ŠTEV. 14 KfljJ, 12. APRILA 195? Letnik X. Glasilo SZDL ptujSKega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Telefon 15«, KB !*tuj ttev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odlxvr — Odgo vorni urednik Antoii Bauiiian — Rokopisov ne vračajno — Tiska Mariborska tjiricama — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Cvetoča breskev Priprave za prvomaf sko prosia vo Ptujski olK-inski odbor Socialistične zveze delovnega ljud- stva ie že začel s pripravami za veliko prvomajsko proslavo v Ptuju. Pred 7.lM>rovanjem, ki bo 1. maja na Titovem trcii, bodo prikazali industrijski, obrtni in kmetijski proizvajalci ter trsov- ska podjetja v slavnostni povorki na vozilih pomen in doslej dosežene uspehe svojega dela. Poles? tega bo nastopilo v strnje- nih vrstah tudi članstvo organizacij in društev (TVD Partizan, Prostovoljno gasilsko društvo, Športno društvo Drava, tabor- liki in drugi). 1. maja popoldne bo v Ljudskem vrtu VESELICA z za- ba\Tiim programom. V delovnih kolektivih ptujskega okraja so v teku živahne priprave na volitve novih delavskih svetov, ki bodo sredi dmge polovice tekočega meseca. Te priprave so posebne važnosti v večjih kolektivih, n. pr. v kolektivu Tovarne glinice in alumi- nija r>Boris Kidrič« v Kidričevem. V tej t0 članov DS. torej na vsakih 27 zaposle- nih 1 član DS. Delavsko uprav- ljanje v tovarni v Kidričevejn je v zadnjem ča.su dobro razvijalo kljub ,s;otovini .slabo- stim. Posebno je to prLšlo do izraza v času redne proir.vod- nje. Posebno dobro so se ob- nesle grupe članov DS po obra- tih, ki so se sestajale pred .se- stankom in po sestanku DS. Na svojih sestankih so skupno s silviikalnim odborom in obrat- nim \'xxlstvon'j obravnavale sklepe zasedanj DS. prav tako pa razne predloge. Pri sistemu dela DS, kakor tudi pri komisi- jah in grupah članov pa so se I>oka2:ale gotove pomanjklji- vosti- predvsem te, da je bilo delo grup članov DS po obra- tih premalo življenjsko. Preveč se je obravnavalo ra/jie pred- loge, kakor tudi sklepe iz sej DS v zaprtih prostorih. Posa- mezni člani DS niso imeli za- dostnega čuta odgovornosti do svojih ^Livcev. Tako so pri- meri, da so posamezni člani DS celo leto mimo in tiho sedeli na zasedanjih ter niso prenašali sklepov med člane kolektiva. Več je bilo tudi primerov, da so posamezniki gledali delavsko upravljanje skozi prizmo svoje tarifne postavke. Tako so biie .seje želo živahne, ko se je raz- pravljalo o tarifni politiki, manj pa. ko se je razpravljalo o pro- hlemili proizvodnje, planu pod- jetja kakor o organizaciji dela. V anketi, ki jo je razpisal DS, je videti, ^a sta organizacija ZK kakor tudi sindikat še pre- malo naT>ravila glede politično- ekononiske vzgoje članov DS ' ianov kolektiva. Tz .-;iK( u I opaža, da posamez- niki ne iKKsnajo niti osnovnih načel delavskega upravljanja, ker upravljanje gledajo le iz vidika .svojih koristi. To je .«icer v neki meri razumljivo^ ker je kolektiv še mJad in se je razvil v zadnjih dveh letih, v tovarno so prišli novi delawi iz po- deželja, ki so prinesli s .seboj zastarele nazore. Člani kolek- tiva .so v anketi izraTrili, da .^"O organi delav.skega upravljanja premalo povezani s kolektivom, sklepi .se niso prena.^ali v ko- lektiv, da bi vsak delavec aii usdužbemec trii z nitmi temeljito .se23ičmjen. Veliko dobrih .skle- pov in razprav je ostalo le na •/asedanjih DS. Te ugotovitrs^e postavljajo veliko nalofjo, da se bn treba bolj poglobiti v delo org3.no\- dela\'skega upravljanja ter polagati ver F>or/>mosti po- litični \'Zfroji kolekti\^. Prikaz poTOMijkljivosti bo dobro nap>o- tilo odpravljanje slabosti, ki ?e pojavljajo v delavsken- uprav^ljanju. Vse te ra2T3rave \ lonrami bodo bogato služile po- Itti^mini organizacijaatt kakor hidi novemti DS za odpra\'o do- sedanjih napak. Od iMcostoi^e pacifikacije v AJziru ni ničenar pričakovati. To vedn danes alžirski uporniki, kri- tični svetovni politiki in končno mendn tudi tisti francoski mini- stri., ki po nojevo skrivajo glavo v pesek in meglo nevednosti, mf>dtem ko jim. alžirska vojna odjeda strahovite vsote metropo- linega proračuna. Danes razkrivajo že časnikarji sredinskih listov grozodejstva, ki jih počenjajo francoski padalci pa tudi kolonisti v Aliini. Reportaže J. J. SeriKint-Schfeiberja so dregnile v občutljivo rano franco- ske alžirske politike. Udarci pada- jo tudi na druge fronte. Bromber- ga sta načela francosko zaletavost v Egiptu. MoUetova vlada je v takšnem položaju čutila potrebo po ustano- vitvi nKomiinje za ohranitev oseb- nih pravic in svoboščine. Sestav- ljali jo bodo baje neodvisni in y'poštenir pravniki. Obenem pa MoUetoni mJnistri niso pozabili poudariti, da kot »demokrati v vladi« ostro obsojajo tiste kroge, ki »blatijo francoske oborožene sile«. Čemu torej ustanavljajo ko- misijo, ko pa sami že vnaprej od- klanjajo možnost, da bi morati obsoditi ravnanje armade, ki se je na afriških tleh tako žalostno kompromit irala ? Pa tudi sicer lahko že vnaprej deloma dvomimo v pozitivne uspehe prt dejavnosti omenjene komisije. Kedavno tega je bila v Alžiru druga komisija — parla- mentarna namreč. Tn je odkrila, da v Alžiru ni taborišč, rti repre- salij in nasilja. Toda radikalno- socialistični član te komisije ni hotel podpisati skupnega poročila. Ali lahko res pomislimo, da je to storil iz licemerja, kakor so pra- vili v pariških vladnih krogih? Ali iz golega oponiranja in celo licemerja, kakor so hoteli nekateri označiti to tiho obtožbo kr;;avega nasVja, ki je zasenčil nekdanje demokratske tradicije, s katerimi so se nekoč postavljali 'v mestu pod Eiffelovim stolpom? Končno je tu še o.' Naši ljudje ne skTbi.jo samo za red in varnost pro- meta, ampak tudi za kulturno- prosvetno delo, zlasti v vozov- no tehnični dela^-nici, kjer je na delu moč-in politični aktiv. Večina železničarjev' je včla- njenih v DPD Svobodi^ Ptuj (v'5%). Strelska družina ;.2ele2- ničai-.< dosega pod agilnim vod- stvom tov. Lojzeta Kožela lepe uspehe. Kar z veseljem je gle- dati mlade železničarje-delavce, ko se pripravljajo na razne, zJHsti pa strelske pnreditve. Tudi gasilci pod poveljstvom tovariša Franca Rogina ne za- ostajajo. Sindikalna podružnica zajema vse člane kolektiva in jo usp>cšno \^i tov. Strelec ob pomoči vseh čHanov odbora. Tudi .šahovsko društvo »Želez- ničar; pod vodstvom tov. Ru- dolfa dosega za\ddne uspehe. Tov. Vauda je napisal veliko več, da bi naši bralci ob :Dne'.'U želemičarjev« spoznali delo, skrbi in življenje železni carjev- progovmiJi delavcev, delavcev vdo- liodocih uspehov. V. J. ^. Konec srednjega veka se je razmerje med graščaki in njihovi- mi podiožniki močno poslabšalo. Spremenjeni način gospodarstva in redno večje asebne zahteve fevdalnih gospodarjev. njihova razsipnost in potratnost, zlasti pa še neprestane vojne, vse to zahte- va ogromno denarja. Neizbežna žrtev teh novih razmer je bil se- veda kmet podložnik, na katerega so zemljiški go.spodarji ^nali pre- vreči večino novih dajatev. Splošna uvedba novih pravnih predpisov, ki iz\'irajo i/ rimskega prava, je tudi vplivala na poslab- šanje razmerja med podiožniki m graščaki. Ti nakladajo podlozni- kom vedno nova in večja breme- na, obenem pa jim krajšajo stare pravice pri paši, lovu, ribištvu in koriščenju graščinskih gozdov za domače rx>trebe. Iz teh nasprotstev in napetosti so v 16. stoletju vznikli veliki kmečki upori 1515 in 157.", ki so bili neusmiljeno v krvi zadušeni. Šele sedaj .so zemljiški gospodje lahko povsem svobodno in brez- obzirno izkoriščali ubogo gmajno, kakor se izkoriščani kTnetje pod- iožniki sami nazivajo v starih li- stinah. Tudi v 17. stoietjti so številni krajevni upori in nemiri na Kranj- skem, v Savinjski dolini in okrog Ptuja neizpodbitna priča nevzdrž- nih razmer, v katerih je živel slo- venski kmet kot tlačan. SREDIŠČANI SO TRŽANl Prvič naletimo v listinah na ime Središče (Pulstraw, Polstrow) v začetku 14. stoletja. Leta 14.33 je salzburška nadškofija, ki je bila lastnica Ptuja in vsega ozemlja do ogrske meje. izročila grad in trg Središče po posredovanju gro- fa Hermana Celjskega Frideriku Ptujskemu. Nečakinja Friderika V., posled- njega iz rodu mogočno plemiške rodovine Ptujskih gospodov, vdo- vn Barbara Frankopanska, je na Petrovo leta 1488 podelila Sredi- .sču tržne pravic^, >kakor jih ima- .jo prebivalci cesarskih trgov«. Leta 1490 je Središče prešlo v roke Jakoba Sekelja. gospodarja Ormoža. Grad so leta 1532 poru- šili Turki, ki .so bili vdrli na Šta- jersko. Na njegovem mestu so SredJščani 100 let pozneje zgra- dili cerkev Mar i.je sedem žalosti. Zanimivo je dejstvo, da so prvi lastniki Središča, Barbara Fran- kopanska in tudi Jakob in Luka Sekelj. lepo skrbeli za trg in živeli s tamošnjimi prebivalci v zno- snem razmerju. Izpostavljen pfy- ložaj trga ob ogrsko turški meji jim je naravnost narekoval tak odnos do naselbine, ki je v svoji zgodovini do novejšega časa bila tolikokrat izpostavljena sovraž- nim napadom in trpela toliko, ka- kor morda noben kraj na Sloven- skem. Upepeljene domačije in ka- deča se pogorišča, s krvjo prepo- jena tla in po poljih ležeča trupla nesrečnikov, ki ni.so pravočasno pobegnili v obširne gozdove, to je slika, ki skozi stoletja spremlja zgodovino trga Središče. SREDIŠČE V BORBI PROTI ORMOŠKIM GRAŠČAKOM Posebno viharna pa je zgodo- vina Sredi.šča v 17. stoletju, ko je prešla oblast nad Ormožem in Središčem iz rok Sekeljev v roke ogrske plemiške rodbine PETHE DE HETHFi:S. .Številni pritožbeni spisi iz te dobe, ki se nahajajo danes v šta- jerskem deželnem arhivu v Grad- cu, nekoč pa tudi v arhivu občine Sredi.