu perečemu vprašanju poprej ni posvečala — v okviru trgovinske politike — posebna, včasih celo nobena peižnja, izhaja profesor O g r i s iz popolnoma pravilnega stališča, da je valutna politika v najožji zvezi s trgovinsko politiko. Avtor se dotakne vseh važnih vprašanj, ki spadajo semkaj; posebno poudarja ravnovesje v finančnem gospodarstvu, izravnanost plačilne bilance, učinke inflacije in deflacije, diskontno in devizno politiko, izredna sredstva denarne politike ter clearing. To poglavje je prav posebne važnosti. V zvezi s tem obravnava avtor v sedmem poglavju načelo vnanje kreditne politike, kjer se obširneje peča z narodnogospodarskimi učinki vnanjih kreditov v dolžniški in upniški državi ter zvezo med tujim kapitalom in domačo kapitalo-tvorbo. Konča to poglavje s politiko mednarodnega glavničnega prometa, oziroma glavničnih prenosov in vsega, kar spada semkaj. Za to poglavje bodo čitatelji avtorju posebno hvaležni. V'osmem poglavju podaja avtor dobro in informativno sliko tozadevnih doktrin in njihovih učinkov ter nas končno uvede v najnovejšo fazo trgovinskih političnih pravcev v povojni dobi. Poudarja veliko razliko med starim in novim merkantiliz-mom, označuje in ocenjuje vse pojave, smernice in sredstva različnih trgovinskopolitičnih načel kot takih in njihov efekt v različnih državah — vse do leta 1932. Tozadevno ne pozabi omeniti strukturalnih prevrstitev in najrazličnejših načrtov, nanašajočih se na ozdravljenje gospodarskih razmer. — V devetem poglavju nam končno avtor podaja pregled trgovinske politike Srbije in Jugoslavije. To poglavje bo mnoge čitalce posebno zanimalo in jim bo marsikaj postalo jasno. Posebno pozornost bo vzbudilo navajanje vseh krivic, šikan, zvijač in brutalnosti, katerih se je posluževala bivša avstroogrska monarhija nasproti mali Srbiji. Drugi del tega poglavja nam pa podaja trgovinsko politiko Jugoslavije, s katero nas dovede avtor v sredino naših dnevnih gospodarskih dogodkov, kjer navaja vzroke neugodnih gospodarskih razmer. Poudarja aplikacijo predvojne srbske trgovinske politike, posebno pa srbskih tarifov na celokupno državo (ki pokazuje v svojem severo-zapadnem delu čisto drugačno gospodarsko in socijalno strukturo, kakor izključno agrarna Srbija). Ta izvajanja so posebno važna. Avtor omeni pojav krize v naši državi, kreditni promet, trgovsko in plačilno bilanco. Iz teh izvajanj čitatelj marsikaj izve, kar mu je bilo do sedaj nejasno. Dotakne se tudi politike Narodne banke, ki ni ravno predmet splošnega odobravanja. Deloma ne štedi s kritičnimi opazkami; konča pa to poglavje z v celoti optimističnimi ugotovitvami glede splošne gospodarske situacije naše države.
Da pri veliki obšimosti elaborata semtertja kaka opazka vzbuja morda pomisleke ali so mnenja različna od avtorjevih naziranj, je umevno, istotako se kaka stvar pogreša. Kar se tiče predvsem jezika, je dikcija včasih manj razumljiva in temna; tudi marsikateri izrazi ne bodo čitalcu takoj razumljivi. Dalje so nekatere navedbe nejasne, sem in tja je kaj izpuščeno, kar lahko uide pisatelju, ali za kar nima dosegljivega materi-jala. Posamezne navedbe bi predaleč vodile, vendar omenimo nekatere važnejše stvari, ki jih pogrešamo ali o katerih je domneva dopustna, da bi se dotična zadeva morda drugače zadržala. Tako n. pr. bi pri navedbi
Književna poročila. 247
disparitete cen pričakovali modemi izraz »censke škarje« (»Preisscheere«); nadalje je velevažen pojav internacijonizma prekratko omenjen; pri nemških propagatorjih liberalizma ni naveden predvsem Prince Smith. Akoravno obravnava knjiga problem zunanje trgovinske politike, bi bilo vendar prikladno nekoliko obširneje pritegniti tudi načela n o-tranje trgovinske politike. F*ri razpravljanju o carinskih unijah niso navedeni predlogi za parcijalne carinske unije; istotako tudi ne potujoče izložbe; zapadno in srednje evropske trgovske pogodbe bi morale tudi dobiti široko mesto; nekatere letnice so napačno navedene; končno pogrešamo tudi poskus uvedbe žitnega monopola v Turčiji.
