...................................•••.••••.•••..•ÉÉ..>..->.P.>>.>>>>|> • ■••••••••■■>■>>•>•■••■»■■*•••»••••••-•••••••••••• •---------------------------------------- ........■■»...........■■(■■■■mM.......it...................................•..............■..................................•......•.■•■••»•■.........t...... • ••••»••■I......>H.....•.........•..................•»».....IHMlim.....•.•■■•••IIMlMMJttilMMJJJJMMJMI..........JJ ••■•»■■••MIM»1mm«lli.........IM I ■ • • • • ■ IN IE Ol! CAN i ¡ 11 i ¡ i 1111 i, 111;,:,. ¡: ,' 11 i i i1.11. ¡ ii. i i ; i. ¡; 11.. i, i: 1111 i í ■:. 11 n: i. ¡ i i:!:; i .: i ^ 11,, : i i 1111 ¡! i j n j^^^i LETO VII/1968 • ŠTEVILKA 1 .JANUAR—EEBRIIAR CENA SOSWft IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Pozornost urbanističnemu urejanju Občinska skupščina Kamnik je na svoji zadnji lanski seji sprejela več pomembnih odlokov, ki se nanašajo na urbanistično urejanje občine. Med temi predpisi so odlok o uskladitvi urbanističnega programa za območje občine Kamnik z določbami zakona o ur-basnističnem planiranju, odlok 0 uskladitvi urbanističnih projektov, ki jih je sprejela občinska skupščina na podlagi zakona o urbanističnih projektih z določbami zakona o urbanističnem planiranju, in odlok o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju občine Kamnik. S prvim odlokom so določena mesta, naselja in druga območja, za katera se bodo Izdelali urbanistični in zazidalni načrti. V prvo skupino spadajo ureditveno območje mesta Kamnika, naselij Most in Komende, območje Velike planine, območje turistično rekreacijskega centra Kolovca in krajinskega rezervata Volčjega potoka. Znotraj teh območij pa se izdelujejo zazidalni načrti za stanovanjska območja Smarce, Duplice, Zgornjih njiv in Bakovnika, za Spodnje Perovo, Novi trg in Zgornje Perovo, Podgorje (perspektivne stanovanjske površine), Jcranovo in za turistično območje Velike planine. Za industrijska območja pa: Smarca, industrijska cona med Bistrico, trasa predvidene industrijske ceste in cesto Kamnik—Mengeš. Vsa ostala naselja in območja v občini Kamnik se bodo prav tako urejala po urbanističnem redu. Dokler ne bodo sprejeti zazidalni načrti za prizadeta območja, je občinska skupščina razglasila splošno prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč na tehle stanovanjskih in drugih območjih: Smarca, območje Duplice, Zgornjih njiv in Bakovnika. Spodnje Perovo, Novi trg in Zgornje Perovo, Podgorje (perspektivne stanovanjske površine in Jera-novo. Ta prepoved seveda ne velja za objekte, za katere so investitorji vložili prošnje do dneva, ko je začel veljati omenjeni odlok, to je do januarja 19(58. Občinska skupščina je splošna prizadevanja za hilrcjM razvoj tU rizma na našem območju podprla tUdI Z odlokom o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Kamnik. Ta odlok določa ukrepe, ki bodo zagotovili naseljem higiensko in estetsko ureditev ter primeren videz. Tako bodo morali občani, oziroma or- gani, ki upravljajo nepremičnine v družbeni lasti, v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka popraviti in pobeliti zgradbe, s katerih odpada omet ali so drugače zanemarjene. Urediti je treba izlo9.be, reklamne in oglasne deske, namestiti in vzdrževati žlebove in sne-gobrane na strehah, s katerih odteka voda ali drsi sneg na javna pota itd. Pomembno je tudi določilo, da na mestnih ulicah in trgih, oziroma javnih potih, ni dovoljeno odlaganje kakršnega koli materiala, zlasti drv, premoga, dalje, da se ne sme postavljati na vidnih mestih svinjake, kokošnjaht ali druge neprimerne zgradbe, ki kvarijo videz naselja. Občinska skupščina je na tej seji dopolnila tudi predpis o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Dosedanji predpis je bil namreč nepopoln, ker ni v celoti zajemal vseh tistih območij, ki so komunalno že urejena. Odlok določa, da bodo prispevek morali plačevati takoj po njegovi uveljavitvi občani v naslednjih območjih: v mestu Kamniku ih okolici, na območju Most in Komende in na območju Velike in Male planine. Za območja, za katera bo izdelana urbanistična dokumentacija, bo veljala obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča z dnem, ko bo sprejet urbanistični, oziroma zazidalni načrt. Celotno območje, na katerem bo treba plačevati ta prispevek, je razdeljeno v štiri kategorije. V prvo kategorijo spada območje mesia Kamnika in okolice; tu bo znašal prispevek po 0,14 N dinarjev za m2 čiste stanovanjske površine, oziroma poslovne površine lokala, garaže itd. V drugo kategorijo spadata območji Most in Komende, kjer bo prispevek po 0,12 N dinarjev od m2; v tretjo kategorijo pa naselja, za katera se bo izdelala urbanistična dokumentacija in kjer bodo občani plačevali po 0,10 N dinarjev od m2. V četrti kategoriji so planinske koče in gostinski objekti na Veliki planini, kjer bodo plačevali po 0,30 N dinarjev od m2. Za nezazidano stavbno zemljišče, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje, pa je določen prispevek 0,05 N dinarjev od m2 zemljišča. S tem prispevkom zbrana sredstva, ki jih bo letos okrog 60 milijonov S dinarjev, bodo uporabljena za razširitev in urejanje kanalizacije, javna razsvetljave, mestnih ulic, parkov, poti v naseljih itd. Občinska skupščina je na tej seji že drugič obravnavala predlog Ljubljanskih mlekarn, ki naj bi tudi na področju naše občine povečali ceno mleka od 1,40 na 1,45 N dinarjev za liter. Ljubljanske mlekarne so predložile skupščini nov predlog s podrobno dokumentacijo za posamezno vrsto mleka, ki jo prodajajo na našem področju. Glavni elementi, ki vplivajo na podražitev, so: vo-darina, kanalščina, vodni prispevek, prispevek za veterinarsko službo, povečani prevozni stroški, povečana najemnina za poslovne prostore, prispevek za uporabo mestnega zemljišča ter v precejšnji meri tudi povečana amortizacija, ki je bila pred revaloriza cijo osnovnih sredstev nerealna. Po zelo živahni razpravi je občinska skupščina sprejela predlog za podražitev mleka, hkrati pa pri- poročila samoupravnim organom ljubljanskih mlekarn, da razpravljajo in sklepajo o modernizaciji lokala V Kamniku in naj ne znižajo odkupne cene na terenu, kakor tudi ne zmanjšajo števila prevzemnih mest mleka. Nadalje je občinska skupščina sprejela tudi odlok o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena. Ta odlok podrobneje določa izbor delovnih organizacij in dejavnosti posebnega di-užbenega pomena. Podrobneje ureja tudi odnose med občinsko skupščino in temi delovnimi organizacijami ter med komunalnimi delovnimi organizacijami in korisUiiki komunalnih storitev. Ob zaključku seje je skupščina razpravljala tudi o modernizaciji cest na področju občine, zlasti o cestah skozi Tuhinjsko dolino in v Kamniško Bistrico. O vlogi in pomenu modernizacije ceste skozi Tuhinjsko dolino smo pisali že v prejšnji številki »Občana-, zato bi bilo treba tokrat poudariti le dejstvo, da se občinska skupščina s predlaganim načrtom modernizacije načelno strinja in predlaga, naj bi iniciativni odbor, );j ga je skupščina imenovala na tej seji, čimprej pripravil podroben program modernizacije in tudi predlog programa za financiranje. Za drugo etapo modernizacije ceste do žičnice na Veliko planino, ki naj bi bila opravljena v letošnjem letu, je potrebno okoli 172 milijonov starin dinarjev. Od tega bo 72 milijonov starih dinarjev prispeval republiški cestni sklad. 93 milijonov S din pa bo najetih posojil, razlika pa bo krita iz občinskih sredstev. ^ Seminar za vodstveni kader ZK Občinski komite Zveze komunistov v Kamniku je pred dnevi organiziral dvodnevni seminar za vodstveni kader Zveze komunistov v občini z namenom, da pripomore k usposabljanju komunistov v vodilnih organih te nrga-nizacijc v občini za neposredno idejnopolitično delo. Na seminarju so obravnavali delo organizacij Zveze komunistov v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, idejno fizionomijo Zveze komunistov in njeno vodilno vlogo, idejnopolitične probleme pri izvajanju gospodarske in družbene reforme ter osnove ekonomske politike v letošnje mletu ter nekatera vprašanja vloge Zveze komunistov v mednarodnih in medrepubliških odnosih. Razgovore o teh temah so vodili sodelavci Visoke šole za politične vede i/ Ljubljane in družbenopolitični delavci iz občine. Seminarja so se udeležili vsi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, člani občinskega komiteja in predsedniki komisij pri občinski konferenci Zvez« komunistov. Razprave na seminarju so pokazale, da si člani vodstev v organizaciji Zveze komunistov želijo čimveč takih aktualnih pogo\o-rov, na katerih bi sproti razčiščevali idejnopolitična vprašanja, s katerimi se srečujejo pri svojem družbenem delu. Zato so se dogovorili, da bo občinski komite kmalu spet organiziral podoben seminar, na katerem bodo obravnavali še nekatera druga področja družbene aktivnosti. Težišče dela organizacije SZDL Na podlagi okvirnega programa aktivnosti organizacije SZDL v občini, upoštevajoč aktualna družbenopolitična vprašanja, je izvršni odbor občinske konference SZDL na seji 31. januarja 1968 sprejel delovni program za obdobje od januarja do konca junija 1968: 55 < O PQ O k-1 55 < V okviru priprav na sejo zvezne konference SZDL je bila v mesecu januarju organizirana široka javna razprava o osebnem delu z zasebnimi sredstvi, katere zaključki so bili obravnavani na širšem sestanku sekcije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL. Na tej seji so bili sprejeti konkretni zaključki, ki se pretežno nanašajo na bodoče oblikovanje davčne politike v občini. Razprava o teh vprašanjih poteka še naprej, tako v krajevnih organizacijah SZDL kot v sindikalnih podružnicah delovnih organizacij. Izvršni odbor bo te razprave spremljal. V zvezi z reelekcijo direktorjev v delovnih organizacijah je treba s strani družbenopolitičnih organizacij pomagati samoupravnim organom pri obravnavanju širših družbenih kriterijev za oceno mesta in vlogo direktorja v delovni organizaciji. Aktivnost družbenopolitičnih činiteljev na tem področju bo koordinirala volilna komisija pri občinski konferenci SZDL. Spričo velikih potreb po investicijah, tako na področju gospodarstva kot v negospodarskih dejavnostih, zlasti v šolstvu in otroškem varstvu, in hkrati omejenih materialnih možnostih komune nastaja vprašanje, kateremu področju v sedanjem položaju dati prednost oz. kakšen naj bo prioritetni red reševanja teh problemov. Družbenopolitične organizacije, zlasti Socialistična zveza, moraio do tega vprašanja zavzeti jasno stališče, če želimo zastavljene naloge uspešno izpolniti s sodelovanjem vseh občanov, delovnih organizacij, občinske skupščine in ostalih družbenih faktorjev. Sredi februarja naj bi o tem razpravljala občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet na skupni seji. Izvršni odbor in njegovi organi bodo v tem obdobju posvetili posebno pozornost programu razvoja otroškega varstva v občini. V pogojih novega delovnega časa se bodo vse močneje izražale potrebe po razširitvi zmogljivosti na tem področju in hitrejšemu prilagajanju oblik otroškega varstva novim pogojem ter racionalnejšemu izkoriščanju obstoječih kapacitet. Posebno skrb bo treba v prihodnje nameniti tudi razvoju posameznih samoupravnih skupnosti v šolstvu, zdravstvu, socialnem zavarovanju itd. Izvršni odbor bo pripravil posebno posvetovanje o delu in problemih samoupravnih organov na področju izobraževanja in vzgoje. Izvršni odbor bo skrbel, da se bodo republiški poslanci prek svoje sekcije, oz. področnega kluba, bolj spoznali z aktualnimi problemi komune in delovnih organizacij in da bodo pri oblikovanju