] 20
ARHIVI XI] 1989
nižjih upravnih organov (ki količinsko večinoma niso obsežni) ne ohranja prvutna ureditev, pac p^ se gradivo na nove uredi po vsebinski razvrstitvi kot jo določajo klasifikacijski znaki upravnih organov iz leta 196223 (to velja za gradivo od 1945 du 1962). bpam daje iz zapisanega razvidno, da se bo s pomočjo Šifer uprave dalo popisati vse gradivo upi a ve ne glede na to, kakšna je bila predhodna ureditev.
Sama sem se začela ukvarjati s tem gradivom iz d veli razlogov Prvi razlog je. da sem se kot pripravnik pač srečala najprej s tem gradivom in v literaturi nisem uspela najti odgovora, koliko je to gradivo uporabno. Predvsem sem se spraševala, katere kategorije gladiva so za znanost pa tudi praktično uporabo najpomembnejše. Drugi rar log je ugotovitev, da je količinsko teh tonaov veliko in tudi uporabnikov tega gradiva je precej. Pn tem pa sem prišla do sklepa, daje v teliforidih relativno malo kvalitetnega gradiva in da se večji del njihovega gradivu zbira na višjih nivojih uprave.
Za skijp bi postavila vprašanje arliivistom, ki so se uk vaijali s fondi najnižjih upravnih organov ali so poiskali oagovor na. vprašanje, koiiko kvalitetnega gradiva se nahaja v teh fondih in koliko so uporabni za krajevno zgodovino.
OPOMBE
1	Tu mislim na gradivo. ki jc bilo prevzeto v arhiv prod spre jemom zakona o naravni in kulturni dediščini.—
2	InSiitut za zgodovino deiavskega gibanja (1 ?IXj), No*ranj-sko okrežje (Curkniško), poročila rajonskih odborov Okrožnemu odlioru za Notranjsko, farclkel 7 J 9, 71
3	1ZDG Okrožni NOO OF za Nolr-njsko. zapisnik rcilne se jc Okrožnega odbori OF zi Notranjsko, 14. maja 1944, f. 719
4	1Z11G. S NOS. Odtek za izgradnjo narodne oblasti zapisnik 2, redne seje Okrožnega izvrimga odbora za Notranjsko Ribnico,4. novembra 1944,f, 464,-
5	Zakon o upravni razdeliti federalne Slovenije (Uradni lisi SN'OS in NV Slovenije, il, 33/45) -
6	ZAL, KLO Pnlli ov Gradec, arti'vska »nota (a. c.) 3. -
7	Zakon o upravniii razdelitvi LRS ('Jradni list '-RS. !i.
62/16).-
8	Zakona o upravni razdeli Ivi LRS (Uradni lisi LRS, il. 9/48).-
9	ZAL, ObLO Polliov Gradec, a. c l,-
10 Zakoi o razdelitvi LRS na niesla, okraje in občine (Uradni list LRS, it. 11/52).-
1] Zakon o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni tisi LRS, il. 24/55).-
12	Zakon o sprcmcmoali zakona o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni lisi LRS it. 3/61 ).-
13	Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica, f. IS, 16, 17, J 8 Zap's niki sej KLO so v drugi j primerih ved noma ohranjeni v samili for.dih K^O,-
14	ZAL, KLO Polhov Gr.idec, a. e. 2 -
15	ZAL, KLO Polli o v Clradee, a. e. 13,16 Zi\L, KLO i'olliov Uradce, a. B. 44. Od 35 osub (:tar!ev
otrok) j« za 21 zapisano, da so pobegnili na Koroiko, za 'O.da so umrli kot žrl ve fašisličncga lcrorja,-
17	lz popisov v ZAL je razvidno, da tudi, ko sta delovodnlk in. indeks ohranjena, ne slui'ta razvidu nad gradivom, V Zgodovinskim arhivu v Celju so m. poveddi, da tudi v primeru, da obranijo aotovodniiki sistem, naredijo se popis. O um tudi v Ljubljani. Žoniar Arhivistika, Ljubljana 1978. str 63 (predlagata, da sc ne ohranja prvolna uredllev, kedar je fund močno izločen).-
18	Do podobne ugotovitve, daje najboljša res.lev uporabljati ilfranl upravi; za upnvno gradivo po 1945, so priSi tudi v na Ji enoti v Kranju; primerjaj Janez Kopač, Prevzemanje večjih up ravnili fondov za obdobje od avgusta 1956 -jo icla 1974 (na pri nieru obdne Tržič), Škart. arhivski občasnik, Ljubljana 1986, str. 11-n,-
19	V Arhar, S. Kranje, Izpopolnjeno vsebinsko karalo klasifikacijskih znakov za pisarniško poslovanje v dižavnih organih, zavodih ln organizacijah, Liubijanj ] 965 -
20	ZAL, ObLO Polhov Gralec.a. e. 1-5, 34, 35.18. 39. 68, 74,21 ZAL, KLO Polhov Gradec, a. e. 4 -
22 ZAI ObLO Polhov Gradee, a. c. 99,23 Klasifikacijski načrt iz leta 1962 je samo osnova, ki jo pciem zelo lahL.o prilagodimo novemu klasifikacijskemu načnu iz decembra i 18h ali pa šifran? ki bodo temelj za računalniško popisovanje.