šče, nam nudijo žalostno sli- ko grozovitosti in krivic, ki so jih morali trpeti v tem času prebival- ci Središča. Središčani so kot tržani imeli seveda več pravice in svobode kot navaden kmet podložnik, ven- dar so tudi oni zlasti v 17. sto- Iptju bridko čutili težo graščin- skega jarma. Graščaki .so jim pa kljub potrdilnim listinam in slo- vesno priznanim pravicam nala- gali svojevoljno razna nova bre- mena in očitno kršili njihove trške pravice. Zanimivo je, da se tudi tržani in okoliški kmetje, ormoški pod- iožniki. niso lepo gledali. Slednje je seveda ščuval njihov graščak grof Pethe. Do spopadom- in prask je priha- jalo zlasti pri obhodih mej na proščenjih (žegnanjih). Obširno poročilo o takem spo- nadu imamo že iz leta 1606 in 1650. ko so na obeh straneh so- delovali tudi manjši vojaški od- delki. (Središčani so bili poklicali na pomoč in v varstvo več Usko- kov iz Medjimurja.) Spopad se je konča! s pravo bitko, v kateri je obležak) več mrtvih in ranjenih. Iz tega se je izcimila dolgotrajna, več let trajajoča pravda in novi prepiri in spopadi. Središčani so imeli v Gradcu seveda .svoje pravne zastopnike advokate. Listine imenujejo neke- ga Nabholza in dr. Nachtigala. Da bi pravda bolj gladko tekla, so pošiljali — zlasti prvemu — ra- zen zaslužene plače še tudi kaj posebnega kot navržek: zdaj dva polovnjaka ljutomerske starine, zdaj 60 polžev in 100 jajc ali pa tol.stega kopuna. — Ker s tem ni- !5o bili zadovoljni, so si vzeli dru- g«»ga, ki pa se je tudi bolj zani- mal za obljubljen štrtinjak vina kakor za uspešen zaključek prav- de. Ormoški graščaki so izi^ili vako priložnost, da bi ponižali pre- bivalce trga Središče in jim dali občutiti svojo fevdalno nadmoč. — Začeli so jim celo nalagati tla- ko kakor pravim kmečkim pod- ložnikom. Tržani so se vsem tem zahtevam odločno upirali, kar je dajalo povod neprestanim tožbam, prepirom in spopadom. 2Sapiski v starih listinah se či- tajo mestoma kot odlomki iz zgo- dovinskih romanov, samo žal, da so se take stvari res dogajale. 1606: »Gospod Ladislav Petlien, grof, se je v aprilu 1606 — tako pravi spomenica dobesedno — na- silno podstopil nas vse zaradi ne- ke na novo vpeljane tlake zapreti v neprimeren stolp, kamor zapi- rajo najslabše ljudi in zločince. Odločil je, da nas ne bo prej iz- ' pustil iz te težke in temne ječe, dokler mu vrhu vsega ne plačamo 100 goldinarjev kazni..; 1643: Ormoški graščak grof Šte- fan Adam Pethe piše središkemu meščanu in mu grozi (v nemšči- ni): /Ljubi moj župan! Zares nc vem, kaj bi si o Vas mislil, ker mjOjega pismenega in ustnega na- ročila ne izpolnite in Vam nalože- nega davka (Leibsteuer) nc odraj- tate. Zaradi tega < vam še o tem enkrat ostro zapovem, da mi ta davek .še danes ali kvečjemu ju- tri do osmih izplačate, drugače vas bom dal rubiti.« Prav isti h>aron Štefan Adam Pethe pa je znal tudi, če je bilo treba denarja, v slovenščini prav lepo prositi. 1658: »Dobar dan Vam Bogh dat/ y Zdrawje draghi Richtar moy Sserianski! Sstanonito nebi Vas rad bil stim Bantuval ali j Po- kih dob da je tako ulika potr- bucha, poslete mi moy Rihtar edno trideseti Reinskih gori, hochu (hoču) Vam na oni penzi (daja- tev), kag bi hnal k finkusdu dati. obrachuniti, a Vam pako Wutom ništar kriuo ni tesko ne bude. Wutom mojum holeniu zada mi ne zniankajte a ja Vam pak hochu Vazdar (vedno) milostivan Gospo- din ostati.« Navedeno pismo je brez dvoma edinstveni primer, ds je graščak v 17. stoletju s svojimi podiožni- ki pismeno občeval v slovenskem jeziku. Mestni arhiv v Ptuju, za arhivski teden 1957 Izvoz konserviranih rib iz Jugoslavije Lani je Jugoslavija izvozila za 3 milijone in 400 tisoč dolarjev konserviranih rib. V letu 1955 je vrednost izvoza znašala 2 milijona in 350 tisoč dolarjev, v letu 19.54 pa Ic 1 milijon 855 tisoč dolarjev. Glavni odjemalci naših ribjih kon- serv so Avstrija. Belgiia, Italija, ZDA, Vel. Britanija in ČSR. SEJA IZVRŠNEGA SVETA LR SLOVENI.IE O organizaciji gozdarstva Izvršni svet Ljudske skup- ščine LRS je na seji dne 9. t. m., ki ji je predsedoval pred- sednik Izvršnega sveta tovari.5 Boris Kraigher, razpravljal o organizaciji gozdarstva v LR Sloveniji. Teze o organizaciji v gozdar- stvu, o katerih sta razpravljala minuli mesec odbora za gosfK>- darstvo in odbora za gospodar- ske organizacije Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skup.šč-inc Slovenije, pomenijo velik pri.spevek h go- spodarjenju z gozdovi pred- vsem v tem, da poenostavljajo dosedanji skstem gospodarjenja in zbiranja sredstev, ter v tem. da dajejo jasnejšo razdelitev upravnih in strokovnih nalog, zadružnim organizacijam pa ti- sto mesto in vlogo, ki jim tudi v gozdarstvu pripada. Načela, o katerih je razprav- ljal Izvršni .«vet. rešujejo vrsto osnovmih vprašanj gozdarske uvajajo enoten način gospo- darjenja z gozdo\-i ne glede na sektor lastništva; poenostavljajo gozdarsko služ- bo v celoti, ločujejo upravne in inšpekcijske službe od go- spodarsko operativnih ter jih prenašajo na gozdna go.spodar- stva in zadružJie gospodarske organizacije, kmetijske zadruge in gozdarske poslovme zveze; približujejo gospodarjenje z gozdovi proizvajalcem oziroma njihovim organizacijam, kmetij- skim zadrugam, krepijo druž- beno upravljanje in povečujejo nadzorstvo nad uporabo sred- stev gozdnih skladov. V rvezi s tem bo ti-eba spre- meniti zakon o gozdovih, zakon o gozdnih skladih ter uredbo o izvajanju tega zakona, uredbo o sečnjah gozdnega drevja in druga zakon5ka določila. Pred- loge za potrebne spremembe bo predložil Izvršni .«\'et Ljudski .skupščini v razpravo na pri- iKKinjazi zasedanju. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 12. APRILA 1957 ŠOLSKA MLEČNA KUHINJA PRI OSNOVNI SOLI V PTUJU Prejšnja leta je delovala šolska mlečna kuhinja samo za najrev- nejše in slabotnejše otroke. Zaje- tih je bilo 150 otrok. Na predlog Sveta za zdravstvo in soc. politiko pri OLO smo v tem šolskem letu dvignili število oskr- bovancev kar na 780, kar znaša do 80«/« otrok. Okrajni odbor RK v Ptuju nam dodeljuje potrebne količine hrane, za njeno izboljšanje pa kupujemo Iz lastnih prispevkov in podpor obč. ljud. odbora do- datno hrano,, kakor kakao, sladkor, čokolado, marmelado in podobno. Letos ne pridejo v poštev saimo revni otroci. Zajeli smo vse, ki želijo prejemati hrano. Predvsem so to otroci zaposlenih staršev. Matere gredo zjutraj brez vseh skrbi za otrokov zajtrk v službo, saj prejmejo njihovi otroci takoj ob prihodu v šolo skodelico mleka ali kakaa, v odmoru pa ostalo južino. Najrevnejši otroci preje- majo hrano zastonj, ostali pa po zmogljivosti staršev. (O do 150 dinarjev mesečno.) Starši so uvi- deli, da je prehrana v kuhinji po- ceni, zato števikj oskrbovancev narašča iz dneva v daru Doma pripravljen zajtrk z južino je si- gurno dvakrat dražji. Užitek je pogledati otroka v kuhinji ob skodelici kakaoa, saj se vsakemu mudi, da bi dobil še eno in zadostil svojemu želodčku. Če pa pogledamo v drugem odmoru v razrede, povsod ista slika: 20 do 35 otrok čaka v vrsti za kruh, sir ali mamadado. Mnogim se je apetit izboljšal, pa tudi telesno so se popraviM. Naša želja je, da pestrost pre- hrane še zboljšamo in zajamemo 100»/o otrok. Pričakujemo pa tudi od Obč. ljudskega odbora. Sveta za zdrav- stvo In soc. politiko, da nam nudi še v bodoče pomoč. S. V. »OSOJNIKOVI« BODO VOLILI NOVI DELAVSKI SVET Kolektiv zadružnega posestva OSOJNIK Ptuj ki se veseli letoš- njega bogatega pridelka breskev iz svojih plantažnih nasadov, bo imel 20. aprila t. 1. volitve v de- lavski svet. Povabili so na volitve tudi okrajne p)olitične zastopnike. TUDI V »AVTOKAROSERIJT« BODO VOLILI DS V podjetju »Avtokaroserija« v Ptuju bodo 20. aprila t. 1. volili 21 članov delavskega sveta, od katerih bo 7 članov izvoljenih v upravni odbor. USPEŠNO DELO REŠEVALNE POSTAJE PTUJ V LETU 1956 Reševalna postaja Ptuj je lani opravila nad 4700 prevozov bolni- kov na progi 116.176 km in je imela pri tem nad 5,5 milijonov dohodkov. Od tega zneska je pla- čal ZSZ Ptuj za svoje člane nad milijon sedem sto tisoč dinarjev, občinski ljudski odbor nad 21.C0O din, drugi nad 67.000 din in osta- lo pa samoplačniki. Največ je bilo prevoženih raznih bolnikov (2000), nad 800 porodnic, 650 bolnikov nalezljivih bolezni ter 500 poško- dovancev. Z RODNEGA VRHA ZOPET SO POMAGALI PRI POGOZDOVANJU Kakor že več lei, smo tudi le- tos imeli učenci višjih razredov tukašnje šole dan pogozdovanja. Pod vodstvom gozdarja tov. Osoj- nika in šolskega upravitelja tov. Beloglavca smo skupno z delavci Kmetijskega gospodarstva Podleh- nik posadili 27. marca t. 1. 3600 borovih in kostanjevih sadik. 36 učencev je sadilo, 12 odraslih in močnejši dečki so kopali jame. Dne 4. aprila t. 1. je delo nadalje- valo 23 odraslih in 53 učencev in smo posadili skupno 8500 kosta- njevih sadik. V 4 urah smo poma- gali delavcem spraviti v zemljo okrog 5000 sadik. Kmetijsko gospodarstvo Podleh- nik zasadi vsako pomlad večje pjovršine z gozdnimi sadikami in je na tem področju edino, ki mi- sli na pomlajevanje gozdov in s tem na vse, kar bo pomenil dora- ščajoči gozd tem krajem in lju- dem čez destletja, ko se bo mar- sikdo vprašal, zakaj ni posnemal Kmetijskega gospodarstva Podleh- nik. Sodelovanje nas učencev višjih razredov osnovne šole na Rodnem vrhu pri pogozdovanju ni imelo samo namena pomagati delavcem Kmetijskega gospodarstva Pod- lehnik, temveč predvsem namen, vzbuditi pri mladini smisel in ra- zumevanje za pomladitev gozdov pa tudi posredovanje glavnih iz- kušenj za to delo. Tako je pove- čano upanje, da se bodo mladi lo- tili, česar ne utegnejo ali ne na- meravajo starejši. Dosedanje to- zadevne akcije so vzbudile pri otrocih pravo veselje in zanima- nje, kje bi še doma posadili mla- da drevesca in je prav zanimivo poslušati, ko vsi pripovedujejo o svojem tozadevnem delu doma. . Prevolšek Alojzija UrrOS PRIČETA GRAIM«E ŠCHLSKEGA POSLOPJA NA KOGU Nekaj dra pred kora^m prejš- njega meseca je bil na Kogu pri Središču na pobudo SZDL mno- žični sestanek, ki sta se ga udele- žila tudi predsednik OLO Ptuj tov. Tramšek in načdinik tajništva za arfstvo pri OLO Ptuj tov. Sta- nič. Na sestanku je seznami pred- sednik (XO Ptuj tov. Tramšek navzoče s postavko letošnjega okrajnega proračuna, ki je čsAo- čena za gradnjo šolskega p>osdopja na Kogu. Odobrena sredstva za letos znašajo 10 milj. dinarjev in marsikateri navzočih se je tega razveselil, istočasno pa zbal, da ni vse skupaj zopet samo tolažba. Da tokrat gre zares, so se navzo- či prepričaK, ko je šlo za izvolitev gradbenega odbora. Živahno so razpravljali o prispevkih, ki bi jih bilo moč zttt^ti med prebival- stvom, najsi bo to v lesu ali dru- gem gradbenem materialu ali vož- njah in delu. Nekaj dni pozneje sta obiskala Kog zvezni poslanec tov. Kreft in predsednik občine tov. Kovačič Zlatko in na sestanku je zopet bilo največ govora o gradnji šole. Ljudje namreč skratka ne morejo verjeti, da bo do gradnje res pri- šlo. Ta nezaupljivost je sicer v neki meri utemeljena. Prebivalstvo Ko- ga se je namreč za gradnjo pote- govalo že dolga leta, ves čas po vojni, toda po razgovorih je ostalo vse pri starem. Zato tudi tokrat prebivalstvo dvomi o tem, ali bo šlo za res. Gradbeni odbor pa ima zaradi tega še nekoliko težjo nalogo. ............rar..