stališč v skupščini dobili več podpore in pomoči volivcev. Izvršni odbor se bo v sodelovanju s klubom poslancev zavzel za to, da se bo v občini organiziral informativni center, kjer bi bilo poslan- cem in ostalim občinskim delavcem na voljo čimveč gradiva o celotnem dogajanju v komuni. V kolikor bo sprejeto stališče o razpisu samoprispevka v vseh krajevnih skupnostih v občini, bo potrebna izredna široka in konkretna politična aktivnost organizacij SZDL v pripravah na razpis referenduma. Zato bo potrebno angažirati vse družbenopolitične delavce v občini. Temeljite priprave na referendum se morajo pričeti najkasneje konec februarja. Kot je bilo dogovorjeno na seminarju za predsednike Krajevnih organizacij SZDL, bo izvršni odbor okrepil stike s krajevnimi organizacijami, bodisi preko obiskov njihovih sej, pogovorov ali z organiziranjem občasnih razgovorov s predsedniki oz. celotnimi odbori KO SZDL. Posebno pozornost bo treba posvetiti pripravam na konference KO SZDL, ki bodo V drugi polovici februarja in v začetku marca. Na teh delovnih konferencah bodo člani obravnavali aktualne probleme s svojega področja, izpolnili kadrovski sestav in se dogovorili za konkretne družbene akcije. Sekcija za zunanja politična vprašanja bo v tem obdobju pripravila več pogovorov o aktualnih mednarodnih političnih dogodkih svetovna gospodarska konferenca v New Delhiju, naši odnosi s socialističnimi organizacijami, mednarodne politične situacje in krepitev naše obrambne moči, položaj v Grčiji, problemi zaposlovanja v tujini itd.). Izvršni odbor bo organiziral tudi razgovor s predstavniki vseh družbenih organizacij in društev v občini z namenom, pomagati jim pri oblikovanju delovnega programa, reševanju kadrovskih vprašanj in materialnega položaja organizacij in društev v letu 1968. Zlasti bo izvršni odbor podprl prizadevanja občinske zveze prijateljev mladine, da bi letos s sodelovanjem delovnih kolektivov čimvečjemu številu otrok omogočili počitniška letovanja. S. 0 železniški progi in podražitvi vode Občinska skupščina Kamnik je na seji 30. januarja obravnavala vrsto zelo zanimivih vprašanj, ki zanimajo tudi širši krog občanov. Med temi je prav gotovo razprava o nadaljnji usodi železniške proge Ljubljana—Kamnik, predlog za novo ceno vode, poročilo o likvidaciji Kmetijske zadruge Kamnik, razprava o delu občinske uprave v preteklem letu in še nekatera vprašanja. Likvidacija kmetijske zadruge Kamnik, postopek likvidacije je v teku že od januarja 1964, torej več kot 4 leta, je bil s sklepom občinske skupščine končan in likvidacijska komisija razrešena. Na tej seji so bili tudi dokončno razčiščeni odnosi med kmetijsko zadrugo v likvidaciji in Sadno drevesnico in vrtnarijo Kamnik ter razčiščene nekatere obveznosti občinske skupščine in trgovskega podjetja »Kočna«, ki jih nakazujejo rezultati likvidacije, ozir. poročilo likvidacijske komisije. Izredno živahna je bila razprava o nadaljnji usodi železniške proge Ljubljana—Kamnik in o bodočem prometu na tej progi. Kot Je znano, je železniško transportno podjetje Ljubljana sklenilo z 31. januarjem ukiniti javni promet na tej progi. Predstavniki skupčine občine Kamnik in Domžale ter predstavniki gospodarskih organizacij teh občin so stopili v stik 7. železniškim transportnim podjetjem in glede na izredno pomembnost lokalnega prometa na tej progi, tako za gospodarstvo obeh občin kot tudi za prevoz potnikov, zlasti dijakov in študentov, skušali proučiti pogoje, pod katerimi bi se lahko promet na tej progi tudi v prihodnje nadaljeval. Občinska skupščina je zato predlagala, naj bi se z železniškim transportnim podjetjem Ljubljana sklenila posebna pogodba za dobo 6 mesecev, ki bi določala obseg prometa na tej progi. Občinski skupščini bosta podobne pogodbe sklenili z gospodarskimi organizacijami, pri čemer bodo stimulirane zlasti tiste delovne organizacije, ki bodo povečale prevoz blaga na železnici, z ustreznimi nižjimi cenami prevoza. Odborniki so se tudi odločili, naj bi za potniški promet veljala enotna mesečna vozna karta tj. 6.000 starih dinarjev za vse ko-ristnike prevozov. To pomeni sicer za dijake in študente za 1.900 dinarjev večji izdatek mesečno, vendar je v primerjavi s ceno vozne karte na avtobusu, ki stane 12.800 dinarjev, še vedno mnogo ugodneje. Prilagodili je tudi treba vozni red (dnevno naj bi vozilo 4 pare vlakov) potrebam študentov, dijakov in zaposlenih, ki se dnevno prevažajo na tej progi. Dnevne vozne karte pa nai bi obdržale isto ceno kot doslej, to ie 210 S dinarjev v eno smer. Razliko med stToSkJ prevoza potnikov in izkupičkom prodanih voznih kart bosta pokrili s polovično udeležbo občinski skupščini Kamnik in Domžale. Občinska skupščina je priporočila občanom, naj se v čim-večjem številu poslužujejo prevozov na železnici, hkrati pa je pozvala tudi delovno gospodarske organizacije, da v prihodnje skušajo povečati obseg prevozov z železnico. Pogodba z ZTP bo veljala do 30. junija letos, v tem času pa bo posebna komisija proučila vse ekonomske kazalce, ki naj objektivno prikažejo dohodke in stroške na tej progi. Pri tem bo seveda komisija tesno sodelovala s strokovnimi službami pri Tzvrš-ru-m svetu "kunščine Socialistične renublifce Slovenije. Odhorniki so tudi železniškemu transportnemu podjetju priporočili, nai posveti večjo pozornost pravočasnemu prihajanju in odhajanju vlakov in poskrbi za kvalitetnejše opravljanje vseh storitev. Na ta način se bo prav gotovo tako potniški kot tovorni promet na tej progi povečal. Dokaj različna stališča in mnenja je med odborniki vzbudil predlog komunalnega podjetja Kamnik za povišanje cen vode in uvedbo prispevka za uporabo kanalizacije. Komunalno podjetje namreč v okviru programa rekonstrukcije vodovoda predvideva, da bi do leta 1970 zgradili nov rezervoar v Podgorju, ki bi bil povezan s posebnim cevovodom z zajetjem »Pod skalco« in s posebnim cevovodom na obstoječe omrežje. Le na ta način bo mogoče zagotoviti ustrezen pritisk vode in omogočiti, da bodo dobili vodo tudi stanovalci v višjih nadstropjih v novih stanovanjskih nase- ljih v Kamniku. Skupna investicijska vrednost rezervoarja in cevovodov znaša okrog 162 milijonov starih dinarjev. Komunalno podjetje je doslej že rezerviralo v te namene 62,5 milijonov starih dinarjev. Torej ie potrebno zbrati še okrog 100 milijonov starih dinarjev. Odborniki so soglašali z ugotovitvijo, da je treba pereč problem na področiu preskrbe z vodo čimprej urediti, vendar pri tem imeti pred očmi na eni strani obremenitev gospodarskih organizacij s prispevki za uporabo vode, kot tudi prispevek, ki naj bi ga za razširieno renrodukriio nrisnevali potrošniki. Odbornikom ie bilo predloženih več variant. Končno so se odločili za kombinacijo, da nai bi plačevala industrija po 1 novi dinar za m3 vode in kanalščino oo 0.25 N dinarja za m3 odpadne vode. Skunai torej 1.28 N dinaria, torej toliko, kot je n'aoe-vala do sedaj. Vsi individualni potrošniki na naj bi plačevali za porabljen m3 vode po 60 dinarjev in za kanalščino 20 dinarjev. Torej prispevek bi se povečal od dosedanjih 0 45 N dinaria za m3 na 0.80 N dinarja. Ostali potrošniki tj. negospodarske dejavnosti, na bi plačevali skupai po 1 N din. Na ta način bi bilo zbranih v enem letu približno 100 milijonov S dinarjev, kar bi zadostovalo za kritje predvidene investicije. Precej je bilo razprave, ali naj bi z nekaterimi velikimi potrošniki ure i al i cene vode s posebnimi pogodbami, vendar je prevladal predlog, naj bi bila cena enotna. Velikim potrošnikom, ki porabijo nad 10.000 m3 vode na mesec, naj se zniža cena za 0,25 N dinarja pri m3. O delu občinske uprave v preteklem letu so odborniki dobili obsežno poročilo, ki obravnava problematiko dela občinske uprave, obseg dela, kadrovsko sestavo in delovne rezultate v preteklem letu. Odborniki so poročilo sprejeli in poudarili, da je treba nadaljnji modernizaciji dela in izpopolnjevanju kadrovske sestave občinske uprave posvetiti večjo pozornost, hkrati pa je potrebno delovne rezultate in kvaliteto de- (N a rt n I j. na 3. str.) Reorganizacija zdravstvene službe in lekarn Iniciativni odbor za združevanje zdravstvenih domov v občinah Kamnik, Domžale in Lilija je na svoji zadnji seji obravnaval predlog poročila občinskim skupščinam o izvedbi reorganizacije zdravstvene mreže v omenjenih treh občinah. Odbor je ugotovil, da so se zdravstvene ustanove vseh treh občin, razen obratna ambulanta Induplati Jarše, ki se ni vključila, združile v enotni Zdravstveni dom s sedežem v Domžalah. Izvoljen je bil tudi začasni 19-članski svet, ki je že sprejel nekatere temeljne samoupravne akte. Iniciativni odbor je priporočil novemu svetu, da čimbolj intenzivno in skrbno nadaljuje začeto reorganizacijo, da bo le- ta dala dejanske učinke. Pri tem pa je bilo poudarjeno, da je potrebno urediti nekatera odprta vprašanja v zvezi s finančno materialnimi odnosi med občinskimi skupščinami prizadetih občin in novo zdravstveno institucijo. Gre predvsem za vprašanje, kdo naj v bodoče upravlja z zgradbami in opremo zdravstvenih domov. To vprašanje še ni enotno rešeno. Od bor je priporočil občinskim skupščinam, naj v letošnjem letu p>-svetijo večjo pozornost kot doslej financiranju preventivne zdravstvene službe in preventivnih zdravstvenih storitev na svojih področjih. Ko je iniciativni odbor obravnava] problematiko lekarn, je ugo- tovil, da se zaenkrat, kljub pripojitvi litijske in domžalske lekarne h kamniški, položaj ni v bistvu nič spremenil, saj tako domžalska kot litijska skupščina zahtevata, da ostaneta njihovi enoti na samostojnem obračunu. Zato je odbor priporočil občin- skim skupščinam, naj tudi to vprašanje čimpreje rešijo če želimo, da bo smoter reorganizacije vsaj delno dosežen. O organizaciji novega zdravstvenega doma je povedano v posebnem sestavku. (-c) Šola na Homcu ni več samo homška. Z ukinitvijo bivše osnovne šole na Homcu je to poslopje ostalo nekaj let neuporabljeno. Zato je Združeni zdravstveni dom Zdravstveni dom Domžale, ki od 1. januarja 1968 vključuje tudi zdravstvena domova Kamnik in Litijo, je na podlagi sklepa 1. seje začasnega sveta dne 26. decembra 1967 imenoval odgovorne strokovne vodje za posamezne dejavnosti zdravstvenega varstva, ki so razporejene v sprejetem začasnem statutu na petnajst služb. Ta organizacijska struktura pa bo po svoji strokovni vertikalni povezavi in ob upoštevanju teritorialnega usklajevanja dela in izvrševanja nalog zdravstvene službe prav gotovo dala take rezultate, da bo v drugem polletju organizacijska povezava in strokovno vodenje v mnogočem spremenjeno, kar bo vplivalo na učinkovitost in racionalnost službe. Pri oblikovanju sedanje organizacije zdravstvenega doma je imela komisija za organizacijo pri iniciativnem odboru pred očmi naslednja načela: — da bo organizacija ZD čimbolj smotrna, — da bo zagotovljeno kar najboljše funkcionalno in strokovno sodelovanje med istovrstnimi in sorodnimi strokovnimi enotami ZD, — da se strokovno osebje razporeja na delovna mesta, za katera ima potrebno izobrazbo, — da se vsem, ki si žele pridobiti potrebno dopolnilno izobrazbo, to omogoči, — da bodo strokovne enote pri svojem delu kar najbolj razvijale dispanzerske službe in njihovo metodo dela. Službe zdravstvenega varstva zdravstvenega doma Domžale pokrivajo ves teritorij zavoda, vodijo pa jih strokovni vodje. 1. Službe splošne medicine z naslednjimi dejavnostmi: — splošne ambulante — dežurne službe — obiski bolnikov na dofnu — službe stalne pripravljenosti To službo vodi Stare dr. Dušan iz enote ZD Kamnik. 