Pogrešajo se tudi nekatere knjige, kar je pri ogromni zadevni literaturi umevno. Glede teh publikacij je njihova nenavedba umljivei, ker so bile avtorju nedostopne, ali iz kateregakoli opravičljivega vzroka neznane. Navajamo sledeče spise: Iz zgodovine srbske trgovske politike majijka Bajkičev spis v »Schriftfen des Vereins fiir Sozialpolitlk«; Herbert Bohm, »Partielle Zollunionen« (v »Handw6rterbuch«); »die Freihandels-theorie der komparativen Kosten« od Josefa Gruntzla 1932. Profesor Ogris ne citira »Handvvorterbuch der Staatswissenschaften« (posebno V. in Vin. del); »die Handelspolitik in Mitteleuropa«: Elemer Hantos 1927; »Die Weltw1rtschaftkonferenz«: Elemčr Hantos, 1928; Mieses Ludwig »Kritik des Interventionismus« 1929; »Der serbische Handels-Vertrag ein Sieg der Agrarier«; Simitsch Ritter von Hohenblum, 1908; Stojanovitch Costa »Les Relations Economiques de la Serbie«, Pariš 1919 in še eno in drugo.
Ogrisova knjiga je zelo obširna in posega preko okvira trgovinske politike v skoraj vse panoge gospodarskega življenja v praktičnem smislu. Tudi teoretično podvzame avtor večkrat zelo uspele ekskurzije. Predvsem moramo podčrtati njegovo temeljito in vsestransko obvladanje tvarine, kakor tudi zadevne znanstvene literature. Vodi ga pa ideja absolutne objektivnosti, s katero ocenjuje različne struje, stremljenja, principe in praktične izvedbe trgovinske politike. Dotika se vseh perečih aktualnih vprašanj trgovinske politike v posebnem in mnogih problemov narodnega gospodarstva vobče. Podaja celo vrsto originalnih misli in opazk; analizira gospodarske teorije ter praktične izvedbe teh teorij, kritizira nedostatke splošnih načel ter svetskih in naših gospodarskih razmer, podaja tudi marsikak dragocen nasvet, kako bi se dalo gospodarstvo — navzlic kritičnim razmeram — tu in tam zboljšati (osobito, ako so predpogoji dani). Njegova knjiga nam služi večkrat kot ključ  k  razumevanju  zelo zamotanih gospodarskih pojavov.
Da je podajanje vsebine te knjige morda nekoliko obširneje kot so običajno ocene novih knjig, se da razlagati iz velikega pomena narodno-ekonomskih pojavov vobče ter mednarodnih trgovinskih razmer posebej, to se pravi, da stojijo danes ekonomski momenti v ospredju. Kar velja za ves svet, mora veljati tudi za nas. Zato moramo vsem tozadevnim publikacijam, ki izhajajo, posvečati največjo pažnjo, posebno pa, če izvirajo iz peres domačih znanstvenikov, ki naše gospodarske razmere gotovo dobro poznajo. Želeti je, da se ta knjiga, ki — kakor rečeno — z veliko temeljitostjo obdeluje vsa pereča trgovinsko-politična vprašanja — razširi v najširše kroge, tako da bo vsak, ki se zanima za ta vprašanja, rad
248 Književna poročila.
posegel po takem delu, ki mu da povoljne odgovore in pojeisnila na aktualne gospodarske probleme.
Pri drugi izdaji, katero avtorju in publiki kmalu želimo, bo z odstranitvijo spredaj omenjenih malih nedostatkov in pritegnitvijo nekaterih pojJisnil, posebno pa z dodatkom prepotrebnega indeksa, zadobila knjiga še večjo vrednost. Dr. L. Bdhm.
Lazarevič V^asa: Medjunarodna Policija. Istorija, rad, rezultati. Izdanje piščevo. Beograd, 1933. god. Str. 191.