-.. Razprave o osemletki v Cirkulanah Na zadnji seji Sveta za šolstvo FH-i (Ačinskem ljudskem odboru Bori so člani sveta 'največ raz- pravljali o reorganizaciji šolstva in o predvideni osemletki v Cir- kulanah. Po mnenju nekaterih članov sveta bo potrebno rešiti problem, kako bodo prihajali učenci osem- letke s področja osnovne šole Zavrč v šolo v Cirkulane, kamor je priHčno daleč. Brez primerne- ga prevoznega aredstva za najod- daljenejše učence bi bili učenci iz okolice Za vrča močno prizadeti. Mnogi ne bi nadaljevali šolanja. Po sedanjem ne kaže, da bi bila osemletka tudi v Zavrču, čeprav se nekateri člani sveta zavzemajo za postavitev provizorijev za os^letko in so mnraija, da bi v tem primeru dosegli tndi prime- ren k^ier. O tem vpr^anju bodo še raz- pravljali, ker na tej seji niso mo- gli doseči enotnosti. Predlagan upravni odbor zdravstvene postaje v upravni odbor zdravstvene p>ostaje Bori so predlagani Franc Kocutar, zdravnik, Franc Kranjc, upravnik Doma onemoglih Mure- tinci, Stanko Rajhar, predsednik sveta za gospodarstvo Cirkulane, Ivan Kranjc, blagajnik KZ Zavrč in Jože Klajdarič, matičar Cirku- lane. Zgradbo zdravstvene po- staje nameravajo adaptirati s sredstvi iz stanovanjskega sklada nameravajo v Cirkulanah adaptirati zgradbo zdravstvene po- staje. Tako bi pridobili 2 stano- vanji in 4 podstrešne sobe ob razmeroma nizkih stroških. Obšir- ne dolžnosti, ki jih ima zdrav- stvena postaja v tem delu Haloz, narekujejo Svetu za zdravstvo in občinskemu ljudskemu odboru na Borlu, da morata podvzeti vse. da bo zdravstvenemu osebju cano- gočeno storiti čim več, kar pa je ob sedanjih tesnih prostorih in slabih izgledih za pridobitev sta- novanj na drug način zelo te- žavno. Tudi hatoškemu zdrav- niku je potrebno vozilo v hribovitih Halozah je zdrav- niška služba prav tako kot v dru- gih predelih okraja vezana na prevozna sredstva in na možnost hitrega prihoda zdravnika iz ene- ga predela občine v drug predel. Zato tudi na občini Bori razmiš- ljajo, kako bi prišli do primerne- ga prevoznega sredstva za svoje- ga zdravnika. Upajo, da se jim bo posrečilo pwiti do primernega vo- zila. OGLAŠUJ Y »PTUJSKEM TEDNIKU«! Tudi v Levanjcih in De- sencih bodo svetili Podjetje »Elektro Maribor oko- lica« je predložilo komisiji za re- vizijo investicijskih programov pri Okrajnem ljudskem odboru v Ptuju v imenu investitorja občine Desternik investicijski program za izgradnjo nizkonapetostnega o- mrežja 380-220 V v Levanjcih-De- sencih na območju TP Svetinci. Za elektrifikacijo vasi Levanjci in Desenci je potrebno zgraditi nizkonapetostno omrežje 380-220 V v celotni dolžini 3,98 km, ki ga bo napajala transformatorska po- staja Svetinci, ki je v izgradnji. V vaseh Levanjci in Desenci je 35 gospodarstev, ki so še brez elek- trične razsvetljave in s tem tudi brez vsega, kar prinaša naselju in posameznim hišam električno omrežje. Šele ko bodo na stebrih od transformatorske postaje Sve- tinci po valovitem terenu preko travnikov, njiv ter deloma skozi gozd in po ravninskem predelu do vasi Levanjci in Desenci po- tegnjene in napete žice, bodo v teh vaseh rekli: »Svet se nam je odprl!« Nikogar ne bo motilo, če bo električno omrežje križalo ce- sto Dornava—Svetinci na treh ali več mestih, glavno, da bo v vseh hišah in gospodarskih poslopjih zasvetila električna luč. Kot je predvideno v programu, bo stal material za to napeljavo nad 2 milijona dinarjev, nekaj pa izdelava in prevozi. Stroški te in- vesticije so preračunani skupno nad 2,5 milijong dinarjev. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Preteklo nedeljo je gostovala pri nas dramska sekcija DPD Svo- boda Ormož s komedijo: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Igra in igralci so našemu občin- stvu ugajali zlasti zato, ker so tokrat gostje pokazali novo sce- nerijo na našem velikem, sicer pa starinskem odru. Sedaj, ko imajo naši ljudje te- densko priliko gledati razne fil- me, postajajo tudi bolj izbirčni, vendar pa dajo prednost dobro pripravljeni domači odrski igri. Vzrok je pač enostaven. Užitek je večji, če človek samo posluša in mu ni treba še citati, tujih jezi- kov pa ne razumemo, ali pa pre- več odmeva, če dvorana ni nabito polna. Rad bi pa opozoril našo javnost na težave, ki jih ima naša domača dramska sekcija, ki šteje 32 čla- nov, ko hoče pripraviti kako igro. Dokler bo morala ta skupina po- žrtvovalnih ljudi skrbeti za od- plačevanje anuitet za dvorano v zadružnem domu, bomo še dolga leta čakali na novo odrsko opre- mo, kaj šele na garderobo, ki je ravno pozimi nujno potrebna. Želim torej opozoriti širšo jav- nost in kritike, da bi nam s svo- jim sodelovanjem in požrtvoval- nostjo, ki je je dovolj med naši- mi igralci, še sami pomagali in pridno obiskovali naše skromnejše prireditve in kino predstave. Ta- ko bomo hitreje prišli do nove odrske opreme. Potem bo tudi večji užitek prirejati in gledati gledališke predstave. Gostovanja res ne pripomorejo domačemu društvu do finančnega efekta, da- jo pa pogosto dobre pobude ali vzbujajo željo po množičnem kul- turnem izživljanju. -ko šoiarji-postirji in njihove pravice Po mnenju članov sveta za so- cialno varstvo pri občinskem ljud- skem odboru v Ormožu bi bilo potrebno nekaj ukrehiti, da bi bile šolarjem-pastirčkom zagotovljene osnovne pravice bolj kot družin- skim članom ne pa~ kot nedolet- nim uslužbencem. Takim otrokom ne zadošča samo obljuba, da bo dobil letno nagrado ali pa da ga bodo smatrali kot družinskega člana, ko pa to »družinsko član- stvo« povsod drugače razumejo. Doslej je bik) v navadi, da je dobil šolar-pastirček letno 2 pri- merni oblekel, 3 pare perila, 2 para čevljev ter šolske potrebšči- ne, vendar se te navade vsi niso držali. Pod družinsko preskrbo šolarjev-pastirčkov pa lahko ra- zumemo primerno hrano, redno pranje perila, čisto posteljo, redno obiskovanje šole ter primemo vzgojo. O tem vprašanju so že večkrat razpravljali na zborih volivcev in na krajevnih odborih. Po mnenju prizadetih in večine volivcev, bi morali gospodarji nalagati obljub- ljeno nagrado na hranilno knjiži- co, kar bi kazalo na gospodarjevo izpolnjevanje dolžnosti napram pastirčku, pa tudi, koliko denarja ima otrok in kako je ta denar porabljen. Ko se je zvedelo o na- meravanem vlaganju, je nastalo na ormoškem podeželju precej nevolje v zvezi s pastirčki in se je v več primerih slišalo, da bodo pastirčke odpravili od hiš, ker da nimajo denarja in ga tudi ne mo- rejo vložiti. Na področju občine Ormož je več družin, ki so prisiljene dajati otroke za pastirčke na zasebna kmetijska gospodarstva, poleg te- ga pa še prihajajo kmetovalcem ponujat otroke starši iz sosedne Hrvatske. Pri Svetu za socialno varstvo v Ormožu so mnenja, da bi se bilo potrebno vprašanja šolarčkov-pa- stirčkov resno lotiti zlasti glede na njihove dolžnosti, v kolikor lahko o teh kot pri nedoletnih šo- larčkih govorimo pa tudi o nji- hovih pravicah, ki si jih povsod drugače tolmačijo in tudi izpol- njujejo. Primerna rešitev tega vprašanja na področju občine Ormož bo ve- liko pomagala tudi pri reševanju istega vprašanja v drugih obči- nah, kjer je vsem enako pri srcu vprašanje otrok siromašnejših staršev. P. 2. Ormoške drobne vesti V onnoški občini je bilo lani kmečkih davčnih zavezancev (privatnih plačevalcev dohod- nine) 2690 in 125 obrtnikov, davčaiih obveznikov. Ormoški kino je imel lani 23.423 obiskovalcev. Predvajal je 14 filmov domače proizvod- nje in 146 tujih. Domače filme je gledalo 1561 ljudi. ' USTANOVITEV KOMISIJE ZA* VARSTVO SPOMENIKOV IN UREDITEV GROBIŠČ V ORMOZU Občinski upravni odbor Zveze borcev NOV v Ormožu je na svoji prvi seji dne 31. marca t. 1. izrvoMl komisijo za varstvo spomenikov in ureditev grobišč za celo območje ormoške obči- ne. Za predscšcinika je bil iz- voljen Jože Zidarič, upravnik pošte v Ormožu, za ix>samezne kraje pa, in sicer za Ormož Zlatko Kovačič, za Miklavž Franc Trševec, za Tomaž Anton Božič, za Kog Matija Luckovič, za Veliko Nedeljo Ivan Skvorc in za Ivanjkovce Ivan Kele- mina. Dones, 12. aprila 1957 KOnCERT OPERNE PEVKE B02E GlAVAKOVE IN KLARINE- TISTA MIHE GUNZEKA V DVORANI GLASBENE ŠO- LE ^ PRI KLAVIRJU SPREMLJA MARUAN - VODO- PIVEC ^ Začeteik končata ob 20. uri ^ Vsitopmice v predprodaji od 9. do 11. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasibene šol© V PTUJSKEM OKRAJU ŠE NI GOBARJA? V bližnjih okrajih Murska So- bota, Maribor in Celje je ugotov- ljena okužba po gobarju, čigar zatiranje je zakonito obvezno in bo zato tudi letos zatiranje go- barja povsod, kjer bo odkrit, iz- vedeno z vso resnostjo. Po ugotovitvah kmetijske in- špekcije ptujskega okraja v ptuj- skem okraju še ni te okužbe. Ko- likor bo ta odkrita tekom leta. bo uvedeno mehanično, kemično in biološko zatiranje, ker v Sloveniji zaradi hribovitega terena ne mo- remo zatirati gobarja z aviometo- do. V okuženih krajih bo obvezno kemično zatiranje v sadovnjakih in v tistem delu obrobnega gozda, ki meji na sadovnjake. Na mehanični nač.in zatiramo gosenice s tem, da v jutranjih urah stresemo drevesa in goseni- ce, ki so popadale na tla, potep- tamo ali uničimo s kemičnimi preparati. Na debla navežemo lep- ljive trake, da onemogočimo go- senicam dostop v krošnjo drevesa. Najbolje je v.sa okužena drevesa poškropiti s kemičnimi sredstvi. Za zatiranje gobarja uporablja- mo kemična sredstva: 1—l,5"/o Pantakan, 0,4—O.e^/o DIDITIN, 0,2«/o Lindan olja; 0,05—0.1% Lindapin; 0,6% Svinčeni arsenat; 0,05'*/o Fosfornose. Najmanj 14 dni po opravljenem škropljenju s svinčenim arzenatom ali s Fosfor- noso se ne sme pasti živina pod poškropljenim drevjem. Za pra- šenje je potreben DILIDAN, Pan- takan, Pepein, Bentox in Lindan. Na nevarnost in zatiranje go- barja je opozoril vse okraje se- kretariat Izvršnega sveta za kme- tijstvo in gozdastvo LRS. V ptuj- skem okraju bo sprejemalo poro- čila občin o odkritjih gobarja taj- ništvo za gospodarstvo (kmetijska inšpekcija). V slučaju odkritja go- barja bo skupno z upravo za go- zdarstvo izdelan načrt za zatira- nje in podvzete bodo vse mere, da se gobarja takoj zatre. Občinsko gasilska zveza v Ormožu Občinska gasilska zveza v Or- možu je štela ob koncu minulega leta 17 gasilskih društev in 918 aktivnih članov (gasilcev). Ker šteje ormoška občina nekaj nad 16 tisoč ljudi, je potemtakem vsak 17-i občan gasilec. Društva imajo povprečno po 45-55 članov. n»ed katerimi je tudi nekaj žensk, na- dalje nekaj mladincev in gasilske- ga naraščaja (pionirjev). Vsa društva so opremljena z moder- nim gasilskim orodjem, nekatera tudi z motornimi brizgalkami. Imajo svoje gasilske dome, iz- vzemši ono v Bratonečicah, ki si ga šele gradi. Požarov je bilo 7. ki so uničili za 9 milijonov dinarjev ljudskega premoženja. Največji je bil v So- dtncih, kjer je bilo za 6 milijonov škode. Zgorel je en objekt socia- lističnega sektorja, ostali so bili privatni. Gasilci so s s\'ojim delom pri gašenju požarov obv^arovali na ljudskem premoženju škode za 5,150.000 dinarjev v krajih Ormož, Hardek. Loperšice, Miklavž, Her- manci, Kog. Ivanjkovci, Žerovinci,, Velika Nedelja, Trgovišče, Senešci, Bratonešice, Savci, Trnovci, Kora- čice (Tomaž), Pršetinci in Ključa- STANKO FTIC: Zgodba iz dobe nakaznic »Ali je tu notri tovariš Mo- ment?