2. Zobozdravstvena služba ima nas ledn je dej a v no s ti: — zobozdravstveno varstvo za predšolsko mladino — zobozdravstveno varstvo za šolsko mladino (ti dve dejavnosti sta povezani z ortodontskim centrom) — zobozdravstveno varstvo zavarovancev Službo vodi Zajdela dr. Zvoni-mir iz enote ZD Domžale. 3. Socialno medicinska služba ima največ poudarka na patro-nažni službi; vodi jo višja medicinska sestra Zakrajšek Marija iz enote ZD Kamnik. 4. Pulmološko-fiziološka služba je služba širših dejavnosti kot proti-tuberkulozni dispanzer. Vodi jo Pucelj dr. Franc iz enote ZD Kamnik. 5. Higiensko epidemiološka služba je služba preventivnega raziskovalnega značaja v smeri varstva pred nalezljivimi boleznimi ali v smeri ugotavljanja vzrokov epidemij. To službo vodi sanitarni tehnik Korošec Franc iz enote ZD Domžale. 6. Služba zdravstvenega varstva žena ima v svojem sestavu naslednje dejavnosti: — posvetovalnica za noseče žene — ginekološka ambulanta Ta služba bo na posameznih območjih enot ZD začasno različno 0 železniški progi in podražitvi vode (Nadalj. z 2. strani) la bolje nagrajevati kot doslej, če hočemo, da bomo v občinsko upravo dobili več kvalitetnih strokovnih kadrov. Le-ti naj bi s svojim delom in strokovnostjo pripomogli občinski skupščini do kvalitetnih analiz gospodarskega in družbenega razvoja in na ta način pomagali, da bo občinska skupščina lahko odločala in sprejemala sklepe na podlagi skrbno izdelanih in dobro proučenih študij. Občinska skupščina je razpravljala tudi o poročilu iniciativnega odbora za združitev Zdravstvenih domov Kamnik, Domžale in Liti- ja, poročilo sprejela in člane odbora razrešila njihovih dolžnosti. Skupščina je bila mnenja, da je treba posvetiti v prihodnje večjo pozornost razvoju zdravstvene službe v okviru novega združenega zdravstvenega doma, hkrati pa stremeti za tem, da bo reorganizacija zdravstvene službe in lekarn dosegla svoj namen. Se l>" sebej je skupščina naglaaila, naj bi združitev lekarn ne ostala samo formalnost, pač pa je treba proučiti možnosti, da se pri upravnih in računovodskih službah doseže določen prihranek z združitvijo teh služb. F. S. organizirana, to pa zaradi učinkovitosti dela. Odgovorni strokovni vodja te službe in službe varstva otroka bosta izdelala skupen program. To službo vodi Nose dr. Franc iz enote ZD Litija. 7. Služba zdravstvenega varstva otrok ima: — oddelek za predšolske otroke — oddelek za šolsko mladino To službo vodi Grošelj dr. Janez iz enote ZD Domžale. 8. Služba zdravstvenega varstva starih ljudi je nova dejavnost zdravstvenega varstva. Organizirana je ločeno od službe splošne medicine zato, ker naj bi prav tej kategoriji občanov posvetili še prav posebno pozornost. To službo vodi Ahčin dr. Marjan iz enote ZD Domžale. 9. Služba medicine dela bo imela svojo dejavnost predvsem v preventivni službi znotraj delovnih organizacij in bo v obsegu svojih nalog združevala vse obratne ambulante. To službo vodi Pevec dr. Ivo iz enote ZD Domžale. 10. Služba fizioterapije je služba obsevanj, razgibavanj poškodovanih udov itd. To službo vodi višji fiziotera-pevt Erjavec Ljubomir iz enote ZD Domžale, 11. Služba diagnostičnega laboratorija je služba različnih laboratorijskih preiskav in jo vodi mr. ph. Petkovič Franja iz enote ZD Domžale. 12. Služba reševalnih in nujnih prevozov bolnikov in poškodovancev še nima nove organizacijske oblike, ker se predvideva enotna organizacija teh prevozov v okviru kliničnega centra v Ljubljani. 13. Specialistične službe so v organizaciji predvidene. 14. Skupna ali upravna služba je služba upravno pravne, organizacijske, tehnične in računovodske narave. Ta služba je le servis strokovnih dejavnosti in jo začasno vodijo v. d. odgovorni vodje. 15. Tehnične službe so v organizaciji sicer predvidene, vendar bodo v pei-spektivi prav gotovo vodene po odgovornem vodji v okviru skupnih služb. Vse te službe so organizirane kot organizacijske enote po strokovnih dejavnostih, njihov obseg in oblika organizacije pa bo prilagojena potrebam prebivalstva na določenem območju z upoštevanjem teritorialnih specifičnosti in potreb, tako da bo celotna zdravstvena služba v najkrajšem času dosegla enotno raven v organiza-oiji dela. (nc) prišlo prav Posebni osnovni šoli, ki naj bi zajela vse mentalno prizadete otroke tako domžalske kot kamniške občine. Sola je začela s poukom v letu 1964 in sicer s petimi oddelki, petimi učnimi močmi ter 36 učenci. Od takrat do danes se je njena dejavnost močno razširila, saj je danes že popolna osemletka z osmimi oddelki, s 83 učenci in 10 učnimi močmi. Kljub vsemu prizadevanju, tako obeh zainteresiranih občin kot samega šolskega kolektiva, se šoli vse doslej ni posrečilo zajeti še večji procent že kategoriziranih otrok obeh občin, posebno tistih iz oddaljenejših krajev, ker ni za to potrebnih prevoznih sredstev. Ce bi hoteli v celoti zajeti vse prizadete učence, bi moralj ali urediti redni prevoz teh otrok ali pa pristopiti h gradnji internata. Največja ovira za še uspešnejši razvoj te prepotrebne ustanove je prevoz teh otrok z avtobusi, s kombijem ali z vlakom. Mnogi otroci so med prevozom nemirni in v nadlego ostalim potnikom. Zato dobiva vodstvo šole stalne pritožbe. Nujno bj bilo urediti poseben prevoz v šolo in domov. Delno se je to uredilo z nabavo kombija od strani kamniške občine, katerega pa se poslužuje tudi domžalska občina. Ta kombi pa je vse premajhen za prevoz vedno večjega števila olrok, saj jih pobira iz najoddaljencjših vasi obeh občin. Težave so v zimskih mesecih še večje zaradi vedno številnejših okvar na vozilih, kljub požrtvovalnim voznikom, ki ukrenejo vse, da bi o pravem času prepeljali otroke. — Da bi v novem šolskem letu mogli sprejeli čimveč novincev, bi bilo treba odpreti paralelke vsem razredom za drugo, tj. popoldansko izmeno. To pa bi bilo mogoče izvesti le, če bosta obe občini oskrbeli reden prevoz teh otrok in če bo na razpolago potreben strokovni kader. Naj omenimo še, da je bila otvorjena s šolskim letom 1967/68 lepo urejena delavnica za tehnično usposabljanje teh otrok. Za vso potrebno opremo in orodje je poskrbelo društvo za pomoč duševno prizadetim osebam, kj ima svoj sedež na šoli in v katerem sodeluje večina industrijskih podjetij obeh občin predstavniki družbenih organizacij, občinskih skupščin, zdravstvenega doma itd. Pogrešamo pa nekatera podjetja, ki na vabila za pristop niti niso odgovorila. Naj še dodamo, da so bili učni uspehi ob zaključku I. polletja kljub vsem težavam prav dobri, zlasti v višjih razredih, kjer so bili vsi učenci pozitivno ocenjeni in znaša srednja ocena 3,34. Nace Vodnik Ravnatelj POS Homec ¡3 < O m o i—« t—< < Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti je na svoji 2. seji 27. decembra 1967 obravnavala in sprejela statut temeljne izobraževalne skupnosti in poslovnik o delu skupščine in izvršnega odbora. Poleg tega pa je sprejela merila za financiranje izobraževanja in vzgoje v letu 1968 ter program investicij v šolstvu za prihodnja tri leta. V razpravi o enotnih meriiih za financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti je bilo poudarjeno da naj bodo osnovno izhodišče meril programi dela vzgojno izobraževalnih zavodov in nagrajevanje posameznika po principih delitve dohodka po delu. Programi dela bodo na eni strani vsebovali tisto izbraževalno dejavnost, ki je z zakonom povsem jasno določena in pravno urejena, torej obvezno šolanje, na drugi strani pa tudi tisto izobraževalno dejavnost, ki je potrebna, da zadovoljimo splošne družbene in kulturne potrebe (sem spadajo otroški vrtec, dijaški dom, glasbena šola, delavska univerza itd.). Pri financiranju vzgojno izobraževalnega programa bo izobraževalna skupnost upoštevala naslednja izhodišča: Pedagoška ura je osnova za izračun vseh dohodkov zavoda. V ceni pedagoške ure se upoštevajo vsi osebni dohodki delavcev zavoda, učnega, vodstvenega, administrativnega, tehničnega in drugega pomožnega osebja. Za osebne dohodke vodstvenega, administrativnega in tehničnega kadra bo izobraževalna skupnost določila odstotek pedagoške ure učnega in vzgojnega osebja na podlagi kategorizacije šol. Sredstva za materialne izdatke bo določala izobraževalna skupnost tako, da bo dodala najmanj 15 % pri osnovnih šolah in 18 % pri gimnazijah na skupna sredstva, izračunana na osnovi pedagoških ur. Na podlagi prvih dveh kriterijev dobljena sredstva so akontacija za programirano delo. Ce izobraževalna skupnost ugotovi, da je vzgojni izobraževalni zavod opravil delo kvalitetno slabše ali v manjšem obsegu kot določa pogodba, ustrezno zniža dohodek zavoda. Na osnovi ocene pedagoške službe pa doda sredstva za boljšo kvaliteto opravljenega dela. V ta namen se iz mase sredstev za osebne dohodke vseh zavodov izdvoji letno najmanj 5 %. Sredstva za nagrajevanje dela v težjih delovnih pogojih in dodatne dejavnosti. Za poučevanje v oddelkih s kombinacijo dveh razredov dobi učitelj poseben dodatek v višini 5 % na njegovo pedagoško uro. Za poučevanje v oddelkih s kombinacijo treh ali več razredov pa 10 %. V merilih so določene tudi šole, v katerih so prosvetni delavci upravičeni de tega dodatka. Sredstva za investicijsko vzdrževanje šolskih zgradb in za dopolnitev opreme za pouk bo dodeljevala izobraževalna skupnost na podlagi obrazloženih predlogov zavodov. Ta sredstva bodo dodelje-vana namensko v okviru razpoložljivih sredstev. Merila za financiranje vzgoje izobraževalne dejavnosti vsebujejo še nekatere normative, ki jih bo izobraževalna skupnost upoštevala pri izračunavanju vrednosti pedagoške ure in materialnih izdatkov. Ti normativi se nanašajo na sredstva za osebne dohodke vodilnega osebja in na priznanje znižanja učne obveznosti oziroma vzgojnega dela vodilnih pedagoških delavcev. Program gradenj in obnove šolskih prostorov v kamniški občini od leta 1968 do 1974, ki ga je sprejela izobraževalna skupnost, predvideva tudi od 1. 1968 do vključno 1970 zgraditi v prvi fazi štiri učilnice osemletke na Duplici, dograditi telovadnico in glasbeno šolo pri Zdravstvenem domu v Kamniku, zgraditi štirirazredno osnovno šolo v Komendi, urediti ogrevanje v osnovni šoli v Mostah, obnoviti in dozidati učilnice pri osnovni šoli v Stranjah ter zgraditi telovadnico in ostale prostore. Poleg tega bo treba v tem obdobju prenoviti osnovno šolo na Vranji peči in v Smartnem, kjer hr nedograjen zadružni dom preur,-jen v novo šolo s tremi učilnic;' mi. Pri tej šoli pa bi se naknadne dozidale še tri učilnice z ostalimi prostori, kar bi zadoščalo za popolno osemletko v Smartnem. Od leta 1971 do vključno 1974 pa je predvidena gradnja nove te- ja o letn 1968 lovadnice pri osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku ter dograditev osemletke na Duplici. Za program gradenj in obnove šol do vključno leta 1970 bi bilo predvidoma potrebno okoli 120 milijonov starih dinarjev letno, oziroma skupaj 366 milijonov starih dinarjev. Za drugo etapo od leta 1971 do leta 1974 pa skupaj 444 milijonov starih dinarjev. S. SVIT preskrbel najcenejše gorivo Konec lanskega leta so v kamniškem industrijskem kombinatu »Svit« slavili pomemben dogodek. Svojemu namenu so namreč izročili 4 velike rezervoarje za tekoči plin propan-butan. Vsak od rezervoarjev s kapaciteto 60 m3 lahko sprejme do 30 ton plina. V dveh rezervoarjih bo »Svit« imel plin za lastne potrebe, predvsem za peči, v katerih žgejo keramiko, ostali dve pa bo uporabilo podjetje INA (industrija nafte), ki je sodelovalo pri celotni investiciji, za preskrbo plina za široko potrošnjo. Računajo namreč, da bodo do sredine letošnjega leta zgradili naprave za polnjenje steklenic-jeklenk. Vsaka cisterna namreč zadostuje za 3000 jeklenk po 10 kg kar bo povsem zadostovalo za potrebe kamniških gospodinjstev, čeprav se bo verjetno ta oblika kurjave še razširila. Plin predstavlja danes najcenejše gorivo. Njegove prednosti pridejo zlasti do izraza, če stroške za plinsko ogrevanje primerjamo z električnim. 