Popisovanje zapi- ine pesnika in pisatelja Edvard? Kocbeka
Boris Rozman
Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana-Center je na predlog Zgodovinskega i-hivj Ljubljana raz glasil dok ume ii ta rn o gradivo, kije nastalo pri delu pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca ijj urednika lidvaraa Kocbeka, za aihivsku gradivo Du je bilo to mogoče napraviti, jc bilo potrebne napraviti podroben popis gradiva, kije nastalo pri avtoiju
Tako sem se kot arluvist Zgodovinskega arhiva Ljubljana, zadolžen za osebne fonde, skupaj s sir.oni Edvarda Kocbeka Matjažem lotil popisovanja. Že ob samem pogledu na graaivo, ki ga je Kocbek zapusiil, sem videl, ua je njegove delo presenetljivo obsežno, nepregledno (na koncu sva ga spravila v 59 Škaiel kar pomeni 5,9 tm), hkrati pa tako mnogovrstno, da človek potrebuje
ogromno znanja in časa, da ga vsaj delno uredi oziroma popise. Z Matjažem sva se dogovorila, da bo giadivo zaenkrat ostalo i' urejeno", tako kot ga je zapusti] oče, se pravi po mapah. V njih je bilo raznovrstno gradivo tako pn kategerijan, kot vsebini.
■Najpomembnejša zvrst gradiva jc zagotovo njegov dnevnik, s katerim nisva imela velikih prob!emov. Zvezke, v kaicre je ptsai o svojem življenju, delu, pioblemih, sva uredila kronološko v 14 škatel, v posebne tri škatle pa sva spravila tudi orginalne tipkopise ze objavljenih dnev.iikov (nor. Listina, Dnevnik 1951, 1952;. Pr' tem sem ugotovil, da nekateri zve?ki za doloicna leta manj kaio, zlasti za leti 1936 in 194j.ko ni "ohranjenega" m ti enega samega. Največ pa jih je napisal leta 1952 (18
ARHIVI X'l 1989
121
zvezkov) in v letih 1949, 1971 in 1972 (16 zvezkov). Drugače pa je od leta 1932, kc se pojavijo pivi zvezki (2), do leta 1978, ko je prenehal (9) s pisanjem dnevnika "ohranjenih" 371 zvezkov.