« je vprašal Kamenček naj- bližjega. »Seveda je notri, ali danes smo najbrž že prepozni. Ura gre že proti poldnevu, in težko, če jih bo mogel sprejeti več kot dva ali trii« Kamenček in Tablica sta opazo- vala »situacijo«. Iz pisarne sta od časa do časa slišala zvonenje te- lefona in samozavesten, samoza- dovoljen glas, ki je govoril v tele- fon. To je bil glas tovariša Mo- menta. »Halo, tu Drvo-promet. Da. A ti si! Moment! Kar počakaj, bom pogledal! (Sledil je presledek, kx) je menda tovariš Moment nekaj iskal med papirji.) »Halo, si še tam? Aha! Torej zadeva je taka.« Nato je sledilo precej obširno po- jasnjevanje in prepričevanje. Mo- ment je trdil svoje, oni na drugi strani spet svoje. Nazadnje je oni drugi popustil in Moment je za- ključil: »Torej, kakor sem rekel, kaj ne...? Velja! Zdravo!« Tova- riš Moment je odložil slušalko in se obrnil k »stranki«, s katere se je prej pogovarjal: »Kje sva že ostala. Aha! Po distributivnem planu pripada vašemu podjetju si- cer 40 kubikov, toda zaradi deset- odstotnega znižanja ...« Zopet je zapel telefon. Tovariša Momenta je kar vrglo pokonci. Rekel je »moment« in vzel slu- šalo: »Halo, tu Drvo-promet. A vi ste, tovarišica Milena! Aha! To- rej po planu dobi vaše podjetje... Čakajte! Moment!« Zopet presle- dek, potem nadaljnji pogovor. Kamenček in Tablica sta bila priči ne vem kolikim takim pogo • vorom. Da se je do kraja jdogovo- ril s »stranko«, ki je čakala v so- bi, je Moment opravil najmanj tri telefonske pogovore. Slišati je bilo neštetokrat: zdravo, a ti si, v re- du, na svidenje itd., a največ je bilo »momentov«. Kamenček in Tablica sta uvide la, da danes ne bosta prišla na vrsto. Odšla sta. in ker je bilo že minilo poldne, sta zavUa k »Rezi- ki«. Tam sta ostala dlje, kakor bi bilo treba, ker sta razen obvezne buteljke vina pri obedu dobila rie- kako po protekciji še vsak eno. Pozabila sta na nakaznice, na Mo- menta in na vse nevolje tega sveta. Zvečer sta najela sobo z dvema posteljama pri »Nosoro- gu«. Drugo jutro se je prvi zbudi! Tablica: »Hej. Kamenček, le vzdi- gni svojega rojstva kosti, greva spet poizkušat srečo k Momenti « Toda Kamenčku se ni mudi'o: )/Veš kaj. Tablica, jaz pa sem si nekaj zmislil ... Saj se nič ne mu- di. Bova vseeno opravila. Najprej bova šla na čaj v »Moskvo«. Kamenček se je prav počasi obračal in prav počasi pil svoj čaj, •wen pa se skrivnostno smeh- ,al. Tablica pa je bila vedno bolj nestrpen: "Pojdiva že, morda pa dgnes le dobiva te nesrečne na- kaznice.« Potem sta prišla spet na tisti hodnik na Drvo-prometu. Tudi danes ni bilo manj ljudi kot vče- raj, tudi danes isti telefonski po- govori. Momentov glas je donel z istim samozadovoljstvom. In z istimi občutki se je po polževo pomikala vrsta proti vratom. Toda Kamenček se ni hotel postaviti v rep. Potegnil je Tablico za rokav: Veš, kaj nama je bil povedal predsednik prosvetnega odseka? /'najdi se! Jaz sem se znašel. Tu v sosedni sobi je pisarna podjetja »;Usnje«, kjer dela moj znanec ... Pojdi z menoj!« »I>otrkala sta na vrata pisarne »Usnje«. Ko sta vstopila, ju je objela prijetna domačnost. Znanec je sam sedel pri mizi in pisal. Pri- srčno je pozdravil Kamenčka: ')No. stara sablja, kaj pa je tebe prineslo v Mesto?« Kamenček mu je na kratko razložil svoje in svcje^ja prijatelja težave. Znanec je ljubeznivo po- nudil obema mehke fotelje m ci- garete, toda Kamenček se ni hotel dolgo muditi: »Male usluge te prosim. Vidim, da imaš telefon. Rad bi telefoniral tovarišu Mo- mentu.« Znanec se je nS široko nasme- jal: »Tistemu tu za steno?« »Tistemu, tistemu,« je odvrnil Kamenček. Znanec je prešerno počil Ka- menčka po ramenu: »Nakaznico hočeš, kaj? Viš ga. Kamenčka! Še vedno isti pretkanec kakor nekdaj v lepih gimnazijskih letih. Kar te- lefoniraj, razveselil ga boš. Saj je ves zaljubljen v svoj telefon. Pred tremi dnevi ga je dobil in sedaj kar naprej telefonira. Še v poste- ljo bi ga vzel, kakor otrok svojo igračo.« Kamenček je s hudomušnim obrazom vzdignil sluš&^ko: »Halo, tu šolski upravitelj Kamenček. Zdravo, tovariš Moment! Da, da, osnovna šola Dolnja vas. Nakazni- co, da Nakaznico za drva! 25 ku- bikov. da. V redu! Torej jo dobim po po?ti Ze jutri? Hvala, tovariš Moment.is Kamenček je vesel odložil slu- šalo: »Saj sta slišala. Zadeva je rešena. A ti, tovariš Tablica, malo počakaj. Morebiti sedaj odpravlja svojo stranko. Imej z njo usmi- ljenje! Potem pa telefoniraj še ti.« Tako se je cela reč dobro iz- tekla. Oba, Kamenček in Tablica, sta dobila že drugi dan nakazni- ci. Le da so bila Kamenčku naka- zana drva blizu Gornje vasi v Ha- lozah, Tablici pa v Dolnji vasi v Slovenski goricah. Slučajno sta se obe nakaznici glasili na 25 kubi- kov. In ker sta se sedaj kar oba tovariša dobro »znašla«, sta nare- dila tako: Kamenček je preskrbe! voznike za drva na nakaznico to- variša Tablice, rekoč Gozdni upra- vi v Dolnji vasi, da jih bodo od- peljali v Haloze, čeprav so jih od- peljali kar v pol ure oddaljeno domačo šolo. Tablica je na isti način soravil Kamenčkova drva k sebi v domačo šolo. Tako je bil volk sit in koza cela, otroci pa so imeli prijetno zakurjene učilnice. — KONEC — PTUJ. 12. APRILA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Kritika In objeklivnost v članku »Predavatelj bi moral povedati še kaj več« se je kritik S. K. v Ptujskem tedniku dne 8. marca 1957 lotil mojega preda- vanja »Kako so italijanski fašisti hoteli uničiti slovenski narod«, ki sem ga imel v ptujskem Zgodo- vinskem društvu dne 4. mar- ca 1957. Nimam namena kritiku ospora- vati, da pove in napiše, kar misli, da je prav. Želel bi ga le opozoriti, da bi naj bilo tisto, kar napiše, stvarno in resnično. Na koncu svojega članka je namreč dokaj poetično napisal, naj bi predava- telji zgodovino jugoslovanskih na- rodov osvetlili objektivno in pri tem tudi jasno zavzeli svoje sta- lišče, ki bi na poslušalce vplivalo pozitivno ... objektivno in resnič- no. Če je sam o svojem članku prepričan, da služi temu namenu, mu moram reči, da je v veliki zmoti; če pa o resničnostih svo- jih sodb ni prepričan, je pa nje- gov članek — naj mi oprosti — neiskren. Njegove besede v zad- njem odstavku Tednikovega član- ka so napisane na predpostavki nekih pomanjkljivosti v mojem predavanju. Dasi tej sodbi naspro- tuje njegova lastna, ki jo je o izčrpnosti mojih izvajanj napisal v prvem odstavku, ne mislim tr- diti, da je moje predavanje bilo v celoti popolno. Narobe, priznam, da bi bilo mogoče še marsikaj po- vedati, toda v danem momentu le stvari, ki bi bile povezane z na- slovno temo. V predavanju, ki je časovno bolj ali manj omejeno, mora biti problematika primerno koncentrirana, stvari, ki kažejo na zvezo drugam, se le nakazujejo, omenjajo se le skopo, da rabim njegov izraz. Zdi se, da o tej kon- centrirani problematiki kritik ni- ma pravega pojma. Toda jedro njegovega zapletanja je drugo. Ko sem prebral v kritikovem članku besede »začudeni pa smo ostali posKišalci ob koncu preda- vanja ravno zaradi tega, ker nismo culi niti besedice o sredstvih, ki so se jih posluževali italijanski oicupatorji za dosego svojih ci- ljev«, sem bil v resnici začuden, ako je mogoče, da kritik ni slišal, ko sem citiral pisma italijanskih vojakov o požiganju slovenskih domov in s tem res otipljivo pri- kazal sredstva, ki so se jih »po- služevali italijanski okupatorji«. Kritik očividno ni vestno sledil predavanju, temveč že a priori mislil samo na klaverno vlogo slov. belogardizma, ne da bi pri tem pomislil, ali ga je v sklopu mojega predavanja mogoče pove- zati aH ne, predvsem pa ali ga je mogoče povezati tako, kakor je on skombiniral. Po njegovem je vsa- ko predavanje o dobi NOB nujno enostransko, to je nekritično, če ne govori tudi o žalostni vlogi, ki jo je tedaj odigral belogardizem. Premalo je pomislil, da mora biti vsaka stvar na svojem m.estu. Kakor Š. K. ni znal poslušati predavanja, tako je bil nekritičen v povezovanju belogardistične vloge pri italijanskih načrtih o uničenju slov. naroda. Belogardisti so nad Slovenci resnično zagrešili nešteto grehov in zločinov, toda pri načrtih, ki so bili predmet mojega predavanja, niso imeli de- leža. To je bilo tudi čisto naravno. Kajti načrti, ki so jih spletli itali- janski oblastniki sami — zgledo- vali so se kvečjemu po nemških zaveznikih — so bili v končnem efektu enako naperjeni proti be- logardističnim kakor proti parti- zanskim Slovencem. Belogardistič- ne »prijatelje« so Italijani v mar- sičem uporabljali za svoje name- ne, toda v prvi vrsti zato, da so z Izkoriščanjem in netenjem ideo- loškega razpora razbijali enotnost slovenskega naroda, nikoli jih pa niso imeli za ljudi, ki bi jim v končnem stadiju dovolili kake narodnostne pravice. Prav tako tudi belogai-disti Italijanov niso imeli za resnične prijatelje, tem- več le za taktične zaveznike, da bi z njihovo pomočjo laže ukro- tili svoje ideološke in družbene nasprotnike — partizane, nato pa vladali sami. Da so pri tem za- bredli v mnogotera izdajstva nad svojimi sonarodnjaki, je seveda neizpodbitno dejstvo (ki sem ga bil kot partizan