10-kilogram-ska jeklenka plina, ki zadostuje 4-članki družini za mesec dni, stane samo 1300 S din, medtem ko so stroški za ustrezno količino električne energije gotovo najmanj petkrat večji. Na sliki: Ob otvoritvi plinskih re zervoarjev v »Svitu-«. Nega ostarelega bolnika Med. s. Dina Urbančič Iz knjige o ostarelih ljudeh, ki jo pripravlja doc. dr. Bojan Accetto, predstojnik instituta za gerontologijo (proučevanje in zdravljenje starostnih bolezni) in geriatrijo (nauk o obrabljenostnih izpremembah v starosti), objavljamo nekaj izvlečkov o negi ostarelega bolnika. Misli med. s. Urbančičcve so po našem mnenju nasploh zanimive, ker nas seznanja,)« z mnogimi povsem novimi stališči, pomembnimi zlasti za tiste, ki imajo v družini ali bližnjem okolju takega bolnika. Spričo telesnih in duševnih sprememb v starosti pojemajo hkrati tudi moč, volja, iniciativnost in spretnost. Majhna in drobna opravila, ki jih v vsakdanjem življenju opravljamo mimogrede, npr. vzdrževanje osebne higiene ali opravila v zvezi s prehrano, pomenijo za ostarelega človeka že precejšnje odločitve in napore. Toliko bolj velja to, če je star človek še oslabel in bolan. Ce pa je hudo bolan, postane v vseh svojih osnovnih potrebah povsem odvisen od naše pomoči. Nega ostarelega bolnika ni posebna veja splošne nege; gre le zato, da naš odnos do bolnika in tehniko opravil prilagodimo potre- bam ostarelega bolnika in da vseskozi upoštevamo telesne in duševne spremembe, ki se pojavljajo v tem življenjskem obdobju. Da bi v tem uspeli, nam je potrebna velika mera humanizma, požrtvovalnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti, predvsem pa spoštovanja človekovega dostojanstva. Pogosteje kot pri negi mlajših bolnikov naletimo pri negi ostarelih na nekatere posebne naloge, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša AKTIVIZACIJA BOLNIKA Ce je včasih prevladovalo mnenje, da morajo biti ostareli in oslabeli bolniki čim več v postelji, smo danes odločno prepričani, da že samo ležanje pomeni nevarnost za razvoj mnogih bolezenskih zapletov. Ker pa nekatere bolezni vendarle zahtevajo daljše ležanje, omenim naj samo bolezni s temperaturo, pljučnice, akutna vnetja mokril. hude slabokrvnosti ipd., se moramo glede ležanja, vstajanja in aktivnosti vselej ravnati po zdravnikovih navodilih. Na splošno pa drži, da so še do nedavnega preveč poudarjali pomen ležanja. Nevarnosti, ki ogrožajo starejšega bolnika pri pretiranem mirovanju in ležanju, so predvsem: zastojna pljučnica, izguba teka, hujša-nje, oslabelost, zaprtje, nespečnost, nastajanje krvnih strdkov z vnetji žil dovodnic. oslabelost mišic, bolezenske spremembe na kosteh in sklepih, preležanine, motnje v ravnotežju in težave pri hoji, ko začne bolnik spet vstajati. Daljše ležanje ter sploh telesna in duševna nedejavnost vodijo tudi do psihičnih sprememb, kot so depresija, zmedenost in še nekatere. Pri bolnikih, ki morajo ležati, preprečujemo prej naštete in še druge bolezenske komplikacije s fizioterapijo (dodatno zdravljenje z razgibavanjem, z vodo itd.), predvsem pa z aktivnim in pasivnim razgibavanjem sklepov in okončin, z dihalnimi vajami, s pravilno ureditvijo ležišča, s spreminjanjem bolnikove lege, s primerno zaposlitvijo in seveda z raznimi medicinskimi preventivnimi ukrepi. Ni redko, da pri ostarelih bolnikih naletimo na pojav čustvene otročjosti, na pojav, da se bolnik »zateče« ali »umakne« v čustvovanje in vedenje, ki Je primerno in razumljivo za otroško obdobje. Tak bolnik se »z dušo in telesom« preda postelji, godi mu, da ga negujejo, le tako se čuti varnega, pri tem pa je največkrat povsem pasiven, včasih tudi cmerav, vendar pa zelo zahteven. Pri negi take- IZREDNA POBUDA Šest občinskih sindikalnih svetov iz šestih republik Jugoslavije, to so: Gornji Milanovac (Srbija, Kamnik (Slovenija), Kotor (Črna gora), Slavonska Požega (Hrvatska), Strumica (Makedonija) in Travnik (Bosna in Hercegovina) bo sodelovalo in izmenjavalo izkušnje pri svojem delu. Občinski sindikalni svet Kamnik je prejel ob novem letu posebne vrste čestitko prav tako kot sindikalni sveti v zgoraj navedenih občinah oziroma mestih. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Gornji Milanovac v Srbiji tov. Dragoslav Ugarčina je poleg dobrih želja ob novem letu želel dobiti pristanek navedenih šestih sindikalnih svetov, da bi v novem letu 1968 in naslednjih letih tesno sodelovali in izmenjavali izkušnje pri svojem delu v korist gospodarske in družbene reforme, skratka v korist našega delovnega človeka v naših republikah. Tako kot iz Kamnika je predsednik sindikalnega sveta iz Gornjega Milanovca dobil pristanek vseh drugih občinskih sindikalnih svetov. — 2e 1. jn 2. februarja so se delegacije teh sindikalnih svetov našle v zgodovinskem Gornjem Milanovcu. Predsedstvo občinskega sidikal-nega sveta iz Kamnika je iz svoje srede izbralo za delegata predsednika tov. Vinka Dobnikarja in člana predsedstva tov. Miha Horvata. Ta dva sta v vseh naših gospodarskih organizacijah zbrala vse značilnosti njihovih dejavnosti. Gospodarskim organizacijam v Kamniku gre vse priznanje, ker so delegatoma postregli tudi z vsemi pestrimi prospekti, ki opisujejo v besedi in sliki, kaj proizvajajo. Tako sta se delegata iz Kamnika napotila v Milanovac s polnima potovalkama »dokaznega materiala« iz kamniške občine. Pohvaliti je tudi tovarno usnja »Utok«, »Svilanit« in »Svit«, ki so svojo dejavnost podkrepili tudi z nekaterimi svojimi najkvalitetnejšimi vzorci izdelkov. Prospekti in vzorci obutvenega usnja in velur-ja, nekaj tipičnih izdelkov »Svila-nita« majolčic iz Svita so napravili na delegate iz drugih repub- poseben vtis. Na podlagi spoznanja dejavnosti gospodarskih organizacij naše občine želi občinska skupščina Travnik v Bosni stopiti v stik z našim keramično-kemič-nim kombinatom »Svit« za postavitev posebne trgovine v Travniku, kot je v razgovoru z našima udeležencema posveta izrazil željo delegat občinskega sindikalnega sveta in podpredsednik Sob Travnik tov. Dimitrije Sečerovič. Za uspešno gospodarsko pa tudi kulturno in športno sodelovanje med temi občinami je nešteto možnosti, kot so ugotovili delegati na posvetovanju. Zaključki posveta so bili takile: — izmenjavanje izkušenj pri delu sindikatov vseh občinskih sindikalnih svetov sodelujočih mest iz vseh republik; — sodelovanje podružnic posameznih dejavnosti sindikatov; — sodelovanje kulturnoumetniš-kih in športnih skupin; — sodelovanje šolske mladine pri medsebojnem spoznavanju ljudi in zgodovinskih krajev sodelujočih mest; — sodelovanje tudi drugih družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin iz navedenih mest; — izmenjava delavcev, članov sindikata, ob času dopustov v rekreacijskih središčih sodelujočih občin; — ustvaritev »Karavane delavskega prijateljstva« med temi občinami (prvi tak zbor s 40 do 50 delavci iz posameznih občin naj bi bil v začetku septembra v makedonskem mestu Strumica). KOf vsi delegati iz drugih republik sta bila izredno prisrčno sprejeta na tem posvetovanju tudi delegata iz Kamnika. Zanimivo je, kot je pokazala razprava, da bodo vsi sodelujoči občinski sindikalni sveti v tem in naslednjih letih posvetili še posebno pozornost šolstvu in izobraževanju odraslih, investicijam v šolstvu ter storitvenim dejavnostim. Povsod se ogrevajo za to, da bi šolstvo napravilo v naslednjih letih korak naprej. — Sindikalni svet iz Kotora se je posebno zavzel za nadaljnji razvoj samoupravljanja in glede na to zbral predloge, ki jih bo posredoval VI. kongresu sindikatov Jugoslavije, ki bo v tem letu. Naša delagata sta v razpravi med drugim poudarila pomen turizma v našem gospodarstvu in ob rem prikazala tudi s tega področja gospodarske dejavnosti uspehe in stremljenja Slovenije in posebej Kamnika. Glede na sedanji edinstveni primer sodelovanja med občinskimi sindikalnimi sveti iz vseh šestih republik se je za posvetovanje zanimal tudi Radio Beograd in najznačilnejše teme razgovorov posredoval poslušalcem Jugoslavije. Na tej oddaji se je predstavil poslušalcem tudi naš Kamnik. Ob sprejemu delegacij pri predsedniku občinske skupščine, sekretarju občinske konference ZKS in predsedniku občinske konference SZDL so udeleženci predlagali, da bi vzpostavili sodelovanje med občinskimi skupščinami in navedenima političnima organizacijama. Tako sodelovanje pa naj bi po našem zgledu med seboj vzpostavile tudi druge občine. Delegacije so položile vence k spomenikoma padlim rdečearmej-cem in neštetim domačim borcem NOB na Brdu miru, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev Gornjega Milanovca. Poudariti je treba, da je to mesto bilo eno izmed jugoslovanskih mest, ki je bilo zaradi ostrega odpora proti okupatorju že 1941. leta požgano do tal in da je med borbami za njegovo osvoboditev v sodelovanju med Rdečo armado in narodnoosvobodilno vojsko padlo 48 rdeče-armejcev, med visokim številom domačih borcev pa tudi mnogo ruskih partizanov, ki so se borili v jugoslovanskih partizanskih vrstah na tem območju. Pred koncem posvetovanja so udeleženci izvolili 6-članski koordinacijski odbor za dokončno izdelavo programa; v tem odboru so vsi predsedniki občinskih sindikalnih svetov. Ob zaključku dvodnevnih razgovorov sta se v imenu vseh delegatov za gostoljubje v Milanovcu in za sodelovanje med vsemi delegacijami občinskih sindikalnih svetov zahvalila delegata iz Kamnika. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Kamnik je spregovoril vzpodbudne besede za nadaljnjo okrepitev medsebojnega sodelovanja. Del svojega nagovora je podal v slovenskem jeziku, nadaljeval v srbohrvaščini, zaključil pa v makedonščini. V naslednji številki bomo objavili še natančnejše zaključke tega posvetovanja, osnovne značilnosti vseh šestih občin in celotni program sodelovanja. -ko Storitvene obrti primanjkuje Skupščina občine Kamnik je na svoji 7. seji med drugim obravnavala tudi problematiko stanja in razvoja zasebnega obrtništva na območju občine Kamnik. Pri tem je bilo ugotovljeno, da še vedno primanjkuje predvsem uslužnost-nih obrti, to je popravljanje in vzdrževanje raznovrstnih izdelkov ga bolnika moramo biti zelo strpni, taktni in ljubeznivi, včasih pa tudi ljubeznivo odločni. Ko ga skušamo pripraviti do sodelovanja ali ga vsaj v mejah njegovih preostalih sposobnosti aktivirati, moramo ravnati tako, da bo začutil, da gre za njegovo dobro. Nega bolnika, ki ne leži ves dan, ki je po nekaj ur na dan ali večji del dneva v bolniškem stolu in ki tudi sam skuša kar največ narediti zase, terja — naj se zdi še tako čudno — več naporov, več časa in več potrpljenja kot pa nega bolnika, ki samo leži. Treba mu je pomagati na stol, k obrokom pri mizi, spremljati ga na stranišče, peljati na balkon ali na dvorišče itd. Za takega bolnika potrebujemo tudi več opreme, npr. bolniški stol, njegovim potrebam prirejeno mizo, pru-čico, sobno stranišče (stol, opremljen z nočno posodo), zidne držaje na hodniku, stopnišču, stranišču, ob kopalni kadi ipd. Z malo dobre volje, iznajdljivostjo in z majhnimi stroški lahko prilagodimo opremo, ki jo že imamo. Vredno se je potruditi in izdati tudi nekaj denarja za nabavo pripomočkov, ki bodo bolniku olajšali in omogočili gibanje in drugačno udejstvovanje. Gibanje je namreč prvi pogoj, da bolnik obdrži stik s svojo okolico in življenjem, hkrati pa tudi pogoj, da ostane neodvisen pri opravljanju najosnovnejših osebnih opravil. Delo — čeprav