Iz »uvodne besede«, ki jo je napisal predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu Dušan Subotič, Izvemo, da je Vasa Dazarevič, čislani urednik mesečnika »Policija«, izvršil pred 34 leti pravno fakulteto in bil odtlej ves čas v policijski službi, nazadnje pred upokojitvijo kot načelnik v ministrstvu za notranje posle v Beogradu, že deseto leto je stalni član mednarodne kriminalne komisije, ki je dejansko stalni izvrševalni organ Mednarodnega policijskega udruženja. Ker se je skoraj vseh mednarodnih policijskih kongresov udeležil osebno, ni dvoma, da nam more kar najbolje tolmačiti vse tiste struje in stremljenja, ki so se pojavljale zlasti glede svetovne unifikacije policijske službe. Preskromno se izraža v svojem predgovoru, da je hotel dati knjigi samo informativni značaj. Lahko rečemo, da nam je predstavil zgodovino delovanja mednarodne policije, njene rezultate in jim pridodal dovolj lastnih kritičnih misli v pogledu položaja v domači državi. Njegovo knjigo bo prečita! s pridom pravnik kriminalist, ker gre do kraja razvoja in prinaša stvari, ki so za proučavanje mednarodnih kriminalnopolitičnih problemov potrebne. Zlasti hočemo pokazati na najvažnejšo dobo, v kateri se je Društvo narodov oprijelo posredovanja med državami-članicami, da se upreprostl izročitev (ekstradicija) in izgonstvo, da se poenoti borba zoper falzifikacijo novcev, čekov, vrednostnih papirjev, potnih listov, zoper trgovino z ženskami in deco, zoper zlorabo opija, zoper pornografijo in pod. Policijski praktik pa najde v knjigi praktičnih migljajev za svojo službo v mednarodnem prometu zlasti glede organizacije mednarodne policije, vendar se bo moral še poprej seznaniti z »delom« iz obsežnejših knjig, ki se pečajo s tehniko policijske službe doma. V podrobnosti se ne moremo spuščati. Naj zadostuje, da navedemo še nekatera posebno dobra poglavja iz knjige, kakor o pojmovanju mednarodnih zločincev in zločinov, o vlogi radija v policijski službi, o ženski policiji itd. Tudi poglavje o izročitvah zločincev je lepo in poučno sestavljeno; vendar pogrešamo v njem dvoje: konstatacije zakonite osnove, po kateri veljajo vse konvencije, ki jih je sklenila glede ekstra-dicije bivša kraljevina Srbija, še nadalje za kraljevino Jugoslavijo, dokler se ne izpremene (zakon z dne 28. junija 1922); dalje: razložitve, da anarhisti ne štejejo med politične zločince in se smejo izročevati od ene do druge države (mednarodna konferenca v Rimu 1898). Na kraju knjige meni L a z a r e v i č, da se je naša državna policija doslej le slabo posluževala dobrot, ki jih nudi mednarodna organizacija policijske službe in pravi, da »smo se pogotovo zadržavali samo na njegovanju kulta profesionalne solidarnosti i prijateljstva sa policijama ostalih država«.
Književna poročila. 249
Tako spoznanje, mislimo, je prvi korak k zboljšanju razmer. Nemala zasluga pisca pa je, da je na to s svojo knjigo opozoril; saj nam vprav ona kaže, kako bore malo problemov mednarodne policijske službe je dobilo pri nas pravega odmeva. Upajmo, da preidemo po piščevih ugotovitvah skoraj od golih simpatij do resničnega sodelovanja v mednarodni policiji. Dr. Metod Dolenc.
Von Hippel Ernst: Die Krise des Rechtsgedankens. (Schriften der Konigsberger Gelehrten-Gesellschaft, 9. Jahr, Heft 3.) Max Niemeyers Verlag, Halle a/d Saale. Str. 24.
Najnovejša doba presenetljivih političnih dogodkov, ki pričakuje, deloma radostno, deloma strahoma, preobratov tudi na umstvenem polju, ne more in ne sme zanemarjati nauka o smislu prava. Vsaka razprava v tem pravcu zajema; nepokojnost normalnega žltja vzbuja namreč dvome o pravilnosti preizročenih pojmov. E. v. Hippel nam predočuje smisel prava v grški antiki kot obče transcedenten, v srednjem veku kot krščanski, v evangelski cerkvi kot tak, da stoji nad pravom država, v dobi naravnega prava kot »solipsismus« nad božanstvom in človeštvom. To zadnje pojmovanje je vedlo do načela, da je pravo samo »postavljeni zakon«. Hippel sodi, da je takšno načelo neizvedljivo. Nova pota so mu: Klic po socijalnem redu; po političnem' vodstvu; po metafizični usmerjenosti, slednjič po religiozni preobnovitvi. Saj je modemi pojem narave, obsegajoč monistično človeka in svet, sam v sebi razpadel. Zdi se, da izraža ta brošura, kakor je majhna, toda gladko pisana in z velikim znanstvenim aparatom opremljena, slutnje, ki se ne dajo a priori odpraviti kot neuresničljive. Dr. Metod Dolenc.
Zingg Ernst: Schuld und Suhne Inn Strafrecht. Christl. Buchhand-lung »Immanuel«, St. Gallen, 1932. Str. 63.; cena 1.40 M.