tudi sam deležen), toda z deležem pri italijanskih načrtih o fizičnem uničenju slov. naroda nima to dejstvo nič opra- viti. Poleg tega pa so načrti bili samo načrti in zraven ne samo načrti, temveč hkrati tudi tajna v glavah okupacijskih vrhov, ki je — če odmislimo Mussolinijev go- vor v Gorici — med Slovenci sploh nihče ni poznal, torej tudi nihče pri načrtih ni mogel sode- lovati. Načrti so prišli na dan delno šele po kapitulaciji Italije, delno pa šele po vojni, nekateri celo šele v zadnjih letih. Poleg te- ga je treh>a vedeti, da je prva za- misel raznaroditvenih načrtov slo- venskega naroda nastala že v maju 1941, ko oborožene vstaje slovenskega naroda dejansko še ni bilo, slovenska buržoazija pa je še sanjala o idiličnem miru v Ljubljanski pokrajini. To dejstvo je kritik popolnoma spregledal. Če bi se ga bil zavedal, bi ne bil skombiniral take neresnične belo- gardistične povezave z namerava- nim uničenjem slov. naroda. Če pa morebiti iz lastne izkušnje po- zna kake take povezave, bi mu pa slov. zgodovinarji bili zelo hva- ležni za dragoceno odkritje. Čisto nepotrebno se mi zdi v zvezi z mojim predavanjem kri- tikovo sklicevanje na Sajetov Be- logardizem. Kolikokrat ga je mož prebral, ne vem. Po zvezi, po ka- teri ga je vpeljal, sodim, da ga je prebral dokaj površno ali ga pa ni razumel. Priporočam mu prav iskreno, da zelo pazljivo še enkrat prebere zlasti poglavje »Belogar- distični sporazum z okupatorji« na straneh 225—248. Morda bo prišel do boljših spoznanj, kako je treba zgodovino razumeti. Pri vsem tem pa nikakor ne mislim, da bi v Zgodovinskem društvu v Ptuju ne bilo kedaj potrebno ka- ko predavanje, n. pr. o belogar- dističnih metodah v dobi itali lan- ske okupacije in da bi tako pre- davanje bilo resnično zelo korist- no tudi za mladino. Moaoče bi bilo tako predavanje potrebno kaj kmalu, toda z mojim predava- njem nima taka potreba noben« zveze. Ob zaključku bi kritika rad opo- zoril še na pravilno pojmovanj« besed, ki jih je na koncu članka napisal o objektivnem osvetljeva- nju naše zgodovine. Rad bi rrm povedal, da se ta dolžnost ne na- naša samo na predavatelje, tem- več še mnogo bolj na kritike. Če se je namreč ti drže, morejo pu- bliki pomagati do boljšega ra- zumevanja predavatelja, če se je pa ne drže, pa morejo publiko zapeljati v nezdravo nejasnost, Spoznanje o teh dolžnostih spada med temeljna življenjska spozna- nja vsakega iskrenega državljana- kritika socialistične države. Fr. Škerl nouE KmiGE SODOBNO ČEBELARSTVO Zveza čebelarskih društev za Slovenijo je ob desetletnici osvo- boditve izdala 430 strani obsega- jočo knjigo z naslovom »Sodobno čebelarstvo«, teoretični del, ki so jo napisali Avgust Bukovec, dr. Leon Kocjan, Julij Mayer, Stane Mihelič, Peter Močnik, Slavko Raič, Franc Robida, Vlado Roječ, Edo Senegačnik in Franc Vodnik. Knjiga je opremljena s števil- nimi slikami in črteži ter ne vse- buje samo tisto, kar je za pravil- no ravnanje s čebelami nujno po- trebno, temveč še precej več, saj najdejo v njej mnogo zanimivega tudi vsi, ki se zanimajo za nara- voslovje. Zelo bo koristila tudi udeležencem čebelarskih tečajev, učencem kmetijskih šol, študen- tom agronomije, predvsem pa se- veda čebelarjem — praktikom. Knjiga obravnava čebelo z naj- različnejših gledišč, vendar vedno v sklopu z njenimi življenjskimi posebnostmi in njeno čudovito organizacijo. Da hoče biti vedno veren odsev resničnega življenja in nepopačen prikaz narave v luči sodobnih znanstvenih odkritij, se bo lahko prepričal vsak bralec sam. Knjigo vsem čebelarjem in vsem drugim, ki se zanimajo za naravo, toplo priporočamo! NOV ČASOPIS Republiški odbor Združenja in- validov dela Ljudske republike Srbije je začel izdajati mesečnik z naslovom »Preporod«. Novi časopis bi naj bilo glasilo vseh invalidov dela v Jugoslaviji, ki jih je kakšnih 200.000, katerih število pa z vsakim dnem nara- šča. Za svojo glavno nalogo si je postavilo uredništvo časopisa se- znanjanje invalidov dela o mož- nostih prekvalifikacije ter posre- dovanje njihovih želja in potreb. V časopisu bodo tudi prispevki o sodobni zaščiti dela in o novih tozadevnih tehničnih pripomočkih. Časopis lahko naročite na na- slov : Preporod, Dečanska ' 14-VI, Beograd. ANDREJ KOVAC. bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti f (Nadaljevanje) i 12. marca 1949 so v maribor- iskem gledališču prvič predvajali iingoličevo igro v treh dejanjih i»Likof«. Delo je izšlo 1950 tudi i pri Ljudski prosveti Slovenije v i Ljubljani. Poročilo o tej premieri i in oceno tega dela je napisal H. ^Griin v »Novem svetu« 1949. f Pisatelj nas v tem dramskem ^delu povede v Srednje Haloze. Kot f pri romanu »Vinski vrh«, gre tudi ^tu za agrarne interesente z Dra- f vinjskega vrha, ki ga avtor v tej f igri imenuje Rodni vrh. Tu je bilo J še v stari Jugoslaviji središče me- fniških vinogradov, kjer je kralje- \vala mogočna zidanica, simbol go- Jspodarske moči nad številnimi vi- i ničarji in kočarji, ki so bili živ- iljenjsko odvisni od predstavnikov i te velike posesti. Čas, v katerem i se vrši dejanje v igri, označuje i ustanavljanje vinogradniške za- * druge, in sicer od pomladi do je- ^seni 1946. P Avtor nam nazorno prikaže pri ' glavnem »junaku« igre, kako so 'se nekateri »znašli« v starih kot 'novih razmerah in se končno tudi 'vrinili na vodilna mesta pri za- idrugah. Tak tip predstavlja bivši oskrbnik nemških vinogradov Fi- jačko, ki tudi v Nemčiji ostane na r svojem mestu in začne šele proti r koncu vojne podpirati partizane. J Ne samo to, po njegovi krivdi sta i bila izdana tudi dva partizana, ki Ista se skrivala v Lozinškovi hiši. I Po Fijačkovi zaslugi so to zvedeli 1 Nemci in hišo zažgali. Med žrtva- I mi je bila tudi žena glavnega Fi- š jačkovega nasprotnika Štefana, »bivšega viničarja, ki razkrinka de- »\o in ravnanje Fijačka kot pred- i sednika novo ustanovljene zadruge. > Fijačko in njegovi pomočniki so f odstranjeni z vplivnih mest. Svoj f delež pri zapravljanju zadružne- } ga premoženja ima tudi Fijačkova ^ žena Zofija, sumljive preteklosti. ' Prva leta po osvoboditvi se I nasprotniki socialistične ureditve [ dolgo niso mogli pomiriti z novo ' nastalim položajem. Širijo se go- [ vori9e o Matjaževi vojski, ki bo ^ vsek čas udarila čez mejo in vse ^ bo ^opet po starem, tudi v Halo- > zah, ki so se komaj otresle gospo- > darske in socialne odvisnosti od I tujcev. Tak tip agitatorja reakcije I je poosebljen v bivšem fratru Bo- (nifaciju, ki deli med nekatere > lahkoverne haloške ljudi protiso- I cialistične letake. Ta pridiguje, da I se bodo na razlaščena meniška po- ' sestva zopet vrnili stari lastniki. ' Mnogi so verjeli v take napovedi, drugi pa so se začeli zavedati ve- likih družbenih sprememb, tako Štefanova sorodnica Treza, ki pra- vi: »Res godrnjam, sitnarim, am- pak prejšnjih časov si ne želim« V drugem dejanju lahko opa- zujemo delo v haloškem vinogra- du: vez, škropljenje in drugo. Po- lagoma se začno oglašati tudi predznanilci vesele trgatve — črički. Tudi postavljanje klopotca nas opozarja, da se bliža jesen, kajti, »ko zapojejo kiopotci, je pri nas najlepše .. .o In res, čas tr- gatve je kmalu prišel, z njo likof in tudi obračun z nepoštenim predsednikom Fijačkom. Motive iz Haloz obravnava pi- satelj tudi v krajšem sestavku. »Tam gori za hramom«, ki je iz- šel v istoimenski zbirki novel in črtic pri mariborski založbi »Ob- zorja« leta 1956. Omenjena črtica je bila priobčena v »Ljubljanskem Zvonu« že leta 1938; njen naskw je fKjvzet iz one znane pesmice: Tam gori za hramom • en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži... Pisatelj se je odpravfl v Halo- ze in že od daleč »razločil posa- mezne griče, zasajene z vinogradi, vrh katerih so stražile mogočne gosposke zidanice. Zdaj pa zdaj se je zasvetilo okno v zahajajo- čem soncu ...« (Str. 150). Pisec je povabljen k »Nemcu« Jelovšku v trgatev, kajti »od blizu in daleč so se oglašali kiopotci, nekateri so udarjali v večjih presledkih z zamolklim glasom, drugi so vre- ščeče žlobudrali.« (Str. 153). Hiša v Jelovškovem vinogradu je bila nekoč last haloškega člo- veka. Takšna je bila usoda tudi mnogih bivših posestnikov iz Ha- loz, ki so jih zviti trgovci in pre- kupčevalci pognali z njihove gru- de. Problem, ki smo ga spoznali že iz prejšnjih Ingoličevih roma- nov. Ljudje v Halozah so zgarani in umirajo povečini zelo zgodaj za jetiko kot Jelovškova viničarka Liza v naši črtici. Avtor se ne more načuditi haloškemu siroma- štvu, ki ga nekam vdano prena- šajo, kajti živijo v veri ki jim »za kruto, težko življenje na tem svetu obljuHja lepše na onem...« (Str 175). V omenjeni zbirki novel je med drugim tudi črtica »Prepovedana ljubezen«, kjer je opisana težka življenjska pot učiteljice Brede, ki .jo je usoda zanesla na njeno pr- vo službeno mesto v Brezovce (nekje v Slovenskih goricah), ka- ke štiri ure od Ptuja, majhen kraj, kjer ni bilo drugega kot »cerkev, trgovina, gostilna in nekoliko da- lje šola, nekaj hiš, sicer pa vse naokrog sami griči, na katerih so čepele nizke, s slanK> krite hiši- ce ...« (Str. 36). Posvetimo več skrbi uspehu otroka f z vsakim dnem se bcrfj pribli- T žujemo koncu šolskega leta in se- fdaj se odloča, kateri učenci bodo f napredovali v višje razrede in ka- \ teri bodo morali razred ponavlja- . ti. Uspehi so sicer iz leta v leto I boljši, vendar še ne moremo biti I z njimi zadovoljni. Na osnovni I šoli v Ptuju so se ob koncu le- (tošnjega polletja izboljšali za o*/« I v primerjavi z lanskim letom, pa I vendar je še bilo 16,5*/o učencev, I ki razreda niso izdelali ali v šte- ♦ vilkah 154 učencev od 931. 9 Neuspehe je pretresal učiteljski f kolektiv, pretresal pa jih je tudi ^ šolski odbor, ki je postavil vpra- J sanje: »Kako pomagati?« Prvi J sklep je bil, da izvedemo anketo, r ki bi vsaj približno prikazala, kje [ so vzroki neuspehov, kje in kako f naj okrepimo borbo za uspeh sle- I hernega učenca. ^ Anketa nam je dala sledeče po- datke: Številčno je sicer zaostalo največ učencev iz mesta Ptuja. Če pa se vprašamo, kakšen je od- stotek zaostalih od vseh šoloob- veznih otrok iz posameznih kra- jev, dobimo odgovor: ptujskih otrok zaostane 8,9"/e, iz Rogozni- ce 12,6%, z Mestnega vrha in Ra- beičje vasi 18"/«. iz Budine 20%, Nova vas 19,4% iz Štukov, Orešja 220/o, iz Spuhlje 22,5% iz Žabje- ka 22,7%. iz Krčevine 27«/o. Ki- carja 32,8*/o, Podvinc 40% in iz Brstja 46%. 