drobno — ohranja in vrača ostarelemu telesno kondicijo in pozi- tivno vpliva na stabilnost njegove osebnosti. Najhuje, kar lahko doleti ostarelega človeka, je občutek, da ni več koristen in da nikomur več ni potreben. Kolikokrat doživljajo ostareli bolniki občutek, da so odveč in zalo že nezaželeni. Razdražljivost, nenehne tožbe o telesnih težavah in brezbrižnost za osebno higieno imajo svoje korenine največkrat prav v tem občutku. Med kroničnimi ostarelimi bolniki je mnogo takih, ki bi kaj malega še lahko tudi delali. Kaj je tisto, kar bi lahko delali, je seveda odvisno od tega, česa so vajeni in kaj jih veseli. Omogočimo jim to! Ne gre za učinek njihovega dela, gre za njihovo osebno zadovoljstvo in pa za občutek, da delajo nekaj koristnega. Poskrbimo tudi za njihovo razvedrilo. Ne dovolimo, da bo bolnik sam — celo tako zelo sam — v hiši, ki je morda polna ljudi! In kako vzgojno bo šele za otroke, če jih bomo navajali k temu, da bodo bolnikom izkazovali drobne pozornosti in jim z njimi pripravili še tako majhno veselje. Bolnik pa bo znal ceniti tudi, če ga bomo hoteli in znali poslušati. Res je, da bomo poslušali spomine in zgodbice, ki smo jih slišali že ničkolikokrat. Toda strpnost je lepa lastnost, ki si jo moramo osvojiti v življenju in ni je lepše priložnosti ter preizkušnje, kot je sožitje z obolelim ostarelim človekom. in predmetov ter izvrševanje uslug po naročilu posameznikov, čeprav je povpraševanje po teh storitvah iz leta v leto večje. Obstoječe obrtne delavnice ne morejo zadovoljiti potreb predvsem v navedenih storitvenih dejavnostih: mehanika, kleparstvo, kovinsko strugarstvo, brusaštvo za vse vrste rezil, clektroinštalaterstvo, elektromehanika za gospodinjske stroje in naprave, vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov, instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo, instalaterstvo za centralno kurjavo in klimatizacijske naprave, krovstvo, parketarstvo, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih mas, steklarstvo, čiščenje in mazanje vozil, žaganje drv, popravljanje nogavic itd. Zainteresirani občani s strokovno usposobljenostjo za navedene obrtne dejavnosti lahko v najkrajšem času dobe dovoljenje za ustanovitev obrtnih delavnic v občini Kamnik. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ BRSTJE Učenci osnovne šole »Fran Albreht« so ob zaključku polletja izdali svoje glasilo »Brstje« v 700 izvodih na 24 straneh. Med ljubkimi prispevki v prozi in verzih so tudi priloge slik. < « o i—i 1—I < 5 Seminar za mlade družbene delavce < ■o m o V obdobju administrativnega socializma so se pri nas začeli procesi odtujevanja mladine in delovnih ljudi nasploh od politike. Družbeni položaj mladega človeka se tudi v dolgoletnem razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja bistveno ni spremenil. Ker je mladina vedno bila in bo eden najnaprednejših delov vsake družbe, pomeni njeno odtujevanje od politike nekaj zelo nezdravega. To nezdravo je predvsem zavestna ali nezavestna birokratizacija družbenih odnosov, ki jo moramo vedno znova razkrivati in onemogočati. Birokratizem se je vtihotapil prav na vsa področja družbenega upravljanja, tudi v Zvezo komunistov in Zvezo mladine. Seminar za mlade družbene delavce, ki ga je organiziral Občinski komite Zveze mladine Slovenije Kamnik v Kamniški Bistrici, je bil posvečen prav tem problemom. Razmišljanja udeležencev seminarja so temeljila na zelo dobrih predavanjih o ekonomski in družbenopolitični strani naše reforme, o odnosih med Zvezo komunistov in Zvezo mladine, o politizaciji družbe, o vlogi družbenopolitičnih organizacij v delavskem in družbenem samoupravljanju, o družbenem planu itd. Mladi so se posebej zanimali za reorganizacijo Zveze mladine, ki poteka vzporedno in v tesni povezavi z reorganizacijo Zveze komunistov. Ugotovili so, da mora postati delo organov Zveze mladine bolj javno. Prekiniti morajo z dosedanjo prakso odločanja v ozkem krogu Občinskega komiteja in njegovega sekretariata. Zato bodo že v februarju organizirali prvo zares javno delovno konferenco, ki bo obenem javna tribuna mladih v naši komuni. Konferenci bodo predlagali, naj sprejme sklep, da morajo imeti člani Zveze mladine Slovenije v Kamniku najmanj štiri delovne konference letno. Na njih naj bi govorili o delu članov organizacije, še posebej o delu članov Občinskega komiteja, ter sprejemali dolgoročne in kratkoročne programe dela. Menili so, da je še prcmalomla-dine v komuni organizirane v aktivih Zveze mladine, zato bodo morali ustanoviti nekaj novih aktivov in poživiti delo nekaterih že obstoječih. Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delovnih ljudi in mladine je pomemben dejavnik v izgradnji samoupravne socialistične družbe in razvoju njenih proizvajalnih sil. Vse to je življenjskega pomena za mlade ljudi, saj je od možnosti za Izobraževanje, nivoja in kvalitete tega izobraževanja odvisen njihov položaj v družbeni delitvi dela in stvarni vpliv na razvoj družbe. Sola za mlade družbene delavce, ki jo bo organiziral Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Kamnik v sodelovanju z Zvezo mladine, bo važen prispevek k usposabljanju mladih za uresničevanje svojih samoupravnih pravic in dolžnosti. Govorili so tudi o pomlajevanju Zveze komunistov in soglašali, da to ne sme biti kampanjska akcija, ampak trajen prrtces. Društvene aktivnosti mladih so sestavni del socialistične vzgoje, zato so udeleženci seminarja posvetili veliko pozornost tudi tem. Ugotovili so, da se mladinci v mladinskih aktivih udejstvujejo predvsem na tem področju. Organizirajo plesne vaje, športna tekmovanja, amaterske odre in podobno. Vendar tudi člani komisije za društveno aktivnost pri Občinskem komiteju Zveze mladine, ki koordinirajo društvene dejavnosti mladinskih aktivov, ne počivajo. Do sedaj so organizirali ples ter filmsko vzgojo, pripravljajo pa še mnogo drugih akcij. Predstavniki aktivov Zveze mladine, ki so se udeležili seminarja, upajo da bodo uspeli pri realizaciji zastavljenih nalog. Zavedajo pa se, da jim bo to uspelo le, če bodo pritegnili k delu čimveč mladih ljudi. Tatjana ROT Več mladih v svetu kulturnoprosvetnih organizacij V nedeljo, 21. januarja, je bila v mali dvorani Doma skupščina Sveta kulturnoprosvetnih organizacij naše občine. Ob številni udeležbi zastopnikov društev je podal predsednik sveta prof. Zvone Verstovšek obširno poročilo o kul-turnoprosvetni dejavnosti v dobi zadnjih dveh let. Iz njegovega-poročila posnemamo nekaj navedb in misli, ki omenjajo dejavnost in položaj zadnjih dveh let glede na zaključke 4. kongresa Zveze kulturnoprosvetnih društev in glede na naloge v zvezi z družbenogospodarsko reformo ob upoštevanju novosti, ki jih nosi s seboj reorganizacija ZK. Prikazal je tudi kritično vse tiste probleme, ki jih nismo znali ali pa nismo mogli rešiti. Število in omrežje naših društev je prav tako, kakršno je bilo vsa leta po vojni in se precej dobro pokriva z omrežjem osnovnih šol in krajevnih skupnosti. Vsa društva so v glavnem ostala pri istih dejavnostih in enakih uspehih. Tu in tam je kako društvo od časa do časa močneje zaživelo, potem pa spet zapadlo v mrtvilo. Občinska skupščina je vsa prizadevanja moralno in tudi finančno podpirala. Zelo pomembno je bilo tudi sodelovanje z občinskim odborom socialistične zveze, na podeželju pa s krajevnimi skupnostmi in drugimi družbeno političnimi organizacijami. Primer takšnega sodelovanja imamo v Smarci, kjer so s složnim delom uspeli zelo domiselno prenoviti in dograditi kulturni dom. Takšnega sodelovanja ne manjka tudi v Komendi, Mot-niku in še kje. PREMALO STIKOV Z MLADINO Zelo malo stikov je bilo z občinsko mladinsko organizacijo, čeprav so z obeh strani večkrat pokazali pripravljenost za tesnejšo povezavo. Ostalo je tudi samo pri Želji, da bi svet pomladili s pritegnitvijo mladih, ki bi kazali veselje in voljo do kulturno prosvetnega dela in imeli zanj smisel. Tako bi najlaže mogli poživiti delo, ga napraviti privlačnejšega za širok krog mladine in ga Koncert ..Liro 6 Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« je 19. januarja v veliki dvorani Doma ponovilo program, koncerta s katerim je gostovalo poleti na Holandskcm. Popoldne je bil posebej koncert za gimnazijo in višje razrede obeh osnovnih šol. Mladi poslušalci so napolnili dvorano in zelo pozorno spremljali izvajanje programa pod vodstvom dirigenta prof. Sama Vremšaka. Navdušeno ploskanje po vsaki točki je bilo dokaz, da naša mladina ljubi lepo petje in zna ceniti prizadevanja požrtvovalnega zbora »Lire«, ki vneto skrbi za propagando naše pesmi doma in izven meja naše domovine. Tudi večerni koncert je bil lepo obiskan. približati okusu in interesu mladih. Le na ta način bi nove vzpodbude in ideje obogatele vsebino prizadevanj, saj najbrž ne bo držalo mnenje nekaterih, da mladi danes nimajo smisla in zanimanja za kulturno prosvetno delo. Prav v zadnjem času smo mogli biti nekajkrat priča zelo velikemu zanimanju mladine za nekatere prireditve. Tako zanimanje je bilo za koncert invalidskega pevskega zbora partizanskih pesmi. Res pa je, da je mladina danes bolj zahtevna glede aktualnosti, vsebine in tudi oblik kulturno prosvetnih akcij, kakor je bila še nedavno. Več kakor v mestu je sodelovanje med mladino in društvi po vaseh in gotovo ni naključje, da so najaktivnejša društva prav tista, ki so v svoje delovne programe vključila zabavne in druge zanimive oblike dela. Ena od nalog novega sveta naj bo tudi ta, da bo poiskal trdnejše vezi med občinskim komitejem ZMS in mladino skušal v večji meri zainteresirati za kulturno prosvetno dejavnost v društvih. Od gospodarskih organizacij nudi največjo podporo delovni kolektiv Stola prosvetnemu društvu na Duplici. Nekatera društva so sodelovala tu in tam na domačih tovarniških prireditvah. Dobro povezavo s podeželjem ima Delavska knjižnica, želeti pa bi bilo, da bi jo povečala tudi Delavska univerza. Sorazmerno z večanjem števila televizorjev v občini upada obisk kinopredstav. Zaradi čedalje bolj ugodnih prometnih zvez je Kamnik vedno bliže Ljubljani in njenemu kulturnemu dogajanju, kar se odraža na eni strani pri gostovanjih ljubljanskih ansamblov v Kamniku, na drugi pa z obiski Kamničanov gledaliških prireditev, koncertov in razstav v Ljubljani. Z graditvijo sodobne ceste skozi Tuhinjsko dolino bi se tudi prebivalstvo teh krajev, ki obsega petino prebivalstva v občini, bolj povezalo s kulturnim dogajanjem v Kamniku in Ljubljani. Nekatera naša društva so del svojih prizadevanj vezala s turističnimi prireditvami, kar je prav in bo treba tako sodelovanje v bodočnosti še bolj gojiti. Tudi sodelovanje s Slovensko izseljensko matico traja že več let. Za našo kulturno prosvetno dejavnost bi bilo potrebno sestaviti dolgoročnejši program, utemeljen in do podrobnosti izdelan, ki bi potem znatno olajšal in zboljšal možnosti pridobivanja sredstev ne samo za osnovno dejavnost, temveč tudi za investicijska vlaganja. Zlasti pri investicijah je posebno občutno pomanjkanje dolgoročnejšega programiranja. Odstotek dohodka občine, ki odpade pri nas na kulturno prosvetno dejavnost je pod povprečjem drugih slovenskih občin. Ce upoštevamo, da se je ta dohodek v zadnjih dveh letih v občini dvignil, občinska dotacija za kulturno-prosvetno dejavnost pa je ostala na približno isti višini, je potem jasno, da priliv sredstev pada, čeprav ne moremo govoriti o nerazumevanju za kulturno prosvetno delo pri delitvi proračunskih sredstev. Zato finančna sredstva, s katerimi razpolagajo društva, zadostujejo komaj za najnujnejše potrebe osnovne dejavnosti, ne more pa biti govora o kakih