Pisatelj te knjižice je švicarski odvetnik, njegovo delce pa je pojav, ki kaže, da ideologija stare klsisične šole kriminalistov še vedno živi. Iz tega vidika je knjižica zanimiva od prve do zadnje vrste; seveda s tem ne rečemo, da je znanstveno opravičena. Da se dandanes, ko pozitivi-stična kriminalistična stmja prereka vsako etično krivdo kot irracijonalno institucijo; ko socijološka struja jemlje etično krivdo le za merilo, na kakšen način naj se asocijalni zločinec reklasira, postavlja resen pravnik, ki je za svojo drobno študijo uporabil 117 samostojnih znanstvenih del in še celo vrsto pravniških revij, na stališče, da zahteva zločin samo pravično povračilo, in sicer v smislu svetega pisma, za to je bilo vsekakor treba — znanstvenega poguma. Pa še več. Dočim se giblje prvi del knjižice (str. 5. do 31.), ki govori o »krivdi«, izvečine v okvim odobravanja švicarskega načrta za nov kazenski zakonik, tako da sam na sebi ne izziva niti graje, niti pohvale, popne se pisatelj v svojem drugem delu (str. 32. do 50.), posvečenem »spravi«, do izvajanj, ki po svoji odločnosti kar osupnejo. Raz svoje (transcedentalno) stališče obsoja n. pr. Belgijo, ki je pred svetovno vojno »in unverschamter Weise im Kongo-staate die Wilden bis aufs Blut ausgesogen«; obsoja Nemčijo, ki je »vor dem Kriege in wirtschaftlicher Hinsicht die umliegenden Lander rlick-sichtslos behandelte«, in pravi za obe državi, da sta zaslužili opustošenje, odnosno poraz. Naša današnja nravstvena zavest da zahteva pripoznanje krivde kakor tudi kazni. Nerazumljiv da nam je nauk kak-
250 Književna poročila.
snega Avguština ali Calvina o predestinaciji. Kaj bi ves nauk Kristusa o molitvi hasnil, ako bi bilo vse zaman? Zakrivljenje zahteva kazen, ampak samo pravično, ki pomeni spravo. Tem izvajanjem pa postavlja nasproti današnje pojmovanje o krivdi in kazni: Prišlo da je do tega, da je vredno kazni samo še to, »w:as gevvissen Klassen als beguem er-scheint...« čujmo, kaj biča z najhujšimi izrazi: »Man will ja nicht zu-geben, dass das ganze Gfeschaftsleben im grossen und ganzen auf Betrug aufgebaut ist, insbesondere wollen ja die Banken nicht anerkennen, dass ihre Vertrage, durch welche sie sich selber schtitzen, vielfach auf den Ruin vieler Biirger aufgebaut sind. Sie rechnen mit dem Ruin, verschwei-gen ihn. Darin liegt Schuld und Schmutz.« še ostreje govori o akcijskih družbah in pravi, da je razumljivo, da se v Švici že od nekdaj njim ne zaupa ... »Bei der Aktiengesellschaft ist ja gerade das Gefahrliche, dass die Verantwortung niemand tragt. Der dunkle Name Aktiengesellschaft deckt die Schuld der fehlbaren Gewalthaber zu.« — Tako se izraža pisatelj, ki svoj tretji del knjižice »Jenseits des Rechts« (str. 51.—63.) zaključuje z besedami: »In der Ewigkeit, da ist Gerechtigkeit«. Tolstojev nauk, da samo ljubezen ljudi vzgaja, pisatelj zametava. Po njegovih mislih naj se sodi krivda in izreka kazen kot pravična sprava zaradi kršitve zakonov zoper ljubezen do bližnjega, ali sprava bodi objektivno zadoščenje za občestvo ljudi. Tako sodbo pa naj izreka »das hohe Richteramt, das einst als von Gott eingesetzt galt«. Porotno sodstvo pisatelj odklanja, ker od ljudskega mnenja ne moremo pričakovati prave pravičnosti... Vidi se, da se tudi na skrajni desnici klasične šole kriminalistov pričenja reakcija zoper skrajno levico pozitivi-stične šole, meto"ae obeh pa se znajdeta v radikalizmu, da ne rečemo, boljševizmu. Dr. Metod Dolenc.
Dr. Mirička August a Dr. Scholz Otto. O trestnlm soudnictvi nad mladeži. Nž,kladem »československeho Kompasu«. Praha. 1932. Str. XI -t- 309.