75 otrok ali 50^/« vseh ponav- Ijalcev prehodi dnevno dvakrat po 2 do 7,5 km dolgo pot; v šolo pri- hajajo utrujeni, in ne zmorejo na- pornega šolskega dela. Treba bo začeti misliti na zgraditev nove šole v okolici, ki bo skrajšala pot vsem tem učencem in prav goto- vo vplivala na zboljšanje uspehov otrok iz okolice. Premoženjsko stanje staršev teh otrok je sledeče: 13 staršev ima 6—10 ha zemlje, 13 staršev 2—5 ha zemlje, 29 staršev 0—1 ha. Ostali se preživljajo z zasluž- kom. 49 staršev zasluži pod 10.000 din mesečno, 21 staršev od 10.000 do 20.000 din mesečno, 3 nad 20.000 din mesečno. Ostali se 'niso jasno izrazili. Vidimo že iz teh številk, da je najslabši uspeh tam, kjer je ekonomska zmoglji- vost nizka in je v teh družinah po navadi mnogo .otrok, kar pa pri tej anketi nismo upoštevali. z učitelji je v prvem polletju sodelovalo 85 staršev, ostali pa ne. Na vprašanje, če se želijo v bo- doče posvetovali, je odgovorilo pritrdilno 105 staršev, ostali so odgovorili, da ne. Zelo zanimive so še naslednje ugotovitve. Na vprašanje: »Iz ka- terega predmeta je otrok dobil nezadostno?«, smo dobili več od- govorov: »Ne vem,« ali »To že vi sami veste,« kar nam jasno do- kazuje, da starši otrokovega iz- kaza niti dobro pogledali niso, oziroma, da jim je bil premalo za- nimiv, da bi se ob njem pomudili. Popolnoma razumljivo je, da tak- šen otrok ne stremi za tem, da bi izboljšal uspeh. Anketa nam je prav tako zelo jasno pokazala, da se starši po- vršno ali pa tudi nič ne poglab- ljajo v to, zakaj otrok v šoli ne uspeva. Odgovarjali so nam ta- kole: »To morate sami vedeti.« Dobili pa smo na to vprašanje tu- di zelo tehtne odgovore, ki odkri- vajo globlje vzroke, ki jih bomo v kratkem času težko odpravili. Tako toži neka mati, da so. ne- uspehu krive težke stanovanjske razmere, druga zopet, da mora sama skrbeti za otroka. Je ves dan zaposlena, otrok pa prepuščen sam sebi in cesti. Zopet je nekdo mnenja, da je neuspehu kriv po- poldanski pouk. Vsi se prav goto- vo niso zmotili. Nekateri trdijo, da je krivo, da v šoli nimamo ši- be. Ko otrok trepeče pred šibo, smatrajo, da je discipliniran. Tudi to so priznali nekateri starši, da morajo otroci težko delati in va- rovati otroke, da nimajo veselja do šole. saj jim ga nikdo ni znal vzbuditi, včasih tudi šola ne. Takšne in podobne vzroke navaja- jo vsi po vrsti. Naš drugi sklep je bil ta, da. moramo te starše dobiti v šolo in se z njimi porazgovoriti. Skli- rNadalievanie na 4. stranic LJUBLJANA NEDELJA, 14. APRIL.\ 6.00—7.00 Vesel nedeljski jutranji po- zdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- vn 7.35 Z zabavnimi melodijami v pri- jetno nedeljsko jutro. 8..30 Otroška pred- stava. — Jan Walik, prir. Emil Smasek: Zogica-nogica. 9.27 Dopoldanski spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi (sodelujejo Ljubljanski komorni zbor. Slovenski oktet, S. Draksler, tenorist Miro Brajnik. basist Zdravko Kovač, dneta Lesjak-Plevel in Strgar-Lesjak z narodnim ansamblom. 9.45 Se pomnite, tovariši ... — laner Vitkovič: Država v državi. 10.15 Pokadi kaj znaš. 11.15 Oddaja /a Beneške Slovence. 11.35 La- hek glasbeni spored. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Kanoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13,13 Zabavna glas- ba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00—16.00 Naši poslušalci čestitajo in po/dravljaio — vmes ob 15.00—15.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in obvestila. 16.00 Silvo Matelič: Črni bori v soncu in senci (reportaažL ,16.30 Glasbeni moraik, 17.30 Radijska isrra. — Michener: Mostovi pri Toko-Riu. (Ponovitev.) 1P.26 .Melodi'"e za dobro vo- ljo. 19.00 Zabavna glasba, vmes rekla- me. 10.30 Radijski dnevnik. 20.00 Malo »d tu in malo od tam (zabavna glasbena oddata). 21.00 Bo?o I eskovic: Partita v H-nio!u (izvaja orkester Slovenske fil- harmontie, dirigira Carlo Zecchi). lohan- ^•es Brahms: Dvojni koncert za violino, čelo in orkester v a-molu fizvajaio: so- lista eTan FownleT in Antonio Tanigro *er orkester dunajske opere. dirigira Heman Scherchen). 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in p'-egled sporeda za naslednji dan. 22.15 V ples- nem ritmu rigraio orkestri HaTry Tames. "elmijth Zacbarias. Les Brown, Sidney ^orch, Macklin .Marrow, Victor Silvester ™ Plesni orkester Radia Lhjbljana p. v. Bojana Adamiča. 22.55—23.00 Poročila. 22.15—23.00 UKV program: Nočni ko- morni koTTce-^t r\7 del Maxa Regc-jaV ?3.oo—?4/vo r>(Mais 'a tnjino . na va- ^ 327.1 m (preaos iz Zaerebaj. .«. i KINO PTUJ predvaja od 12. do 14. atptr. ame- riški fiLm »TARZAN IN NJE- GOVA DRUŽICA«; — od 16. do 18. aiprila "-talijansiki film »NE- RON IN MESALINA«; — od 19. do 21. aprila amerišiki barvni fUm »ROBERTA«. MESTNI KINO ORMOZ predvaja 13. in 14. aprila ame- rišk-; fivm »TRI LJUBEZENSKE ZGODBE« in l7. aprila poljski film »ZASLEDOVANJE«. KINO SREDIŠČE predvaja 13. in 14. ai>rila ame- riški barvn- film »ZAKON JE MOČNEJŠI«. KINO MURETINCI predvaja 13. jn 14. aprila ame- riški barvni film »BAGDADSKI TATIC«. KINO »VEDROST« predvaja 14. aprila mehiški film »RIO ESCONDIDO«. Bagdadski tatic Sabu, privlačni fant, ki si je pridobil srca svetovne publike z vlogami v filmih »The Elephant boy« in »Bobni«, se v barvni fan- taziji »bagdadsti tatic« vozi po zraku na leteči preprogi. Toda Sabu pa trdi, da čudež te- ga, kar se je godilo z njim sa- mim, presega vse čudovite reči. ki jih vidimo v filmu — t)ogato stka- no fantazijo nevarnih pustolov- ščin. Sabuja so dobesedno poteg- nili iz največje revščine v življe- nje, polno udobja. Njegova pri- ložnost, da postane filmski igra- lec — na to ni niti pomislil ni- koli —, se mu je ponudila samo zato, ker je bil na smrt prestra- šen. Bilo je v Mysoreju, v Indiji, v njegovi domovini, ko sta Robert ju. ko sta Flaherty in Korda iskala primernega fantiča, ki naj bi igral v filmu »Elephant ho\'« glavno vlogo. Sabu do takrat še ni videl belega človeka. Ves tresoč se je skrival v ozad- ju, ko sta Flaharty in Korda ogledovala domače fantičke. Bra- dat sosed ga je za šalo zgrabil in potisnil pred prvo vrsto, kjer se je od strahu kar zvil. Ni pa leteča preproga edino ču- do v »Bagdadskem tatiču«. V tem filmu se gode čudne stvari, konji letajo po zraku, iz steklenice prl- šumi džim, velikan in se razvija v vsej svoji veličini, čarovnik Jaffar spreminja ljudi v psa in v hipu prikliče strašen vihar, drži pa, da je Sabujeva zgodba od vseh naj- bolj čudovita, ker je resnična. Zakon je močnejši To je ameriški covvbojski film v barvah. Režiser Bad Batičar je z znanimi igralci Robert Ryan, Ju- lin Adams, Ročk Hudson ustvaril povprečen film. Zgodba se dogaja v Taksasu. Po zaključku civilne vojne se vračajo na Hrane, nedaleč od Ostine, glavnega mesta Taksassa, major Den Hamond, poročnik Nil Hamond in narednik Tajni Džill- gen. Denova želja za hitrim in ve- likim bogastvom se znatno pove- ča, ko se zaljubi v lepo Lorno. ženo bogataša Korda Hardina. V Dena pa je še iz detinstva zaljub- ljena, ljubka Sali Ilton. Nilova radost, če vidi Sali, je ravno tako velika kot radost Sali. če vidi De- na. V neki igri pokera ostane Den dolžan Hardinu 5000 dolarjev. To- da Loma je pokazala velike sim- patije do Dena. Ker Den nima denarja, postane poglavar neke tolpe. Za 40. obletnico poroke svojih staršev se Den vrne in vr- ne svoj dolg Hardinu. Hardin ga, osumi, češ da je on vodja tolpe. Toda Den ga v neki bitki ubije. Lorna in Den živita od tega dne dalje skupaj. Toda Den ostane še naprej krvoločen. Malim posestni- kom nezakonito odvzame zemljo, skratka ropa kjer le more. V bor- bi proti njemu je imenovan za še- rifa Nil Hamond. Toda tudi njega uorabi — tods v tem trenutki? zgrabi eden izmed spremljevalcev Lorno. Krit za njenim hrbton ustreli Dena. Mladi Nil Hamond Si vrne na ranč in se poročn s Sal Ilton na veliko radost nesrečnil Hamondovih. Tri ljubezenske zgodbe To je ameriški omnibus film Zrežirala sta ga Gottfried Rein- hardt in Vincente Minnelli. V glavnih vlogah nastopajo sami zna- ni igralci in sicer: Pier Angeli Ethel Barrymore, Leslie Caron Kirk Douglas, Farley Granger, Ja- mes Mason, Moira Shearer. Moda omnibusov je v Ameriki medtem že popustila, toda ker smo pri nas v zaostanku glede uvoza filmov, bomo šele zdaj vi- deli ta film, ki so ga posneli že pred petimi leti. Film je sestav- ljen iz treh ljubezenskih zgodb, v katerih nastopajo tile ljubezenski pari: James Mason in Moira Shearer, Farley Granger in Leslie Caron, Kirk Douglas in Pier An- geli. V prvi zgodbi »Ljubosumni ljubimec« nastopa James Mason, ki napravi iz neznane plesalke (M. Shearer) primadono, toda umre mu prej, predno so umetniško iz- popolni. Zgodba je tako dolgo- časna, da meče prva tretjina sen- ca na ves film. Farley Granger in Leslie Caron pa zablestita v nevsakdanji ča- robni ljubezenski romanci »Go- spodična«. V tej zgodbi nas očara ljubek vpad dečka, ki postane s pomočjo čarovnije odrasel mož in ljubimka s svojo guvernanto, ki ga je kot otroka zaman učila francoščine. Najboljša pa je nedvomno zgod- ba s Kirk Douglasom in Pier An-- geli »Ekvilibrij« (Junaki trapeza). Kirk Douglas. artist reši iz reke dekletce Nino. Ko postane Nina njegova partnerka na trapezu — njegova prejšnja partnerka se je pri nekem nastopu smrtno pone- srečila —, se velika umetnika od- povesta temu nevarnemu poklicu, da ne bi večno trepetala drug za drugega, temveč živela le za svoio ljubezen. Pri tei zaodbi nas sicer. nekoliko moti Pariš made in USA, toda gledati Pier Angeli je tolikš- no zadovoljstvo in užitek, da kljub vsemu zapustimo dvorano zelo dobro razpoloženi. Rio Escondido Mehiške filme pričakuje naša filmska publika s posebno nestrp- nostjo, saj so si ustvarili skoraj po vsem svetu lep sloves. Naj- večja filmska ustvarjalca te vro- če dežele sta nedvomno režiser Emilie Fernandez in snemalec Ga- briele Figuerea. po pokojnem Gregu Toilandu nedvomno naj- boljši sodobni snemalec. Tokrat gledamo njun skupni film »Rio Esoond-do« tipično umetnisio me- hiške fi!m.ske šole, ki uživa v svetu nedvomen sloves. Zgodba o boju mlade intelek- tualke z usedlinami starega zla — z oblastjo va.