Problemi sc se pojavili ob stalem gradivu, kije bilo kot sem zc napisal, urejene in zloženo po mapah. Napisi na nekaterih mapah niso odgovarjali vsebini. Vsako tako mape, sva pregledala, skusaia ugotoviti, kaj we vsebuje, je popisala. oštevilčda (dobila je arlrvsko enoto) in zložila v škatlo C,q se je daia razbrati vsebina ali naslov dela, ki ga je vsebovala, sva to napisala, če to ni bilo mogoče, sva sc skušala tekstu kar se da približat' Kot sem že napisal, nisva ničesar izločila au spreminjala. Trko sva določene stvari lahke tudi večkrat popisala, ne da bi se tega zavedala, saj je gradiva ogromno, vsega pa nisva biala To se dobro vidi iz popisa, kL je nastajal sproti. V primeril, daje šlo za kopije, sva to tudL označila, bi kaj vse je bilo v mapah? Eseji, kritike, razmišljanja, poročila, poezija (ne same njegova, tudi prevodi), rasni članki, gnvori, razprave, referati o filozofiji, krščanstvu, cerkvi, politiki, komunizmu, liteiaturi, slovenskem jeziku, vojni, jeziku nasploh, narodu... V njih je bila tudi osebna korespondenca (pisma, razglednice, dopisniee, čestitke), žepne zabeležke, v katere -e zapisoval vse mogoče - od pesmi, proze, izrekov do razni!1 idej, ugotovitev, izračunov ipd
Naj navedem samo nekaj naslovov, ki se bodo v fondu takoj našli: Kultura in Slovenci Put v Jajce, Kristjani in svoboda. O nepravem bogu, Esej o komunizmu, Kaj je svoboda, Nočna straža, O človeku, Razumniki pred oblastjo, Osvobodilni noj in svetovni nazor, Kristjani v Sovjetski zvezi, O duhovščini in komunizmu v Sovjetski zvezi, O klerikclizmu, O odseljevanju Slovencev, Kritika in dialektika, Zagotovo so bili rekaten teksti že objavljeni Kje? S tem se bedo ukvaijali tisti, ki bndo njegovo zapuščino Študirali in ne samo popisovali, tako kot jaz, kot tudi z ostalimi teksti, kijih nisva mogla razvozlati. Pri tem mislim zlasti na njegovo poezijo Med gradivom je Dgromno pesmi ah osnutkov, kijmi ni ir.oc dati naslova. Kam sodijo, bi lahko vedel samo avtor sam.
Edvard Koebek j«i zapustil ogrumno osebne korespondence. V 5 skatel s^a z njegovim sinom zložila več kot
300C pisem, razglednic, dopisnic in čestitk. Sanic preštela sva jih. Za vse ostale bi človek potreboval leta in leta, Najbolj problematična sc pisma. Ta so namreč velikokrat brez kuvert, niso datirana, z njih sc ne da razbrati pošiljatelja. Velikokrat pa je ohranjen samo de! pisma (del je mogoče v kakšni drugi kuverti). Posebej pa je označena in urejena samo medvojna korespondenca. Ob nepregledni kohčiri časopisnih izreikov, ki pišejo o pisatelju, njegovemu delu, življenju ali na katerih zašle dimo objavljeno njegovo pesem, razpravo, članek ali kakšen esej lahko mirno sklepam, daje temeljito sledil vsem revijam in časopisom, ki se pisali o njemu in objavljali njegove članke; mko domačim kot tujim. Sicer ie bil pri izrezovanju velikokrat nenatančen, saj je pozabil pripisati datum ali naslov časopisa, kjer je bil tekst objavljen. Iz revij člankov v glavnem ni izrezoval. Pustil je cele. Zato pri njih ni težko ugo'oviti leta izida članka, njegov naslov ali ime revije. Od vseh se velikokrat pojav-Ijaje Problemi, Sodobnost Most, Antena. 7D, Nin,Teološki rodovi, Ognjišče, Literatury, Ravnea svetevej... Od časopisov je posebno mapo dobil Die Zeit, drugače pa se nojavljala ie Dnevnik in Deio. Urediva o njegovem političnem delovanju ni veliko. Seveda pri teui nc smemo it mimo njegovih dnevnikov pisem, ali že prej navedenih tekstov, ki bi verjetno ravno o tein področju nje gevega delovanja veliko povedala. Drugače pa je v mapah ohranjenih nekaj političnih sp.sov, poročil, planov razprav, opažanj za vsa leta nicgo^ega aktivnega političnega delovanja. Med gradivom bomo našli tuai glasila in biltene, ki jih je med vojno izdajala krščanska skupina v OF Veliko dela bo potrebno vložiti tudi za ureditev fotografij, ki jih je več tisoč. Seveda so mnoge uedatira-nc. Nc ve sc. kje sc bile posnete, kdo je na lotegratiji ali kaj fotografija preastavija. Tudi ponavljajo sc lahko, Zaradi preštevilčnosti in popolne neurejenosti sva jih ?. Matjažem samo preštela in spravila v škatle.
Kljub vsem tem problemom pa smo dokončno dobili temeljit pregled nad zapuščino Edvarda Koeheka(ki mu bodo Šele večietne analize (tudi na podlagi gradiva, ki je nastalo pri njegovem delu) določile tisto mesto v naši druibi, ki mu pripaaa.