Kakor znano, se je na čehoslovaškem, kakor tudi v Nemčiji in v Avstriji, preosnova mladinskega kazenskega prava izvršila pred občno reformo kazenskega prava, čehoslovaški zakon o mladinskem sodstvu. (Zdkon o trestnim soudnictvi nad mlddeži), ki vsebuje tudi materijalno-pravne določbe o odgovornosti maloletnikov (§§ 1—27), je stopil v veljavo dne 11. marca 1931 (č. 48 Sb. z. a. n.) ter dobil obvezno moč dne 1. oktobra istega leta.
Avtorja zgoraj navedenega komentarja sta aktivno sodelovala pri izdelavi vladinega osnutka tega zakona in pri pretresanju o njem v parlamentu. Komentar vsebuje obširne izvlečke iz uradnih motivov in iz poročila ustavno-pravnega odbora spodnje zbornice, kakor tudi številna pojasnila komentatorjev. V posebni prilogi (drugi del komentarja, str. 191—^296) so izčrpno navedene uredbe čehoslovaškega ministrstva pravde, ki so bile izdane v zvezi z novim zakonom, med njimi zelo zanimivi predpisi o otrocih ciganov, ki nimajo stalnega bivališča. Komentar je opremljen s stvarnim kazalom. Zunanjost knjige je nad vse dobra. Vzoren komentar odličnih čehoslovaških kriminalistov toplo priporočamo
Književna poročila. 251
vsem, ki se zanimajo za razvoj čehoslovaške zakonodaje, zlasti pa našim mladinskim sodnikom in delavcem na polju mladinske zaščite.
A. Maklecov.
Dr. čulinovič Ferdo: Zemljišnoknjižno pravo. Beograd, Samozaložba, 1933. Str. 204. Cena 30 Din.
Znani pravniški pisatelj, soizdajatelj »Pravosudja« in avtor obširnega komentarja k zemljiškoknjižnemu zakonu je napisal pod naznanjenim naslovom sistematično delo o našem zemljiškoknjižnem pravu. Predmet precej obširne knjige je zemljiškoknjižno pravo v ožjem smislu, torej izvzemši pravo o železniških in rudniških knjigah. Krajšemu uvodu, ki opisuje postanek in današnji sistem zemljiških knjig, sledi občni del, obsegajoč popis sestavin in osnovanja zemljiških knjig, nato pa posebni del. Tega prvi pododdelek prinaša pod naslovom materijalno pravo razlago o vpisih (vobče, legitimacija, pristojnost, listine, pravni naslov, vrsta in obseg vpisov, vrstni i-ed) ter posebej o zemljiškoknjižnih pravicah, drugi pa formalno zemljiškoknjižno pravo (načela, predlogi, rešitve, vpise; pravna sredstva).
JKnjiga sama je pisana jako pregledno in v lahko umljivem jeziku in bo služila v prvi vrsti pisarniškemu osobju zemljiškoknjižnih oddelkov pri sodiščih. Temu bo prav dobro došel uvod o postanku in pomenu zemljiških knjig, zatem pa posebna poglavja o zemljiškoknjižnih pravih. Knjigo tudi ni podcenjevati kot prvi uvod v študij zemljiškoknjižnega prava. Dobro bodo prišla tu razlaganja o osnovnih pojmih, razbistritev in načelna odločitev nekaterih spornih vprašanj, potem pogojeno stališče avtorjevo nasproti nekaterim posebnostim srbskega prava v pogledu na obravnavajije v zemljiški knjigi. Na drugi strani pa utegne knjiga premalo nuditi dijakom, ker načela zemljiških knjig, po katerih smo takorekoč vajeni reizporejati celo snov in izvajati iz njih pravne zaključke, niso podana z enako obzirnostjo kakor druga snov, marveč bolj sumarično in pogrešamo zato marsikatero objašnjenje, ki ga izzove uporaba teh načel (n. pr. izbrisne tožbe, zaznamba spora in dr.). Sploh podaja knjiga vzlic obšimosti bolj osnovno materijo in je pisana bolj iz praktičnih kakor teoretskih vidikov. Nasproti temu pa moramo priznati, da bo knjiga služila dobro kot uvod za nadaljnjo poglobitev v proučevanje te pravne discipline, pri čemer bo najboljši kažipot bogato zaznamovana literatura.
V našem pravu doslej nimamo sistematskega dela o zemljiškoknjižnem pravu. Poleg ostalega priporoča tudi to najnovejše čulinovi-čevo delo. Dr. K. Sajovic.
Dr. R«i8nian Avgust: Delovno pravo. Ljudska tiskarna, Maribor, 1933. Str. 184, cena 15 Din.