ških poglavarjev, ki neusmiljeno tlačijo revne Indijan- ce, In z duhovno zaostalostjo — je lepa in humana. Popolna pH-e- danost fizično šibke žene stvari, ki boleče zadeva vso njeno domo- vino, je prikazana presunljivo. Sama se bori v oddaljeni in zaosta- li pokrajini oziroma v mehiški vasi, kot protiigralec pa ji na- sprotuje bogati, poželjivi vaški poglavar, zvit nasprotnik, ki ne dopušča, da bi poleg svoje oblasti bila v vasi še druga, naprednejša. Vzrok za to bojazen .je, da bi pro- svetljeni Indijanci pričeli misliti. Učiteljici stoji ob strani le mladi zdravnik iz oddaljene vasi, ven- dar je njegova vloga zelo neznat- na. Po dolgih mukah in trpljenju, ki ga je prestajala v borbi proti vaškemu tiranu, se je njena trdna volja in moč slednjič le zlomila. Ker ni več trpela njegovega po- dlega zalezovanja in izkoriščanja ga je ustrelila, ker si v samo- obrambi pred tem pohotnežem n vedela več drugače pomagati. Prav tako pa je tudi ona morala kmalu zapustiti ta svet zaradi iz- črpanosti. Umr'a je z nasmehom na ustih, ker je s poukom poma- gala Tndiiancem k svobodi in na- predku. JANKO ROMIH stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 12. APRILA 19.5: RUDAR : ALUMlNIi 2:7 (1:2) VISOKI PORAZ ALUMINIJA Dne 4. t. m. je moštvo Alumi- nija gostovalo v Velenju in zgu- bilo proti dobremu moštvu Ru- darja z visokim rezultatom 2:7. Domačini so zaigrali dobro in po- žrtvovalno in dosegli v 28. minuti prvi gol. V 38. minuti je Aluminij izenačil z 11 metrovko, toda v 43. minuti se je pojavil levi krilec Hudarin in zagotovil prvi pofčas z 1:2 za Rudarja. V drugem polčasu so v 9. mi- nuti povišali rezultat 1:3. V5 13. minuti se je spet pojavil levi*ikri- lec Hudarin in dosegel 4. gdl. V 17. minuti je sodnik izključil 2 igralca Aluminija levega krilca Zaspana in desno vezo Palfija. Tako je Aluminij igral z 9 igralci in v 18. minuti dobil 5. gol. V 29. minuti je veza Beranič dosegel 2. gol in znižal rezultat 2:5. toda v 33. minuti je levi krilec Hudarin povišal rezultat 2:6 in v 40. minu- ti je bil avtogol Aluminija ter ostal dosežen rezultat 2:7 za Ve- lenje. Vreme je bilo slabo, ker je de- ževalo. Pri Rudarju je vreden po- hvale levi krilec Hudarin. Sodnik iž Maribora je sodil zelo slabo. M. M. *DRAVA« SE DAL.IE VODI V MARIBORSKO-CEL,FSKI NOGOMETNI LIGI DRAVA : USNJAR (Soštaitl) 9:1 (4:1) V prvenstveni nogometni tekmi med Usnjarjem in domačo Dravo je moštvo iz Šoštanja doživelo v Ptuju katastrofo. Gostje so se v začetku zelo tru- dili, da bi izvlekli čimboljši rezul- tat, vendar je bila domača ekipa mnogo boljša. Domači napadla so silovito pritisnili in si tako za- gotovili visoko zmago. Po prvem golu so gostje nevarno napadali in tudi po nesoglasju domače obram- be in vratarja izenačili. Tako je tekma postajala vedno bolj zani- miva. Po sprejetem golu je doma- či napadalni trio Erhatič—Sirec— Herceg, zelo razigral in po dobri akciji drugič pretresel nasprotni- kovo mrežo. Končni rezultat prve- ga polčasa je postavil Sirec, ki je lepo streljano žogo iz kornerja prestregel z glavo in poslal iz ne- posredne bližine v gol. V drugem polčasu so bile vse akcije plod premišljene igre do- mačega napada, ki je tokrat zares ugouno presenetil. Na igrišču so prevladovali domači igrale;. Gostje- so se zelo borili, da bi zmanjšali rezultat, toda vsi igralci Drave so startali vedno na prvo žogo. Pri gosljh je treba pohvaliti zelo prodorno levo krilo, za spre- jete gole pa je kriv zelo nezanes- ljiv vratar. Pri domačem moštvu je treba pohvaliti trio Erhatič— Sirec—Herceg in v obrambi Leto- nja. Sodil je pred približno 300 giedalci Orel iz Maribora dobro. V predtekmi so domači mladinci igrali med $eboj ter zmagali rdeči z rezultatom 1:0 (0:0). Streljanje Na republiško tekmovanje s puško na zračni pritisk je OSO poslal eno flansko in eno mladin- sko ekipo. Obe vrsti sta dosegli v svojem merilu. 6. mesto. Od članov smo pričakovali bol.jsc re- zultate. Ker imamo Ptujčani ne- ugodne zveze, so morali strelci pohiteti s streljanjem, da bi še lahko prišli na vlak. Drugič bo treba privoščiti več ugodnosti strelcem, kakor jih nudijo drugi okraji, ki strelce pripeljejo z avto- busi. Strelska zveza pa tudi ni šla na roko Ptujčanom. Kljub temu pa smo zadovoljni z uspehom, saj je bivši prvak Maribor dosegel peto mesto. V kratkem bodo strelci tekmo- vali 7. vojaško puško, strelišče že pripravljajo. SD Železničar pripravlja z« ^>Dan železničarjev« tekmovanje z zračno puško. Z, ROKOMET ŠTIRI TEKME — ŠTIRJE PORAZI Lepo nedeljsko jutro je priva- bilo na stadion Drave številne gle- dalce, ki so bili priča porazov vseh štirih ekip Drave. BRANIK : DRAVA, pionirji 17:9 V prvi tekmi sta se predsta- vili sodniku pionirski ekipi. Potek tekme je pokazal, da se domača ekipa ne more zoperstaviti raz- igrani ekipi Branika. Pionirji niso krivi za poraz, pač pa njihov tre- ner, ki se ne zanima za ekipo in so pionirji prepuščeni na trenin- gih sami sebi. BRANIK : DRAVA, mladinke 3:1 Druga tekma je bil »ognjeni kTSt« mladink Drave. Po prikaza- ni igri so nas zadovoljil^, Ic na- pad bi moral biti učinkovitejši, kar bi tudi vplivalo na rezultat. BRANIK : DRAVA, članice 11:2 Za nastop članic je vladalo ve- liko zanimanje, ker sta ekipi sta- ra rivala. toda domačinke so raz- očarale. Ekipi primanjkuje mla- dih moči, katere bi izpolnile vrze- li, ki so nastale. Rezultat je pre- visok po za.slugi sodnika, ki je spregledal napako Branika in pri- znal 4 neregularne gole. BRANIK : DRAVA, člani 33:8 V zadnji tekmi smo pričakovali reprizo nedeljskega srečanja v Mariboru. 33 golov je plod odlič- ne igre Branika in zasluga razbite ekipe Drave. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR ZA MESEC APRIL Na rednem brzoturnirju za me- sec april je dosegel prvo mesto Šorli Ivo, ,ki je nabral skupaj 8 točk od 10 možnih. Drugo mesto je osvojil Pernat s 7 točkami, sle- di Nežmah ml., Kancler itd. Za Aom, in družino KAKO OSNAŽIŠ ČIPKE ALI VEZENINE Fine čipke navij tesno na piv- sko steklenico. Cez čipke ovij krpo platna. Oba korica sešij, da platno popolnoma pokriva čipke. Potem vtakni steklenioo v mlačno milnico, kjer naj ostane do 24 ur, nakar io vzemi iz vode in ožmi z rokami oziroma iztisni milnico iz njih. Postavi steklenico v mlačno vodo. kjer naj ostane nekaj ur in spet iztisni vodo in pomakaj v svežo, čisto vodo dokler ne iz- tisneš vse milnico in je voda po- polnoma čista. Naposled naj stoji steklenica znova nekaj ur v čisti vodi. Ko izžmeš vodo iz čipk, vtakni steklenico poslednjič v vo- do, kateri si primešala nekoliko raztopljenega gumija. Tu se čipke .spet namakajo kake pol ure. Po- tem iztisni vodo iz njih in zavi- jaj steklenico toliko časa v suhe krpe, da ne čutiš nobene mokro- te več. Naposled postavi stekleni- co na prepih, da se čipke brž po- sušel Odparaj platno in odvij čip- ke, ki so kakor nove. DROBNI NASVETI 1. Ko čistite zelenjavo, podložiite vselej v.>>aj čaisc^pisaij papir, tako vam ne bo treba pozne- je čistiti mize s krpo; s pa- pirjem vred pa tudi odnesete ali scžgetc morebitna jajčeca glist, ki so v prsti solate. 2. Ce vam dijže roke po čebuli, Si jih umijte z mlačno vodo, ki ste ii primešali nekaj sal- miaika in nato splaknite s čisto vodo! 3. Ce vam pri urezu kri ne ie- n.^ teči, pomočite prst v vo- do, ki ste v njej raztopili ta- bleto aspirina, 4. Iz zelenih li^v sriavnate so- late, ki se vam zde presni pretrdi, skuhate dobro juho, čte liste za^T-ete skupno s kTrmipTqem v kockah. Pod- nietite in kot začimbo upora- bite češenj in peteT.šilj. \ ŠALO |N ZA SMEH ENOSTAVNEJE Dobričina Jože se je nenadoma poročil. Nihče ni tega pričakoval, najmanj pa Jože sam. Njegova že- na pa povrhu tega tudi lepa ni bila. Vsi -so se čudili zaradi te poro- ke, še bolj pa, ko so videli, kako zvesto vodi Jože svojo ženo po- vsod s seboj. Končno so ga le do- bili na samem In ga vprašali, za- kaj ima ženo vedno s seboj? Dobričina Jože se je nasmehnil in nedolžno dejal: »Veste prijatelji, še vedno je bolje jemati ženo s seboj, kot pa jo vsakokrat poljubiti, kadar bi šel od hiše .. .« OPOMIN Profesor učencu: »Spet si za- mudil.« »Ta teden se je poročila moja sestra.« »Pazi, da se to ne bo več po- novilo.« ŽENSKE IN LADJE Kot je znano — .si Angleži pri spolih niso tako na jasnem, kot ostali narodi. Edino angleška mor- narica sc drži svojega in daje ladjam vedno ženska imena — to pa iz treh razlogov: 1. Ker imajo ladje vedno obline. 2. Ker potrebuje vsaka ladja moškega, da jo vodi. 3. Ker potrebujejo, čim starejše so, toliko več barve, da jih olep- šamo. ZELO PAMETNO Mož z ženo in otrokom ustavi avtotaksi: »Koliko bi stalo do doma?« »Vas in ženo za 300 dinarjev, malega pa zastonj.« »Dobro mali, pelji se domov, jaz in mama bova prišla pozneje peš.« Cvetoče Haloze in letovišče Grad Bori prisrčno nabita goste od blizu in daleč na izlet in do- pust! Letovišče Grad Bori se je dobro pripravilo na novo turistično se- zono'. Nova uprava je poskrbela, da bodo izletniki vedno zadovolji- vo postrežem in da bodo imeli ves čas zadržetmnja na Borlu prijetno razvedrilo. V soboto, 13. aprila, priredijo ptujski maturantje tradicionalni »Maturantski ples«, na katerega vabijo vse, ki čutijo vsaj nekoliko -naklonjenosti prireditvam, ki jih pripravijo 7.a javnost in zase ma- turantinje in maturanti ptujske gimnazije. Veselja bo na »Matu- rantskem plesu« več kot dovolj. Zato naj ne bo nikogar, ki se ga ne bi udeležil. Leto za letom pripravljajo ptujski maturantje »Maturantski ples«, na katerega vabijo prav vse prijatelje mladine. S plesom pri- dobljena denarna sredstva jim bodo omogočila po končani matu- ri lep in poučen maturantski izlet. Odrasli pravijo, da je čas, ko hodi človek v šolo, najlepši. Najlepših časov pa se vsekakor najraje spo- minjamo. Zato omogočimo našim maturantom lep izlet, da jim bo zadnje in najlepše leto na srednji šoli ostalo v še lepšem spominu! V osmem razredu je več dijakov, ki ne zmorejo sredstev za matu- rantski izlet. Ali naj ostanejo ti tovariši doma?! Maturantje so sklenili da ne! Zato so se osmo- šolci dogovorili, da si bodo za vse potrebna sredstva sami pri- služili in so pogmntali »Matu- rantski ples«! Gostje se bodo raz- veselili, nekaj popili in zaplesali. Nekaj dinarjev bo ostalo v veselje gostov in maturantov. Priskrbeli so že sod odličnega vina, likerje, klobase, pecivo in še druge do- brote. Igral