obnovah ali nakupih inventarja. Sicer pa uspehi pri kulturno prosvetnem delu niso vedno odvisni od materialnih sredstev. Vsaj dva primera bi lahko navedli, da so pred leti, ko še niso imeli kulturnega doma, navajali za vzrok mrtvila pri delu pomanjkanje ustreznih prostorov. Zdaj, ko prostore imajo, pa delo ni nič bolj živahno kot prej. Predvsem so ljudje tisti, ki z njimi prosvetna dejavnost v nekem kraju živi in uspeva, pa potem brez njih kljub drugim ugodnim pogojem ugasne in izgine. Zato zaslužijo taki vztrajni delavci javno priznanje in moralno podporo. Pri oblikovanju kulturnega, političnega in duševnega profila našega človeka igra pomembno vlogo tudi tisk. Podatki kažejo, da naši občani razmeroma mnogo bero. V Kamniku izdajamo mesečnik »Kamniški občan«, enkrat na leto pa izhaja še »Kamniški zbornik«. Občan je namenjen predvsem tekočim novostim z vseh področij družbenega življenja, Zbornik pa prinaša daljše poljudno znanstvene in znanstvene zapise ter razprave z vseh področij kamniške preteklosti in sedanjosti. Oba, tako Občan kot Zbornik, sta doslej mnogo prispevala k informiranosti, znanju in kulturi naših ljudi. Predsednik sveta je zaključil svoje poročilo s priznanjem vsem, ki so vneto delovali na kulturno-prosvetnem polju in izrazil željo, da bi v novi odbor prišli novi ljudje, ki bi z novimi idejami, novimi načrti in drugačnimi prijemi razvili uspešnejšo aktivnost v mestu in na podeželju. Tajnik sveta prof. Ribarovič je podal pregled sestava društva. Po blagajniškem poročilu je bila izglasovana razrešnica dosedanjemu svetu in bil izvoljen novi svet, v katerem je prišla do izraza želja po pritegnitvi mladih v kulturno-prosvotno delo občine. Zborovanja se je udeležil zastopnik Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije tov. Martin Zakonjšek, prisostvovali in sodelovali v razpravi pa so tudi predstavniki občinskih družbeno političnih organizacij. Obrtništvo in davčna osnova Sekcija za družbenoekonomsko odnose pri občinski konferenci SZDL je ob sodelovanju občinskega sindikalnega sveta na podlagi tez Zvezne konference SZDL Jugoslavije 0 osebnem delu in gradiva o razvoju obrtništva v občini Kamnik organizirala javno razpravo v krajevnih organizacijah SZDL, v sindikalnih organizacijah, obrtnih delovnih organizacijah itd. Na seji sekcije 15. januarja 1968, ki se je je udeležilo 35 udeležencev iz krajev, organizacij SZDL. delovnih kolektivov obrtnih podjetij, članov občinske konference SZDL, republiški poslanci, predsednik in nekateri odborniki občinske skupščine, člani komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci Zveze komunistov in nekateri zasebni obrtniki, so povzeli najvažnejše ugotovitve o osebnem delu z zasebnimi sredstvi za delo ter zlasti temeljito obravnavali vlogo davčne politike pri razvoju obrtništva v občini. Na podlagi široke in zelo konkretne razprave so udeleženci razgovora prišli do naslednjih ugotovitev in zaključkov: VREDNOTENJE OSEBNEGA DELA Pri obravnavi osebnega dela Z zasebnimi sredstvi in njegove bodoče perspektive je treba izhajali iz dejstva, da je osebno delo z zasebnimi sredstvi sestavni del družbenega delovnega procesa, v katerem delovni ljudje žive od rezultatov svojega dela in pri tem izpolnjujejo enake družbene obveznosti. Treba je hitreje razvijati različne oblike osebnega dela kot dopolnilnega dela pri zadovoljevanju vse večjih potreb občanov po najrazličnejših storitvah in uslugah. Pri tem pa je treba zagotoviti enako vrednotenje osebnega dela z družbenimi sredstvi ter izenačiti pogoje za razvoj dioižbenih in zasebnih dejavnosti. Udeleženci razprave so bili mnenja, da bi bilo zgrešeno v dosedanjih razpravah o osebnem delu izhajati iz dileme: za ali proti osebnemu delu. Te razprave ne morejo imeti značaja referenduma o osebnem delu, ker so stališča in načela o značaju tega dela vsebovana v programu Zveze komunistov Jugoslavije in v usl;n l, čeprav je treba še razčistiti idejno teoretična vprašanja. Dosedanji razvoj, tako družbene kot zasebne obrti v občini, je sicer v zadnjih letih napravil precejšen korak naprej, vendar to področje še vedno precej zaostaja za razvojem celotnega gospodarstva, predvsem pa za čedalje večjimi potrebami občanov po najrazličnejših obrtnih storitvah. Družbeni sektor obrti predstavlja že preko 10,5 % celotnega dohodka gospodarstva in je v 9 mesecih lani porastel za 23 %, kar je največ med vsemi panogami. Neto produkt je porastel za 22 % in je predstavljal 8,7 % celotne novo-ustvarjene vrednosti v gospodarstvu. Izredno pomemben je tudi Podatek, da se je neto produkt na enega zaposlenega povečal v lanskih 9 mesecih za 14 %, medtem ko je bil v celotnem gospodarstvu celo za 1 % nižji od predlanskega. RAZVIJATI STORITVENO OBRT V prihodnjem obdobju je treba posvetiti večjo pozornost hitrejšemu razvoju storitvene obrti, tako v družbenem kot. zasebnem sektorju. Ustvariti je treba pogoje, da bo zasebna obrt postala učinkovito dopolnilo družbenega sektorja, zlasti na področju storitvene dejavnosti. Udeleženci posveta menijo, da je treba problematiko obrti v občini obravnavati kompleksno in s teh vidikov zagotavljati pogoje za razvoj družbenega in zasebnega sektorja obrti. Ta stališča je treba upoštevati tudi pri izdelavi perspektivnega načrta razvoja terciarnih dejavnosti v občini. Eden iz med najpomembnejših faktorjev, ki vplivajo na razvoj obrti, .je gotovo na objektivnih kriterijih izoblikovana in stabilna davčna politika, ki bo pogojevala trajnejši interes za razvoj zasebne iniciative na tem področju, hkrati pa onemogočala pojave najrazličnejših ekscesov in deformacij (bogatenja, špekulacije). Za podlago pri odločitvah v občinskih odlokih naj bodo skrbno izdelane analize. Pri tem je težiti k večji ustaljenosti v davčnih predpisih. Poudarjeno je bilo, da je glede družbenih dajatev bolj izenačili družbeno in zasebno obrt. Z davčno politiko je treba podpreti prizadevanja za razširitev storitvenih obrti, ki jih še vedno primanjkuje, ker zaradi skoraj večjih obveznosti kot pri proizvodni obrti niso ekonomsko inte-rcsanlno. Kriterije za ukrepe v davčni politiki naj v večji meri narekuje obseg potreb po obrtnih storitvah, manj pa finančna situacija v občinskem proračunu. V tezah Zvezne konference SZDL o osebnem delu z zasebnimi sredstvi za delo je rečeno, da v kmetijstvu temelji obdavčevanje na objektivnem kriteriju, to je na katastrskem dohodku. Udeleženci sekcije se s to ugotovitvijo ne strinjajo in menijo, da sedanji na- čin določanja dohodka na podlagi zastarelega in neštetokrat preračunanega katastra ne more biti objektivna osnova za oceno dohodka iz kmetijstva. Z vse močnejšim razvojem kooperacije zasebnih kmetov z družbenimi kmetijskimi obrati bo tak način predpisovanja obveznosti vse manj primeren. Obdavčenje po katastrskem dohodku pt> sedanjih predpisih sploh ne zajema dohodka od proizvodnega sodelovanja v kmetijstvu itd. USKLAJEVANJE DAVČNIH PREDPISOV Potrebno je večje usklajevanje pri predpisovanju davčnih obveznosti med občinami, zlasti med sosednjimi, oziroma na določenih območjih. Sedanja izredna velika raznolikost pri določanju davčnih obveznosti zelo negativno vpliva na razvoj zasebne obrti in tudi kmetijstva. Enaka višina dohodka bi morala biti obremenjena vsaj s približno enakimi stopnjami, kar bi morali doseči z večjim medobčinskim sodelovanjem ne pa s posegi, oziroma predpisi republike. Zavzemamo se za to, da je višji osebni dohodek tudi više obdavčen, vendar bi bilo treba pri progresivni obdavčitvi prav tako imeti pred očmi spodbudo zasebnika, zato progresija ne bi smela biti taka, da bi zavirala reprodukcijo, ki bi v takem in drugačnem obsegu vodila h kvalitetnejšim storitvam in ustvarila možnost za zdravo konkurenco. Nikakor se ni moč strinjati s težnjami, da bi zaradi poenostavitve postopka pri predpisovanju davčnih obveznosti šli v proporcionalne stopnje obdavčenja dejanskega dohodka. Dosedanja praksa kaže. da se je opravljanje obrtnih storitev kot postranski poklic marsikje razvilo v malo industrijo, ki je ne gre več obdavčevati s pavšalnimi letnimi zneski, pač pa je treba ugotoviti dejanski dohodek. V tem smislu bi bilo potrebno čimpreje dopolniti ustrezne predpise in po- ostriti dru/beno kontrolo. Sedanje stanje namreč upravičeno povzroča nerazpoloženje med poklicnimi zasebnimi obrtniki in ostalimi občani. Finančni organi občine naj v prihodnje povečajo kontrolo nad poslovanjem davčnih zavezancev in podvzamejo ustrezne ukrepe za boljšo izterjavo davčnih obveznosti, ki v naši občini iz leta v leto pada. Občinska skupščina naj posveti večjo pozornost strokovni zasedbi davčne službe in njenemu učinkovitejšemu poslovanju. Zaostriti je treba odgovornost teh služb pri izvajanju sprejetih stališč in sklepov občinske skupščine. NE SPREMEMBE, PAC PA DOSLEDNEJŠE IZVAJANJE PREDPISOV V sedanjem obdobju ni nikakršne potrebe po večjih in bistvenih spremembah davčnih predpisov, pač pa je treba s strani občinske skupščine in družbeno političnih organizacij zagotoviti vse pogoje, da se bodo obstoječi predpisi na tem področju v celoti izvajali. Občinska skupščina in družbeno politične organizacije naj bi v prihodnje še z večjo pozornostjo spremljale razvoj družbenih odnosov na področju osebnega dela z zasebnimi sredstvi in si prizadevale, da se bo to področje čimpreje organsko vključilo v naš splošni ekonomski razvoj. Poleg ustrezne davčne politike, ki naj v večji meri stimulira razširjeno reprodukcijo tudi na področju zasebne obrtne dejavnosti, bo treba posvetiti večjo skrb tudi urejanju odnosov na področju delovnih razmerij v zasebnem sektorju, izobraževanju kadrov, namenom lokalov, kreditni politiki itd. Občinska skupščina in njeni organi naj posvetijo večjo skrb načrtovanju perspektivnega razvoja terciarnih dejavnosti v občini in v tem okviru opredelijo mesto in vlogo zasebnega sektorja. Veselje do glaske V današnji številki našega lista želimo začeti z rubriko »Naš pogovor«, v katerem naj bi se v prihodnje srečevali z znanimi in Breda PAVLIN neznanimi občani naše komune. Srečevali se bomo z njimi pri delu na delovnih mestih, v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, športu in drugod. Naj začnemo z enim izmed najmlajših občanov. Komaj deset let ji je. Piše se Breda Pavlin, doma je z Lok v Tuhinjski dolini. Srečali smo se z njo, ko je ob peči iz harmonija poskušala izvabiti narodno melodijo. »Poslušajte zdaj, Jager pa jaga.« je dejala zavzeto in že so prstki zdrseli po belih tipkah instrumenta. »Vsak ponedeljek in četrtek obiskujem glasbeno šolo v Kamniku, kjer igram klavir. Rada bi čimprej zaigrala tudi na harmoniko, ki jo imamo doma, in razveselila očka, ko se vrne iz Nemčije,« je hitela pripovedovati. »On mi je tudi poslal ta harmonij, rada pa bi igrala čimveč instrumentov.-« Spet se je iz glasbila oglasila prijetna melodija, oči male Brede so žarele in na obrazih prisotnih iskale odmev napeva. Veselje do glasbe žene to pridno učenko tretjega razreda osnovne šole na Lokah, da se vsak teden dvakrat pelje z avtobusom v Kamnik in se proti večeru vrača domov. Želimo ji mnogo uspehov! -lj Težave s snegom Na dan pred Silvestrovim je sneg na debelo pokril zemljo in pošteno zagodel prometu. Tako se je dolgi avtobus »Krpan«, ki je v soboto. 