Skoro istočasno z obširnim Bajičevim komentarjem je izšlo to delce o delavskem pravu. Knjižica gotovo ne pretendira znanstvenih ambicij, no zato ni prav nič manj važna kakor kako drugo strogo znanstveno delo. Pisana je za delovnega človeka-nepravnika, ki se hoče hitro in na kratko poučiti o svojih pravicah in dolžnostih iz delovnega
252 Književna poročila.
razmerja nasproti delodavcu. V tem pa je pisec brez dvoma pogodil pravo. Na vsako vprašanje daje kratek, hiter in lahko umljiv odgovor. S tem je zadoščeno prvi potrebi. Sporna vprašanja, ki jih poraja praksa precej obilno, sicer niso niti nakazana, še manj pa rešena, toda to tudi ni bil namen knjižice, ki je nastala iz piščevih predavanj v letih 1931 in 1932 in ki so bila namenjena najširšim krogom uslužbencev. Kar morajo vedeti delodavci in delojemalci o vzajemnem pravnem razmerju med seboj, to je v knjigi razloženo na poljuden način. Knjižica je zato popolnoma izpolnila svojo nalogo, temu dokaz tudi, da je bila skoro potrebna 2e druga izdaja. Dr. R. Sajovic.
DodataJ{ Spomenici V. glavne skupštine Kongresa pravnika Kraljevine Jugoslavije u I>ubrovniku, dana 7.—9. X. 1932. Stalni odbor Kongresa, Zagreb, 1933. Str. 58, cena 15 Din.
Dočim so izšli referati za dubrovniški kongres že pred kongresom samim v Spomenici, je vsebina dodatka opis priprave in samega poteka kongresa. Natisnjeni so poleg zapisnika o glavni skupščini zlasti zapisniki o sejah vseh sekcij skupščine. Poleg referatov dajejo ti vemo sliko o velikem zanimanju, ki zavzema jugoslovanske pravnike za teoretska vprašanja, in ki je od kongresa do kongresa večje. Zato ima urednik Dodatka, predsednik kongresa dr. P o 1 i t e o prav, ko se zahvaljuje vsemu pravništvu, da je ono in sicer v celoti prav toliko zaslužno na uspehu kongresa kakor poedinci, »službene« osebe, ki so pripravljale kongres in referate. V knjigi so poleg navedenega natisnjeni: referat dr. Luna č k a o trošarini, ki je bil za Spomenico prepozno oddan, predsednikov članek iz »Dubrovačke tribune« in opis potovanja beograjskih posetnikov kongresa preko čakora skozi Zeto. Dr. R. Sajovic.
Dr. Brnčič Fran: Zakonik o sudskom postupku u gradjanskim pamicama. Zagreb, Samozaložba, 1933.  Str. 367, cena 100 Din.
Dr. Brnčič je izdal grajanski postopnik v obliki žepnega notesa, na tankem papirju in z majhnim tiskom. Spominja nekoliko na »Liliput-« in »Zwerg-« izdaje nemških in avstrijskih zakonov. Le da je tisk Bmčičeve knjige veliko bolj razločen in da vsebina ni tako stisnjena kakor v navedenih izdajah in zato skofo ne utruja očesa. Knjiga opremljena z obširnim stvarnim kazalom in vezana v mehko usnje. Je kakor nalašč za onega, ki na službena potovanja noče jemati debelih knjig.
Dr. R. S.
Dr. Koranyi Karol: Die heilige Schrift und das vceltiiche Recht, vomehmlich im Mittelalter. Odbitka z dziela zbiorowego: »La Pologne au Vll-e Congres International des Sciences Historiques.« Varsovie, So-cižte Polonaise d' Historie. 1933. Str. 11.
Zelo delavni privatni docent lw;owBke pravne fakultete Koranyi preiskuje v tej drobni študiji globoki vpliv krščanstva na vse prosvetno življenje in zlasti na pravo spreobmjenih narodov. Izhaja iz vsebine svetega pisma in navaja pravne institucije, ki so bile po njem zasnovane. Ne bomo tu posameznih primerov navajali; zadostuje naj ugotovitev, da jih je našel in obrazložil iz zasebnega, ženitnega, zlasti tudi še Iz kazenskega prava.  Naznanjamo namreč to razpravo zato, ker v njej
Književna poročila. 253
napoveduje avtor posebno podrobno publikacijo o istem predmetu z navedbo virov in književnosti. To delo smemo z velikim zanimanjem pričakovati zlasti jugoslovanski pravni zgodovinarji, ker nam je pravna zgodovina severnih Slovanov brez dvoma premalo poznana in nam bo napovedana publikacija odkrila gotovo mnogo zanimivih skupnih momentov z našo. Dr. Metod Dolenc.