bo priznani plesni laz-orkester iz Maribora. Maturantska plesna prireditev bo v dvorani Delavsko prosvetne- ga društva »Svobode« — v Na- rodnem domu s pričetkom ob 20. uri. -nč. Rojstva: Arnik Angela, Gerečia vas 24, je rodila Ivana: Brodnjak Helena, Zg. Hajdina 55 — Marijo; Kekec Ivanka. Bukovci 43 — Ja- nezA in Franca; Kmetec Angela, Starše 28 — Marijane; Milosič Marija, Majski vrh 16 — Franca; Pihler Antonija, Jiršovci 63 — Janka; Toplak Marija, Nova vas 18 — Marjana; Trs Ivana. Prepelje 36 — Ivanko; Zadravec Josipina, Ljutomer — Marijo; Novak Vera, Libanja 9 — Nado; Šiško Justina, Pristava 2 — p:vgena; Seniga Ma- rija, Ljubstava 19 — hčerko; Ca- futa Marija; Gomila 11 — Jožefa; Rojko Štefanija. Vurberk 10 — Janka; Bezjak Angela. Nova vas 36 — Ivana; Kocjan Marija, Iler- manci 52 — Alojzijo; Lah Angela, Kicar 18 — Angelo; Pernek Eli- zabeta. Kidričevo 34 — hčerko; Obran Terezija, Muretinci 69 — Franca; Kirič Ljudmila, Libanje 5 — Stanka; Levanič Ana, Kidriče- vo 32 — 'Bojana- Plohi Milica, Tomaž 15 — Ron. na; Cvetko Ve- ronika, Ormož — Danila; Belec Angela, Murska Sobota — MarijOj_ Smrti: Kekec Franc, Ptuj, ro% 1957. umri 31. III. 1957; Keketi Janez, Ptuj, roj. 1957, umrl Sli III. 1957. KOLO IN AKTOVKO ' JE UKRADEL V soboto, 13. aprila t. L, bo pred Okrajnim sodiščem v Ptuju raz- prava zoper V. J. iz Spuhlje, ki mu očita obtožnica, da je 23. II. 1957 vzel v veži gostilne »Pri sejmišču« v Ptuju moško dvokolo Karla Jesenika ter aktovko v skupni vrednosti 28.300 din in si vse to prilastil. Karel Jesenik se je 23. II. t. 1. na povratku proti domu ustavil v gostilni »Pri sejmišču« v Ptuju, svoje dvokolo pa v hodniku pri- slonil na zid. Po nekaj minutah se je vrnil iz gostilne in je ugo- tovil, da ni več njegovega kolesa. Organi ljudske milice so v zvezi s to tatvino prijeli V. J. iz Spuh- lje, ki- se je s kolesom odpeljal v .Spuhlje na .svoj dom. Aktovko je skril v .svinjski hlev, kolo pa je tudi bilo najdeno na njegovem domu ter je bilo skupno z ak- tovko vrnjeno lastniku. Obtoženi se je zagovarjal, da je dejanje zakrivil v zelo vinje- nem stanju in da je v takem sta- nju tudi mislil, da se pelje do- mov s svojim kolesom. NOČE PLAČEVATI PREŽIVNIN'E ZA NEZAKONSKEGA OTROKA V torek, 16. aprila t. 1., se bo pred ptujskim sodiščem zagovar- jal R. K. z Gradišča pri Leskovcu v zvezi z obtožbo, da .se že nad leto dni izmika dajanju preživnine za nezakonsko hčerko. Imenovani dela doma na posestvu in bi lah- ko plačeval preživnino 700 dinar- jev mesečno, lahko pa bi si tudi poiskal kako zaposlitev, da bi iz- polnjeval dolžnosti napram nedo- letnemu otroku. ' ■ " ' : ' PRED SODIŠČEM Z.ARADI TRGOVANJA Z LESOM V ponedeljek, 22. aprila t. 1., bo pred ptujskim okrajnim sodiščem velika javna razprava zoper 11 obtožencev iz občine Desternik, ki jim očita obtožnica skupno nad 110 kaznivih dejanj nedovoljene- ga trgovanja z lesom, nakuplje- nim v občini Desternik in okolici od raznih gozdnih posestnikov, za katerega niso imeli lastniki po- trebnega sečnega dovoljenja, ali so ga sekali v gozdu brez sečne- ga dovoljenja, izdelovali razne le- sene izdelke kot hlodovino, trame in deske ter drva in .so te lesn« izdelke z dobičkom preprodajah '% času med letom 1953 in 1956. Na to razpravo je povabljenih 57 prič in bo razprava glede na večje število obtožencev, velike kaznivih dejanj ter izredno veHko število prič trajala ves dan. Ob- tožnica obsegi 14 strani tek.<;t.a z razčlenitvijo kaznivih dejanj za vsakega obtoženca posebej. V SREDO, 10. APRILA 1957 Čebulček 500, čebula 100, čescr 120, luščen fižol 40—60, hren 100 krompir 15, peteršilj 50—60, rdeči pesa 25, redkev 20. por 40, solati berivka 200, solatii endivija 100 rdeče zelje 30, zelje v glavah 30 zelena 60, korenček 30—40, koru- za 35, pšenica 40, proso 55, ajdo- va moka 60. koruzni zdrob 60, aj- dova kaša 120—130, prosena kašJ 80—90, surovo maslo 500, zaselo 300, mleko 30. smetana 140—160 sir 40—80, kokoši 400—500, pi- ščanci 300—600, purani 800—140(1 jabolka 25—50, jajca 11, ki.sla re pa 30, kislo zelje 40—50, motovi- leč 200, ječmenova kaša 80. regra 150, domači kis 25, suho mešan< sadje 50. OPOZORILO Opozarjamo vsaJiogar, da je prehod in zadrževanje na skla- diščnesm prostoru Splošnega mi- zarstva in žage v Ptuju, Na pri- stanu štev, 4 izven obratoval- nega časa prepovedano, zlasti pa ob priložmsfj ramih prireditev in tekem na šport- nem igrišču »Drave« Ptu,i. Kdor ne bo upošteval gornje- ga opozorila in bo ob gomjili prilikah zasačen na omenjenem prostoru, ga bomo tožili zaradi motenja posesti. Splošno mizarstvo In ž^ga Ptuj RAZPIS Kmetijska zadruga z o, j. Vi- dem pri Ptuju razpisuje delovno mesto RACUNOVOD.TE. - Plača ča po kolektivni pogodbi I. slvu- pine. Stanovanje zajamčeno, na- stop službe lahko taikoj ali pa s 1. majem t. 1. — Prednost imajo kandidati z dailjšo praks'^ in dobro preteklostjo. OPOZORILO Opozarjamo vse lastnike psov- čuvajev, naj jih ne puščajo prosto tekati po revirju brez nadzorstva, ker po-vzročajo ve- liko -škodo na divjadi. Vsak pes, ki bo zaloten brez nadzorstva, bo brezpogojno pokončan. Po- sebno opažamo, da tekajo psi prosto v Rabeljčji vasi, v Stu- ^^*AAAA-»>^^• AAAAAAAAAAAAAA-wVv VvAAAAAAAA^VAA/ OKRAJNb GLEDALIŠČE PTl^J Torek, 16. aprila, ob 16. uri: .J. B. Priestlev: »NEVARNI O^^NEK«. Red LMS-I. Četrtek. 18. aprila, ob 16. uri: J. B. P-:estlov: »NEV.\RM OVINEK«. Red LMS-Ii. kih, na Rogozaiišld cesti, v I^jud- skern -vrtu in v Mestnem ■vrhu, Lo-vska družina »Jože I acko« Kmetijsko zadružno gospodar- stvo Placar-Vurberk razpisuje naslednja delovna mesita: 1. OBRATOVODJA xa obrat Vorbcrk; 2. DELOVODJA za obrat Pla- car; 3. KNJIGOVODJA. Sprejemni pogoji: Ad. L: kmetijski tehnik ali nižji kmet.-tehnik z vsaj 3-lctno praikso v vinogradniško-sadjaT- skj stroid; ad 2.: absolvent nižje kmetij- ske šole a.Iii nižja izobrazba z večletno prakso v kn-jotijstvu; ad 3.: absolvent ekonomiskega tehniikuma s ali brez prakse v knjigo\''odst\ai ali nižja iziobraz- ba z vsaj triletno prakso v knji- go-vodstvu. Plače po tarifnem pravilniku posestva. Prošnje je poslati na upravni odbOr Kmetijskega zadružnega gospodflTstva Placar-Vurbeik, Placar. RAZPIS Upravni odbor Kmetijske za- druge Gorišnica-Zamušan; raz- pJsu,ie službeno mesto UPRAV- NIKA. — Na-stop službe 1. ma- ja 1957. Plača do pogodbi. ČEBELARJI! Čebelarsko druvštvo Ptuj pri- redi v nedeljo, dne 14. aprila, ob 14. uri zanimivo predavanje domačih čebelarjev-stroko^mja- kov v Rabeljčji vasi pri čebel- njaku tov. Franca Jatižekoviča Vabljeni vsi čebe''' ji, posebno pa zaietnki! Odbor Kmetijska z^ruga MosManjci razpisuje niesto UPRAVNIKA Pogoj: srednja strokovna iz- obrazba 7. vsaj 5-letno prakso ali kmetijski tehnik. Plača po t.airifnem praviinšku. Uprava Zdravstvenega doma Ptuj sporoča prebivalstvu, da v času od 17. do 26. aprila ne bo posloval rentgentski oddelek zaradi službene odsotnosti dr. Nade Pavličev; od dne 17. apri- la dalje za nedoločen čas od- pade ordinacija dr. Milana Carli, dnevno od 9..30 do 11.30, IIISO v Ptuju prodam. Naslov v upravi lista. I'pra\Tii odbor K Z Moškanjri CEVUARSKI ŠIVALNI STROJ »Singer«- prodam. Vprašajte: Amuš. Prešernova 25, Ptuj. HIŠO Z CtOSPODARSKIM PO- SLOPJEM in 3 hn zemlje v Zlatodičju pri inuju prodam. Vprašate: Zlatoličje .;tcv. 78, .Starše. HISO Z GOSPODARSKIM PO- SLOPJEM in 80 arov zOTiljc v ZlatoliJčju prodam. Ndslo\' v upra\n lista. VITLO fgepi), rabljeno, pro- dam. Vprašajte Bukovci 35, Markovci. NOV KAVC. TObno mizo in .štiri stole, vse iz orehovega lesa. modeme izdelave, ugod- no prodam. Naslov v upravi ZIDANO HiSO z 2 ha zemlje v Zai-nu^anih 8 (Cokličevo) prodsm. Vprašajte v Zarmuša- niJ-i 26. PROSIM najditelja ŽENSKE ROCNE ure, izgubljene od Vičave do gostilne Zupančič, da jo proti nagradi vrne v upravi »Ptujskega lista«. ZDRAVNIK ISCE OPREMLJE- NO SOBO V PTUJU. Naslov v upraVi lista. PREPROGE IZ N .ONA Umetna vlakna postajajo Iz dneva v dan bolj univerzalha v uporabi — kljub vsem še vedno znatnim pomanjkljivostim, med katere spada v prvi vrsti naglo ^staranje«. Tako so v Nemčiji se- daj začel; proizvajat- iz perlo^-ia tudi preproge. Te preproge — ta- ko pravijo prospekti ;n tisti, ki so lih preislcjšali so narejene iz močno nakodraiienga perlonskeya velurja, ter so v uporabi skoro neuničljiva. Pc preizkusu na »dr- galnem stroju« so ugotovili, da je takšna preproga po 50.000 drgnje- njih izgubila celo do 57 odstot- kov — torej več kot polovico svoje teže. Razen te prednosti je nova pre- proga neobčutljiva za vlago, mo- lje, se težko vname in jo lahko peremo. Tudi barvne kombinacije so izredno bogate in okusne — in tako je mnogo verjetnosti, da se bodo takšne preproge lahko kmalu uveljavile povsod ... IZDAL SE JE Kapetan je pripeljal četo voja- kov v gozd in jim ukazal, naj se dobro maskirajo. Čez pol ure je kapetan videl enega izmed voja- kov, kako je tekal sem in tja. Ustavil ga je in vprašal, kaj se je zgodilo. Vojak je odgovoril: ■>Od- šel sem v gozd in se zamaskiral kot star panj. Potem sta prišla .fant in dekle in se vsedla na me- ne. Vse sem še prenesel, toda ko ie začel izrezovati inici.ialke nje- nega imena, sem pobegnil.« (Nadaljevanje s 5. strani posvetimo vec skrbi uspehu otroka: cali smo dobro organiziran rodi teljski sestanek. Prišli so skora vsi, tudi tisti, ki so izrazili, d( ne želijo stikov s šolo. Predsed nik šolskega odbora in šolsh upravitelj sta skušala čim jasne) pokazati na veliko škodo, ki j» trpi mladina, ki v šoli ne uspevS Starši so nas začeli razumevat uvideli so, da želimo njim in otro kom le dobro in takrat so pove dali še več kot so napisali. Pov© dali so. kako bežijo otroci pre< pijanim očetom, o težkih bolezni) v družini in podobno. Uspeli smC da sedaj večkrat prihajajo po na svet in morda ves trud ne bo za stonj. In tretji sklep je bil, da bom' poiskali še vse tiste oraanizacij in posameznike, ki bi nam pri na sem delu lahko pomagali: SZDt nPM, OSS in trdno upamo, d bomo s to pomočjo in z uporniti in trdnim delom s posameznil« uspeli znižati še zelo velik % za octaiaiočih učencev iz na^'' ntuj ske okolice. K. Š. NI SAM KRIV Oče: »Sram te bodi, Mihec! Jer- nejček je prav toliko star kakor ti, pa je že v drugem razredu, ti si pa zaostal. Le kako je to mo- goče?« Mihec: »Jemejček ima najbrž bolj nadarjene starše.«