30. decembra, odpeljal iz Kamnika ob 10. uri. komaj prebil skozi snežne plasti in rabil za pot do Ljubljane četrt ure manj kot dve uri. Za časa novoletnih praznikov so delavci komunalnega podjetja stalno orali sneg po cestah, čistili prometne ceste po mestu in jih usposabljali za promet, kar moramo zabeležiti v prizna' nje! ¡4 m ,—i Z < Se b orno se vozili s » Ka mnicanom < m o t—t >-* Z < « Z zalcglim piskom jc »kamničan« v nedeljo 28. januarja vsem krajem ob progi od Ljubljane do Kamnika oznanjal, da praznuje svoj 77. rojstni dan. Na ta dan, leta 1891, je namreč z ljubljanske postaje ■— železnice cesarjeviča Rudolfa — speljal prvi vlak proti Kamniku. Pobudnik za gradnji te proge je bil tudi Kamničan, gra-ščak in projektant nekaterih prog na Kranjskem, ing. Alojz Prasch-niker. Skupaj z Dunajčanom La-zarinijem je sestavil odbor za gradnjo železniške proge in or- sklepom izvršnega sveta praktično izgubila položaj javne proge, smo prisiljeni tudi na njej poslovati ekonomsko. To pa doslej ni bila praksa. Na njej bomo skušali poslovati podobno kot na progi Straža—Novo mesto, ki se splača tako strankam kot podjetju. Cena prevozov bo odvisna od letne količine tovora ki ga bo želelo po njej prepeljati določeno podjetje. Čim več bo torej tovora, tem cenejši bo prevoz. Če se bo v celoti povečal tovorni promet, potem ta železniška proga ne bo ostala Ob svoji 77-letnici je črni Kamničan poslednjič odpeljal iz Kamnika, odslej ga bodo zamenjale mnogo hitrejše motorke ganiziral veliko akcijo za zbiranj;; sredstev. Sam jc prispeval na osnovne delnice 20.000 goldinarjev. V poslanski zbornici so zagovorniki gradnje te proge zmeraj znova poudarjali, kako pomembna jc ta proga za razvoj gospodarstva na kamniško-domžalskem področju. Prepričani so bili, da se bodo vložena sredstva v to progo zelo hitro izplačala. Pretekle dni jc bil »kamničan" predmet živahnih razprav na sejah tako republiškega izvršnega sveta kot občinskih skupščin na tem področju, delovnih organizacij in občanov. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije jc namreč sklenil, da ne bo več pokrival izgube, ki nastaja s prevozi na tej progi, kar pomeni, ali od kod drugod dobiti ustrezna sredstva ali pa progo ukiniti. Poglejmo, kaj pravi o tem pomočnik direktorja združenega železniško transportnega podjetja Ljubljana tov. Oprcšnik: »Soglasje republiškega izvršnega sveta, da železniška proga Ljubljana—Kamnik izgubi status javne železniške proge, v bistvu pomeni, da izvršni svet ne bo več kril izgube, ki smo jo imeli z njo vsako leto. To pa praktično pomeni, da mora podjetje nekaj storiti. Prezgodaj bi bilo zato biti plat zvona, češ, kamniško progo bodo ukinili. Prizadevamo si, da bi na njej povečali promet, da bi našli ustrezno rešitev in začeli poslovati tudi na tej progi ekonomsko. Kar zadeva potniški promet, smo s prizadetima občinama Kamnik in Domžale dosegli načelno soglasje. Gre za kritje negativne razlike pri potniškem prometu. S tovornim prometom pa je takole: tovorni promet je dostavna usluga. Ker je kamniška proga s samo industrijski tir ali celo mrtva proga. Zdaj zbiramo ponudbe podjetij. Novi režim na kamniški progi začne veljati 1. februarja 1968. Tri, štiri mesece bomo iskali vire za prevoze, potem bomo videli, kako in kaj. Če bo tovora za vse leto dovolj, če nam bo račun pokazal, da bomo lahko poslovali gospodarsko, potem bo kamničan še vozil.« Torej jc osnovno vprašanje, kako zagotoviti ekonomsko poslovanje te proge, kako zagotoviti zadostno količino tovora in ustrezno količino potnikov. Prav gotovo bo potrebna tudi večja skrb s strani železnice. Osnovno vprašanje jc prav gotovo hitrost in točnost prevozov. Potniki prav gotovo ne bodo zadovoljni, da se bodo morali iz Kamnika do Ljubljane voziti eno uro in včasih čakati na vlak tudi po pol ure ali še več. Sa-ljivci pravijo, da je bil včasih na »kamničanu« napis »Trganje cvetlic med vožnjo prepovedano«. Treba je reči, da se od tistih časov do danes stvari niso preveč popravile. To jc tudi razumljivo, saj se na tej progi še vedno srečujemo s starimi, izrabljenimi lokomotivami, ki bi jih bilo treba že zdavnaj upokojiti. V poštev pride tudi vprašanje stroškov, ki bremenijo to progo. V razpravah so opozarjali predvsem na posebnosti režirne postaje v Šiški. Mar mora stroške za primitivno »foršibanje« tovornih vagonov res nositi kamniška železniška proga? Gre tudi za modernizacijo poslovanja, tako v tovornem kot v potniškem prometu. Ugotovitve po svetu kažejo, da se v industrijsko razvitih deželah tovor vrača zopet na železnico, pa čeprav imajo moderne štiristezne avtomobilske ceste. Preprosto zato, ker so izračunali, da jc prevoz tovora po železnici še zmeraj cenejši kot občasno obnavljanje dragih avtomobilskih cest, ki morajo ob vsakem času prenesti osne pritiske tudi preko 20 ton težkih tovornjakov. Pri nas pa pravih avtomobilskih cest sploh nimamo, pač pa samo navadne bolj ali manj slabe ceste, ki nam zbolijo vsako spomlad ob prvi odjugi. Kot vse kaže, sedanji dogovori uspešno potekajo. Seveda njihov rezultat precej zavisi od pripravljenosti gospodarski horganizacij na kamniško-domžalskem področju, na drugi strani pa od pripravljenosti železniškega transportnega podjetja, da izboljša svoje poslovanje tudi na tej progi. Kot kaže, bo »kamničan« še vozil in ga še ne bomo upokojili. (-lj) Ljudska knjižnica Kamnik v 1.1968 Občinska matična knjižnica iz Kamnika je dokaj uspešno zaključila preteklo leto. Nekaj podatkov: knjižni fond šteje 12100, potujoča knjižnica pa 850 izvodov knjig. Nakup je v primerjavi s poslednjimi leti povečan in zajel po tri izvode novitete slovenskih založb. Posebej je opozoriti na nabavo potujoče knjižnice, ki v poslednjem desetletju sploh ni mogla nakupovati knjig. Matična knjižnica sedaj daje v izposojo devetim vaškim izposojevalcem ozir. knjižnicam: Komendi, Križu, Tu-njieam, Stranjam, Gozdu, Smart-nu, Zg. Tuhinju, Spitaliču in Vranji peči. To število je od ustanovitve dalje najvišje in toliko pomembnejše, ker matični fond zaradi nizkega nakupa, ni mogel kriti potreb podeželja. Raznostra-na pomoč je omogočila poživitev zamenjave in okrepitev knjižne osnove. Zanimiv je obisk izposojevalcev v matični knjižnici. Približno 2000 vpisnikov ali 8 tisoč obiskovalcev, si letno izposodi 18 tisoč izvodov knjig najrazličnejše vsebine. Od teh je dobršna polovica šolske mladine, a čuda malo ljudi iz proizvodnje, izobražencev. Spodbudno je, da si vedno novi bralci najdejo pot v knjižnico, a zaskrbljujoče, da jo zaposleni občani ne poiščejo. Kamniška knjižnica nudi s svojo estetsko urejenostjo in smiselno ter pregledno razvrstitvijo knjig pestro in bogato zatočišče branja željnega obiskovalca. Prav v poslednjem času je namestitev novih polic razširila dostop in izbiro novih knjig. V čitalnici je število sedežev s tem padlo, vendar so še vsem dostopne najrazličnejše revije in časopisi. Zal je še vedno čutiti utesnjenost in pomanjkanje prostorov ter nizko število izvodov različnih del. Mesto s tolikšnim prebivalstvom in tolikšno gospodarsko in kulturno osnovo terja polnovrednega upoštevanja knjižnice in njenega delovanja. Knjižnica mora stopati v korak z ostalimi pro-svetnokulturnimi ustanovami občine in opravljati neokrnjeno svoje poslanstvo. Predpogoj za tako delo pa je bogat fond s stalno obnovo in porastom knjig. To nam daje slutiti že lanskoletni dosežek. Vendar resneje je slišati glasove o nameravam preselitvi LK v izpraznjeno zgradbo Glasbene šole. Brez dvoma bi bil to velik uspeh in napredek naše občine in je to zamisel samo podpreti. ZS Občinska skupščina Kamnik obvešča občane, da velja od 5. februarja 1968 dalje naslednji VOZNI RED motornih vlakov na progi ODHODI: LJUBLJANA—KAMNIK PRIHODI: 4.11 5.37 6.57 14.30 19. If! Ljubljana i L 5.30 6.53 12.52 18.27 20.31 4.22 5.45 7.05 11.38 19.18 Črnuče 5.22 6.45 12.44 18.19 20.23 4.29 5.52 7.12 14.45 19.25 Trzin 5.15 6.38 12.37 18.12 20.16 4.32 5.55 7.15 14.19 19.29 Domžale 5.11 6.34 12.33 18.08 20.12 4.35 5.58 7.18 14.52 19.32 Rodica 5.08 6.31 12.30 18.05 20.09 4.38 6.01 7.21 14.55 19.35 Jarše 5.05 6.28 12.27 18.02 20.07 4.41 6.04 7.24 14.58 19.38 Homec 5.02 6.25 12.24 17.59 20.04 4.44 6.07 7.27 15.01 19.41 Duplica 4.58 6.21 12.20 17.55 20.00 4.48 6.11 7.31 15.05 19.45 Kamnik 4.56 6.18 12.17 17.32 19.57 4.50 6.13 7.33 15.07 19.47 i r Kamnik — mesto 4.53 6.16 12.15 17.50 19.55 Potnike opozarjamo, da si lahko preskrbe mesečne vozovnice za delavce po znatno nižji ceni. Cena mesečne vozovnice na relaciji Kamnik—Ljubljana jc 60 N din. SADNI NASAD V TUNJICAH V decembrski številki Kamniškega občana je bil pod tem naslovom objavljen članek, ki pravilno nakazuje pot, katere- bodo morali sadjarji ubirati, če bodo hoteli v bodoče slediti zahtevam potrošnika, to je pridelati vsako leto čimveč kakovostnega sadja. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da smo iz Slovenije pred desetletji izvažali do 4.000 vagonov prvovrstnega sadja letno, da pa so tuji kupci prenehali kupovati sadje pri nas zaradi tega, ker kvaliteta ni odgovarjala njihovim zahtevam. Trg tudi zahteva enakomerno proizvodnjo, ki ne bo odvisna samo od naravnih pogojev, kar pa je mogoče doseči le z zelo skrbno nego nasadov sadnega drevja, to je s pravilnim gnojenjem, pravočasnim in mno-gokratnim škropljenjem ter pra-vlino vzgojo rodnega lesa. Na ta način negovan sadovnjak bo rodil vsako leto, kar bo občutno Novi trgovski lokali na Duplici, Motniku in Srednji vasi V decembru in januarju so nekatere krajevne skupnosti v naši občini dobile pomembno pridobitev na področju preskrbe občanov — nove, sodobno urejene trgovske lokale. Kamniško trgovsko podjetje »Kočna« jc konec lanskega leta odprlo novo samopostrežnico na Duplici, nekoliko kasneje trgovino v Motniku in pred kratkim v Srednji vasi. Skupaj jc kolektiv "Kočna-« vložil v te objekte preko 80 milijonov starih dinarjev. Medtem ko je bila samopostrežna trgovina na Duplici povsem nanovo zgrajena, sta oba ostala lokala v zgradbah bivših zadružnih domov. Samopostrcžnira na Duplici ima tudi mesnico, kjer nekajkrat tedensko prodajajo sveže meso, medtem ko so v vseh lokalih tudi manjši bifeji, namenjeni kupcem, ki si želijo hladnega prigrizka ali kavice. Izbira blaga v novih trgovinah jc znatno večja, kot je bila v prejšnjih ponekod zelo neprimernih lokalih. Tako se je občanom teh krajev končno izpolnila želja, imeti v svojem kraju sodobno in dobro založeno trgovino. Na sliki: Trgovski lokal »Kočna« v Motniku ob otvoritvi S. > i , ... Jt J Nova poslovalnica Kočne v Motniku jc dobro založena. Poskrbeli so eelo za majhen bife zmanjšalo tako velika nihanja v cenah sadja. To pa je mogoče doseči le tam, kjer sadovnjak oskrbuje kvalificiran sadjar z vsemi potrebnimi pripomočki. Jasno je, da naši zasebni sadjarji tega ne morejo doseči zaradi prevelike razdrobljenosti, brez potrebne mehanizacije in potrebnega znanja. To je mogoče doseči le v večjih specializiranih sadjarskih obratih, kjer so sposobni sadjarski delavci in kjer imajo, oziroma bi morali imeti na razpolago, sadjarski proizvodnji prilagojeno mehanizacijo. V citiranem članku je le nekaj navedb, ki ne odgovarjajo resničnemu stanju. S prenehanjem poslovanja Kmetijske zadruge v Kamniku, ki je uredila sadni nasad v Tunjicah. je nasad resda še upravljala Kmetijska zadruga Kamnik v likvidaciji, vendar le tako, da je finansirala dela v Tunjicah, ker dohodek sadovnjaka še ni pokrival stroškov, vsa dela pa so dejansko opravljali delavci Sadne drevesnice in vrtnarije v Kamniku pod strokovnim vodstvom strokovnjakov tega podjetja. Ta dela so izvrševali z večjim ali manjšim uspehom. Do občasnih zastojev v delu je prišlo ravno zaradi omenjene rivotirnosti v upravljanju s sadno plantažo. Da se temu napravi konec, je skupščina občine Kamnik sprejela že na svoji 52. seji dne 25. novembra 1966 sklep, da sadna drevesnica in vrtnarija v Kamniku prevzame s sadno plantažo v Tunjicah tudi vse obveznosti, ki bremenijo to plantažo. Ker pa Kmetijska zadruga Kamnik v likvidaciji