Pravni zbornik. Koncem meseca julija je izšla v Podgorici prva številka novega pravniškega mesečnika, Pravni zbornik. Kakor izvajajo izdajatelji, je namen tega časopisa, gojiti splošno pravoznanstvo, predvsem in v prvi vrsti pa posvečati pažnjo črnogorskim pravnim običajem in jih ustanoviti. V tem je namreč največja potreba, kajti mladi pravniki, ki prihajajo iz šole, se znajdejo v največjih težkočah, ko jim je treba v praksi soditi po pravnih običajih.
Novi mesečnik je torej na vsak način potreben, saj je grajansko materijalno pravo v Cmi gori še v precejšnji meri običajno. Vsebina številke tudi kaže, da mislijo urediiiki prav resno, poprijeti se te prve zastavljene jim naloge. Urednik novemu časopisu je Božidar T o m o v i č, a redakcijski odbor sestavljajo Milovan V u k o v i č, Boško B o j o v i č. Marko P o p o v i č in Petar P r o t ič. Letna naročnina znaša 90 Din.
Dr. Goršič Franz: Zum neuen jugoslawischen Zivilprozess. Posebni odtis iz Zeitschrift fur Ostrecht, 1933, str. 559—590.
Comite Maritime International, BuUetin 92, 93: Conference D'Os!o 1933. Rapports Preliminaires I, II. Str. 121, 33.
Charles Diehl: Istorija vlzantiskog carstva. Iz francoščine prevedel Perovič Radoslav. Beograd, Geca Kon, 1933. Str. 228.
Djaja Ivan: Od života do civilizacije. Beograd, Geca Kon, 1933. Str. 119.
Dr. Blagojevič Vidan: Izjednačenje obligacionog prava u slovenskim državama. Koreferat za Bratislavo. Str. 30. (Pravosudje.)
Dr. Werk Hugo: O izjednačenju sudskog gradjanskog izvršnog prava u slavenskim zemljama: Bugarskoj, čehoslovačkoj, Jugoslaviji i Polj-skoj. Referat za Bratislavo. Str. 23. (Mjesečnik.)
Dr. Subbotič I. — Dr. Stojkovič SI.: Hipoteka na rečnim brodovima u slovenskim državama. Referat za Bratislavo. Str. 16. (Pravosudje.)
Dr. Markovič čeda: U koliko je preporučljivo ograničenje prava Bvojine. Koreferat za Bratislavo. Str. 14. (Pravosudje.)
Dr. Bartoš Milan: Izjednačenje kolizionih normi bračnog prava u slovenskim zemljama. Koreferat za Bratislavo. Str. 21. (Arhiv za pravne i društvene nauke.)
članki in razprave v pravniških časopisih. Arhiv. XLIV. št. 1, 2.: Kongres pravnika slovenskih država. Maklecov A.: Normativna teorija vinosti u Krivičnom pravu. Tasič Dj.: O pravnom značaju pojma katedre. Solovjev A.: Dušanov zakonik kod Paštroviča. Mirkovič M.: Zanat-ski pokret. Mirkovič Dj.: Pravni pojam broda. Godina D.: Naše novo vanparnično pravo, njegov istoriski razvitak i pojam. Frantlovič B.: Administrativni spor i policiskokaznene odluke. Prokopijevič M.: Važnost ranga i ocene pri unapredjivanju službenika. Bartoš M.: Izjednačenje kolizionih normi bračnog prava u slovenskim zemljama. Uzelac D.: Može li drž. savet obavezati upravnu vlast na unapredjenje drž. službenika: Stjepanovič N.: Važnije odredbe Finansijskog zakona za 1933/34 god. U
