OBJEM
LJUBLJANSKIH AVTOCEST
Občinski izvršni svet je obravnaval predlogavto-cestnega sistema in mestnih obvoznic v Ljubljani. O
em^kako in kje bodo potekale avtoceste po tem na-črtu v naši občini, smo obširno pisali že v eni zadnjih številk lanskega leta. Tako je vsem /nano, da gre za odseke od Vrhnike do Brezovice in naprei do Ljub-Ijane in od Brezovice preko Kozarij proti Siški in od V iča po južni strani proti Dolenjski cesti. S tem se je
prostila vrsta površin, ki so bile doslej rezervati in tako niso dopuščale gradnje. Ta sprostitev pa po-meni sedaj tudi možnost legalizacije številnih črnih
jradenj na teh področjih.
Odsek avtoceste od Kosez preko Ko/arij do Brezovice iziroma od Brezovicc do Dolgegit moski bo potekal po :em načrtu tako, da avlocesta teče od spoja / mestno ob-ozno cesto proti jumi od razcepa pri Ko/arjah. Severno jd draveljskega BrJa je načrtovan v ohliki poldcteljice priključek. Razcep Ko/arje je oblikovan kot trikotnik 'triangc!) in se ra/cepi v smeri Primorske, Dolenjske in ,eveda proti Šiški. Primorski krak prečkaTržaškocesto in Dopotekalohželc/niškiprogiprotiTrstu. Pred Ure/ovico se bo priključil na že zgrajeni del avtoceste proti Postojni. PriključeknaTržaškocestobodonaredili vobliki trombe.
Dolenjski krak bo potekal po viaduktu preko Malega rabna in železniške proge I.jubljana—Trst in Tržaške ¦esle — vse v bližini Dolgega mostu. Na tem mcstu bo riključek Tržaške. /a priključkom Tržaške in potem, ko bo speljana avtocesta preko Malega grabna, bo potekala rasa južno od naselja »Sibirija«, kjcr bo v obliki poldete-jice /grajen priključck s Titove ceste, ki jo bodo podalj-ali. Avtocesta bo šla nato preko I.jubljanicc pocl sotoč-;em z Iščico in preko dolenjske žele/nice in ceste, ki jo iodo podaljšali. Avtocesta bošla nato preko I Jubljanice pod sotočjcm/ Iščicoin prekodolenjskeželeznice in cestc na Debcli hrib nad dolino Malenc. Tam bo spet križiščc v obliki trombe in ra/cep avtoceste v smeri proti Dolenjski in Štajerski. Ta sistem bo lunkcionahiozdruževal avtoce-ite in mcstne obvoznc ceste v enotno cestno omrež.je. Na nestnem predelu bo avtocesta seveda zastonj in ne bo treba plačevali ccstninc kot na drugih področjili.
Za področje viškega predela pričakujejo, da bo peljalo na odseku od Kosez do Kozarij dnevno tudi 54.000 vozil. Od Kozarij proti Brezovici bo obremenitev manjša 41.000 vozil, od Tržaške ceste do Dolcnj>>kc ceste bo pe-Ijalo do 33.000 vozil dnevno in od Dolenjske ceMe pri Zadobrovi in Šentjakobu, torej proti Štajerski do 42.000 vozil. Na tem odscku bo največje nihanje v prometu, saj je mogoče, da bo peljalo dnevno tudi samo do 25.000 av-tomobilov. Namcstnem predelu, kjcfboaMocesta iMoča-
sno tudi mestna obvozna cesta, pa pričakujejo unevno tudi po 50.000 vozil.
Na vsem področju bodo organizirali tudi javni mestni avtobusni promet in zgradili postajališče. Tako bo mo-goče puslili avto na parkirišču ob avtocesti in se odpeljati v mestno gnečo z avtobusom. Seveda pa po avtocesti in meslni obvoznici ne bo dovoljen promel za kolesarje in tudi za pešce tam ne bo prostora. Na avtocesJi bo na odpr-lem dovoljena hi*rost glede na zmogljivost ceste do 120km na uro, na mestnem področju pa do 100 km na uro. Kjer bo imela avtocesta tudi pomen mestne obvozni-ce. pa bo dovoljeno le do 80 km na uro.
Avtocesta bo imela štiri pasove široke po 3,75 m in dva odstavna pasova, lako, da bo v celoti široka 29 metrov. Mestna obvozna cesla bo imela šest pasov po 3,5 metra in tudi odbojne stene. Prvi in šesti pas te ceste bosta name-njena vključevanju v promet oziroma izključevanju. Mestna obvoznica bo ožja: le 27 metrov.
Na področju Viča bodozgradili več različnih oblik prik-Ijučkov. Poldeteljica bo za priključek Brdo in južni prik-ljučck Titove ceste (Groharjeva ulica), največ bo tromb: pri Bre/ovici, Tržaški cesti in Dolenjski cesti, v obliki diamanta pa bo izveden priključek Titove ceste.
Avtocesta in obvozne ceste bodo seveda posebej raz-svetljene. Razsvetljeni bodo tudi vsi predori. Drogovi za razsvetljavo bodo nameščeni na srednjem ločilnem pasu in bodo prircjeni mednarodnim predpisom. Posebej bodo razsvetljene obvestilne table in druga signalizacija.
Vse tc načrte je izvršni svet podprl, vendar so člani izvršnega sveta nonovili nekatere pripombe, dane že v javni razpravi. Clan izvršnega sveta MIL.OŠ LAPAJNE pravi o pripombah izvršnega sveta: »Rok izgradnje do icta 19X5 se nam zdi relativrio dolg, saj je večina stvari prostorsko žc pripravljenih. Nekatera dela so npr. že za-čeli izvajati. Mislim. da bi bilo mogoče vse skupaj precej pospcšiti glede na dosedanjc temeljite priprave. Če je le mogoče, naj bi se ta rok skrajšal.
V urejevanje avtocestnega sistema je treba vključiti še nckaterc zadeve. Promet bo po nekaterih cestah nujno prciismerjen in bodo zato morale biti preostale cestc usposobljene za pmečan promet. Tržaško je neobhodno potrebno istočasno urediti in sicer od priključka na avto-cesto do trga MDB, saj bo sicer prihajalo do ozkih grl v mo^tii. Potem se bo nabirala kolona na priključku, ker mesto nc lio zmoglo požreti prometa. Brez te ureditve se bo mcsto šc \cdno diiMlo \ promctu.
l rediti je putrebno tudi Dolenjsko cesto in to od sta-rega obračališča /a mestni avlobusni promet do novega priključka. To je prav tako nujno, saj bo sicer tu slika enaka kot je sedaj oziroma kot bo na Trža.ški.
MILOVAN DIMITRIČ