svojega poslovanja ni zaključila v prvih mesecih leta 1967. kot je bilo pričakovati, pač pa šele ob koncu leta, je skupščina občine Kamnik na svoji 9. seji dne 30. januarja 1968 sprejela zaključno poročilo likvidatorja Kmetijske zadruge Kamnik in ugotovila, da je sklep 52. seje skupščine realiziran. Bralce smo dolžni informirati, da je po sklepu 1. seje skupščina občine Kamnik z dne 5. maja 1967 Sadno drevesnico in vrtnarijo prevzelo trgovsko podjetje »Kočna«. S tem si to podjetje razširja poslovanje in postaja ne le trgovsko, pač pa tudi proizvodno podjetje. S priključitvijo sadne plantaže v Tunjicah si je mnogo pridobilo, saj so znašali dosedanji stroški plantaže 78.1 BI.829 S din, obremenjena pa je le s kreditom v višini 19.903.237 S din. Razliko v višini 58.278.592 S din pa je vložila v plantažo KZ Kamnik. Plantaža je sedaj v takem stanju, da bo ob razumnem sodelovanju podjetja z zasebniki, ki so s pogodbami vložili zemljo za ureditev plantaže, nudila obema partnerjama velike koristi. P. M. Smučarski tečaj na Veliki planini Pred nekaj dnevi odprt trgovski lokal Kočne v Srednji vasi Tudi letos je osnovna šola Frana Albrehta med semestralnimi počitnicami organizirala smučarski tečaj na Veliki plamni. Tečaj je traial od 22. do 27. januarja, udeležilo pa se ga je 64 učencev in učenk. Tov. Vera Frbežar, Neža Sepec. Marinka Aparnik. Rudi Friedel in Miha Prosen so vsak svojo vrsto poskušali v tem kratkem času naučiti kar največ, da bi jim smučanje postala koristna in prijetna zabava. Začetniki so se preko iger. hoje in raznih vaj spoznali z novim elementom — snegom, ki je povezan s strmino lahko precej nevaren. Spretnejši pa so se že spoznavali s plužno in paralelno tehniko. Tečajniki so se vsak dan vozili iz Kamnika na Veliko planino in nazaj. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, saj v četrtek zaradi hudega vetra žičnica sploh ni vozila, pa tudi snega je primanjkovalo, je tečaj v popolnosti uspel. Povedati moram, da se je ena učenka že prvi dan ponesrečila. Smučanje potrebuje namreč temeljito telesno predpripravo. Ta učenka je zaradi zdravniškega potrdila oproščena pouka telesne vzgoje, zato je njena muskulatu-ra zelo slabo razvita in ni pripravljena na napore, ki jih terja smučanje. OGENJ NA VELIKI PLANINI V baraki Ljubljane-transporta v Tihi dolini je ogenj napravil škode za 8 milijonov S dinarjev. Dne 2. januarja so do le barake, v kateri je bil agregat za vlečnico, pripeljali neko smučarko, ki si je zlomila nogo. Zakurili so v pločevinasti peči in pri odhodu pogasili ogenj, vendar je nastal požar na lesenem ostrešju, skozi katerega so bile speljane cevi Za zaključek smo organizirali tudi tekmovanje v nekakem slalomu. Dečki so morali prevoziti 300 m dolgo progo s 14 vrati, deklice pa so imele na polovico krajši progi 8 vratic. Pri dečkih so po pričakovanjih vsa prva mesta dosegli učenci iz prve skupine, pri dekletih pa je bila najboljša — Sitar Darinka — diskvalificirana, ker se ji je odpela smučka. Izven konkurence je potem prevozila progo v času 20.6. Poglejmo še rezultate: Dečki: 1. Bombač Bojan 2. Prešeren Milan 3. UrSič Jože Deklice: 1. Podobnik Mojca 2. Reisner Alenka 44.1 41.9 10.3 22.fi 24,4 Prvi trije, kakor tudi prvaki posameznih skupin so dobili lepa darila in diplome. Udeleženci tečajev so bili predvsem učenci 7. in 8. razredov, učni načrt telesne vzgoje pa predvideva smučarske tečaje tudi za učence 5. razredov. Vse lepo in prav, toda če nimaš najnujnejše smučarske opreme, se ne moreš naučiti smučanja. Ker šola nima toliko lastnih sred-ker se ji je odpela smučka. Izven smučarske opreme, se obračam na starše vseh šoloobveznih otrok. Prav gotovo je, da bo večina izmed njih nekoč kupila svojemu otroku smučarsko opremo. Zakaj mu ne bi storili tega veselja ob vstopu v 5. razred? Težko je kupiti vse naenkrat, toda postopoma prav gotovo ne bo velik problem. Seveda vsi ne bodo nikoli imeli opreme. Tem bi nekaj prispevala tudi šola. Ce se bodo otroci naučili smučanja pod strokovnim vodstvom, potem bo prav gotovo fdpadla bojazen pred mnogimi poškodbami. Mik Z < O ca MlMCKEI iDÖHFr irr CJCttnuiiika /trafika Grad Mekinje pri Kamniku, kakor ga je narisal Valvazor GRADOVI NA GORENJSKEM : Gorenjski muzej v Kranju, Muzej Kamnik in Zavod za spomeniško varstvo v Kranju so s sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo SRS v Ljubljani pripravili razstavo o gradovih na Gorenjskem. Prireditelji razstave so obiskali in pregledali večino gradov na Gorenjskem, zbrali njihovo zgodovinsko in umetnostno-zgodovinsko dokumentacijo ter podatke o njihovem nastanku in pomembnejših dogodkih v zvezi z gradovi. Tako bo razstava prikazala nad sto gradov, graščin in dvorcev, od katerih jih je velik del na kamniškem in domžalskem ozemlju. Opozarjamo na to razstavo, ki je bila najprej v Kranju, potem pa bo obšla večje kraje na Gorenjskem, februarja ali marca pa bo v Kamniku v dvorani nad kavarno. Doslej je bilo že več razstav, ki so jih Kamničani kaj slabo obiskali, češ da niso bili pravočasno obveščeni o njih. GROBOVI KAMNICANOV NA TUJEM V Ljubljani je 2. decembra 1067 umrl prof. Bogdan Binter, pisec številnih šolskih učbenikov za zgodovino. Od 1. 1947 je služboval na učiteljišču v Ljubljani. Rodil se je 28. decembra 1906 v Kamniku. Pokopali so ga v Ljubljani. * 28. decembra 1967 je umrl v Ljubljani univerzitetni profesor v pokoju, dr. France Hribar. Rodil se je v Lipljah pri Zgornjem Tuhinju 4. marca 1895. Za zdravnika je študiral na Dunaju, na ljubljanski univerzi pa jc kot prvi slovenski patnmorfolog postal pred 27 leti redni profesor medicinske fakultete. Iz svoje stroke jc napisal tudi prvi slovenski učbenik. Mnogi rodovi slovenskih zdravnikov bodo cenili prof. dr. Franceta Hribarja kot nepogrešljivega strokovnjaka, znanstvenika, raziskovalca, učitelja in človeka. Verjetno je bil prvi zdravnik, ki ga je dala Tuhinjska dolina. Pokopali so ga v Mariboru na Pobrežju. - Kamničani bodo ohranili v prijaznem spominu tudi pisatelja dr. Vladimirja Bartola, ki je umrl 11. septembra 1967 v Ljubljani. V Kamniku je rad prebival in si jc izbral svojo življcnsko družici. Tudi svojo znamenito knjigo »Alamut« jc napisal v Kamniku. LJUBITELJI PTIC PEVK Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Domžalah je v tednu pred novim letom organiziralo razstavo v Kamniku. V dvorani nad kavarno je bil ves teden vesel živžav drobnih pevcev, med katerimi je bilo v 70 kletkah največ kanarčkov. Mnogo je bilo tudi malih papig. V posebni večji kle'ki so bili zastopani predstavniki vseh ptičjih vrst v našem ožjem okolišu. Na razstavi so prodajali tudi kletke in valilnice. Zaradi obnavljanja in čiščenja sadovnjakov redko kje najdejo ptice drevesno duplino za gnezdenje, zato jim moramo pomagati z valilnicami. Razstava je b;la poučna in zanimiva, vendar je bil obisk prav slab. Marljivi domžalski gojitelji ptic — med njimi je tudi nekaj Kamničanov — bi pač zaslužili večje priznanje za svoja prizadevanja. Med gojitelji ptic se je med Kamničani doslej pridobil največ priznanj, diplom in odlikovanj lovec Drago Močnik. Naj ob tej priložnosti ugotovimo, da mnogo mladih brezvest-nežev pobija ptice z zračno puško. Zračna puška sodi samo na strelišče, nikakor pa ne v gozd in na polje. DECEMBER 1!»«7 Rojstva: Abdelaziz Abderahmane Amine iz Kamnika. Merčun Nada iz Mekinj. Poroke: Appiah Michael Kosivi iz Gnane, študent elektrotehnike, star 27 let, in Cibašek Metoda iz Gmaj-nice, študentka, stara 21 let; Cer-nevšek Ciril iz Podloma, delavec, star 29 let, in Galin Jožefa iz Ka-liša, kmečka delavka, stara 36 let; Hafner Jožef iz Rodice, pečar, star 26 let in Zupane Ana z Duplice, delavka, stara 21 let; Kos Frančišek s Klanca, copatar, star 29 let, in Hriberšek Katarina s Klanca, delavka, stara 18 let; Njivar Janko iz Rožengrunta, elektromeha-nik, star 22 let. in Planine Katarina iz Kamnika, delavka, stara 25 let: Repenšek Jožef iz Kamnika, osebni upokojenec, star 51 let, in Tratnik Katarina iz Smiklavža, kmečka delavka, stara 47 let; Sa-keliek Rudolf iz Kamnika, delavec, star 23 let, in Hribar Tončka iz Kamnika, delavka, stara 20 let; Zakelšek Janez iz Smarce, delavec, star 32 let, in Golob Veronika iz Smarce, delavka, stara 28 let; Zupane Frančišek z Duplice, ŠAHOVSKA STOLETNICA V Slovenskem Glasniku, ki so f.a tiskali v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani, je 1. marca 1868 prvič izšla šahovska rubrika v slovenskem jeziku. Urejevala sta jo Ivan Kos iz Ljubljane in Josip Ogrinec iz Podgorja pri Kamniku. Utrdila sta slovensko šahovsko izrazoslovje in sestavila program. To pot je bila natisnjena tudi prva šahovska naloga (tri-potezni pi'oblem). ki jo je sestavil Josip Ogrinec, pisatelj in navdušen šahist. Ta problem je bil prvi v narodnem jeziku natisnjeni problem ne samo na Slovenskem, ampak na vsem našem današnjem jugoslovanskem ozemlju in sploh na Balkanu. Tako velja pisatelj Josip Ogrinec tudi za začetnika naše šahovske književnosti.(O tem je objavil tudi zadnji Kamniški zbornik XI utemeljene ugotovitve, s sliko Josipa Ogrinca iz tiste dobe in celotnega posnetka zadevne strani iz Slovenskega Glasnika). Šahovsko društvo »Josip Ogrinec« v Podgorju bo ob stoletnici tega znamenitega dogodka v naši šahovski zgodovini organiziralo manjšo prireditev v počastitev spomina Josipa Ogrinca. mizar, star 35 let, in Trdan Marija z Duplice, kuharica, stara 30 let. Smrti: Čebul Marija iz Suhadol, pre-vžitkarica, stara 76 let; Gregorin Janez s Križa, inv. upokojenec, star 57 let; Novak Leopold z Vrh-polja, kmet, star 80 let; Pestotnik Marija iz Spitaliča, stara 80 let, Pogačar Ana s Klanca, prevžitka-rica, stara 68 let: Svetec Rozalija iz Podgorja, prevžiitkarica, stara 71 let; Zabavnik Iva, osebna upoko jenka iz Egga bei Hermagor — Avstrija, stara 75 let; 'Zaveršnik Frančiška iz Komende, gospodinja, stara 73 let: Zcbovec Marija iz Smarce, gospodinja, stara 82 let. JANUAR 1968 Rojstev ni bilo. Poroke: Belavič Anton iz Kamnika, delavec, star 30 let, in Arklinič Kristina iz Depale vasi, delavka, stara 21 let; Drolc Janez iz Podhruš-ke pismonoša, star 30 let, in Mohär Cvetka iz Smartnega, uslužbenka, stara 27 let; Grintal Viktor s Križa, avtoprevoznik, star 25 let, in Repnik Helena iz Luž — Kranj, delavka, stara 18 let; Letnar Filip z Jeranovega, kovinostrugar. star 23 let, in Virant Sonja iz Kamnika, stara 17 let; Rak Jožef z Vrhpolja. orodjar, star 24 let, in Juršič Pavla iz Kamnika, tkalka, stara 23 let. Smrti: Berlec Simona iz Zg. Tuhinja, stara 11 mesecev; Dubič Ivan iz Rakovice, delavec, star 38 let: Ju-hant Marija s Križa, gospodinja, stara 76 let; Koželj Marija iz Tu-njic, prevžitkarica, stara 87 let; Malen.šek Terezija iz Zg. Tuhinja, stara 76 let; Modrijan Lovrenc iz Sidola, star 92 let; Petek Karol iz Mekinj, osebni upokojenec, star 58 let; Piskar Janez iz Motnika, star 69 let; Pole Janez iz Zg. Motnika, star 74 let, Pregled Neža iz Laniš, posestnica, stara 92 let, Rak Anton iz Mekinj, osebni upokojenec, star 80 let; Resnik Jakob iz Ro-žična, star 66 let; Volkar Katarina iz Velike Lesne, stara 88 let; Weber Katarina iz Kamnika, gospodinja, stara 85 let; Vidic Terezija iz Podgorja, družinska upokojenka, stara 93 let. »KAMNIŠKI OBČAN« — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi, Fužine 10. — Tiska tiskarna CZP »Kočevski tisk- v Kočevju. KRANJ, TRG REVOLUCIJE I Naročnina po stari ceni dve veliki žrebanji 12 N DIN ZA POL LETA, TUJINA 20 N DIN 24 N DIN ZA CELO LETO, TUJINA 40 N DIN ZA VSE NAROČNIKE V MAJU IN SEPTEMBRU. LE DA STE PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. ČAKA VAS PRESENEČENJE! berite GLAS