254 Književna poročila.
vezi sa statusom aktivnih drž. službenika i penzionera. Taranovski T.: Stogodišnjica dela Mačejovskog i aktuelni zadaci uporedne istorije slovenskih prava. — Branič št. 7.: Vasiljevič T.: Odnos izmedju prestupnog i istupnog samovlašča u našem zakonodavstvu. Popovič J.: Komentar čl. 4. Zak. o taksama. Cosič F.: Nekoliko reči o izuzetnom pritvoru iz t. 3. § 380 Kp. kod sreskog suda. — Branič št. 8.: Medjunarodni Savez advokata. Kongres Medjunarodnog Saveza Advokata. Jovičič D.: Sloboda sudijskog uverenja i nezavisnost odluka sudijinih. Konic R.: Da li ima mesta traženju veštačenja potpisa na javnoj ispravi u gradjanskoj par-nici, kad stranka odreče, ili izjavi da se ne seča da je potpis na ispravi njen potpis. — Mjesečnik št. 6, 7.: Milobar F.: Svjetska gospodarska kriza i svjetska ekonomsko-monetarna konferencija. Werk H.: O izjedna-čenju sudskog gradjanskog izvršnog prava u slavenskim zemljama: Bu-garskoj, Čehoslovačkoj, Jugoslaviji i Poljskoj. Devčič M.: Zabrana reformacije in pejus (§ 327 Kp.). špiller K.: Zakonska zaštita pronalaska prije prijava patenta. Magjer D.: O penzionom osiguranju banovinskih kontraktualnih činovnika i dnevničara. Peručič š.: K postajanju čl. 5. Ugrpp. Vukovič M.: Pravna zaštita novčanih zavoda, ščetinec J.: Demokratizacija radnog odnosa. Eisner B.: Adalbert Shek-Vugrovečki. — Mjesečnik št. 8.: Politeo I.: Kongres pravnika slavenskih država. Henigs-berg L.: Treba li dozvoliti učešče laičkog elementa u krivičnem pravo-sudju. Frank S.: Potreba i razloži unifikacije krivičnoga prava. Milobar F.: Svjetska gospodarska kriza i svjetska ekonomsko-monetarna konferencija. Ivšič M.: Izmjene i dopune zakonu o zadrugama od 9. svibnja 1889. Kasumovič M.: Nekoliko primjetaba na načrt jednoga novoga zakona. Hribar M.: Nužne dopune u zakonu o izvlazbi nekretnina u gradu Zagrebu. — Policija št. 13, 14.: Krajinski N.: Posrnuli ljudi, čubinski M.: Povodom jedne nove knjige. Sagadin S.: Jedno jugoslovensko sistematsko delo o upravnom pravu. Paradjanin M.: Da 11 je § 383 novog Kz. derogirao propis § 375a starog Kz. Uredjenje ustanove G. P. U. u Sovjet-skoj Rusiji. Gajič N.: Jedan prilog za potpuno i pravilno rešenje pitanja o zaštiti najnužnijega alata. Djeloševič B.: O pravnim lekovima u krivičnim delima. — Policija št. 15, 16.: Krajinski N.: Posrnuli ljudi. Sagadin S.: Jedno jugoslovensko sistematsko delo o upravnom pravu. Andjelkovič N.: Reč, dve o potrebama našeg pravosudja. Petrovič B.: Sudije specijaliste i eksperti. Paradjanin I.: Da li je § 383 nov. Kz. derogirao propis § 375a st. Kz. Frantlovič B.: O izvršenju presude. Ustanova G. P. U. u Sovjetskoj Rusiji. Georgijev G.: Deca kao svedoci. Levic R.: Lombrozov tip zločinca, žigič V.: O banovinskim uredbama po ustavu od 3. septembra 1931 g. Stankovič N.: Nešto o prinadležnostima organa varoških opštinskih straža. Mihajlovič M.: Da 11 je za primenu § 298-11 Kz. potrebna tužba druge strane. — Pravosudje št. 13, 14.: Flesinjski V.: Sudovi i sudije Poljske Republike. Arandjelovič D.: Tuma-čenje § 13 Stz. škarica V.: Razvitak pomorskog privatnog prava na jugoslovenskim obalama. Jovič J.: Zabrana i tužba po kratkom postupku. Matijevič I.: Nadležnost sudije pojedinca u gradjanskim pravnim stvarima. Štrauh H.: Tražbine pupilamih msisa i zakoni o zaštiti zemljoradnika. Maklecov A.: Učiniočeva ličnost u jugoslovenskom krivičnom pravu. Gradnik A.: Nekoliko opomb k čl. 4 Zak. o zašč. javne varnosti in reda v državi. Vukčevič R.: Istražni zatvor. Jovanovič St.: Odmeravanje kazne. Brankovič S.: Nekoliko reči o § 48 Ur. o posl. redu za redovne
Razne vesti. 255
krivične sudove. Vragovič A.: O našim novim sudskim zakonima. Bore-movič A.: Još o ispitanim sudskim pripravnicima. — Pravosudje št. 1.5, 16.: Prvom kongresu pravnika slovenskili država. Georgijev N.: Pravosudje, organizacija sudova i sudstva u Bugarskoj. Markovič C: U koliko je preporučljivo ograničenje prava svojine. Subbotič-Stojkovič: Hipoteka na rečnim brodovima u slovenskim državama. Blagojevič V.: Izjednačenje obligacionog prava u slovenskim državama. Arandjelovič A.: Odmera-vanje kazne. Vukčevič R.: Istražni zatvor. škarica V.: Razvitak pomor-skog privatnog prava na jugoslovenskim obalama. Sajovic R.: K tolmačenju § 13 Stečajnega zakona.