Posamezne votline so bile manjše, večje, srednje, ene nizke ter ozke, druge zopet prostorne In dolge po nekaj deset metrov. Stene so bile od morske vode, ki jih je umivala dnevno skozi tisočletja, močno uglajene. Treba še posebej povdariti, da je propuščala vsaka udolbina toliko dnevne svetlobe, da ni bila potrebna električna žepna luč ali plamenica. Skrbno sem pregledal ter takorekoč pretipal od tal do stropa nekaj večjih votlin, ne da bi bil odkril kak znak, da se jih je sploh dotaknila Cloveška roka z dletom ali kakim trdim predmetom. Isto kot jaz so ugotovili vsi drugi, a ikljub temu smo razbijali s kladivi ter ikrampi, da bi brezdvomno dokazali: Tod ni zakopaval in skrival zaklada nobeden Lndijanski Aztek in nobeden morski tolovaj. Številne udolbine ter votline so bile naravni pojav, za katerega se do našega prihoda ni zmenil nikdo in se tudi ne bo. Težavno je bilo plezanje od morja do vrha druge votlinske plasti, a še opasnejše spuščanje navzdol, iki pa je le uspelo po daljšem trudu brez vsake nesreče. Razočarani smo se vrnili na jahto in niti eden ni omenil pri ve .erji zaklada. Za drugi dan nam je preostal pregled majhnega otoka iste skupine, ki ne leži daleč od mehikanske obale. Tudi ta otočec je iz dveh plasti. Na vrhu gol brez vsake rastline in ob straneh pa precej bujno ozelenjen. Ko smo se odpravljali drugo jutro na raziskovanje, smo se podali v čoln le oba Stackletona, zdravnik in jaz z veslači. Ostalim je bil ljubši odpočitek na tidobnem ladijskem krovu, nego plezanjeter lazenje po peščenih — praznih votlinah. Vsakdo je bil do dobra prepričan, da je ustno izročilo o zakladih na teh otočecih debela izmišljotina. Mi smo pa_ veslali k zadnjemu otoku, da bi nam kcdo ne očital, da nismo izpolnili v Los Angeles nam naloženega potovalnega programa. Pristanek ob otočecu je bil prav lahkoten in smo celo čoln lahko privezali za figov grm. Otok ima obliko stožca in |e tvoril pred bogznaj koliko leti kapo ali klobuk bruhajočega ognjenika. Vlekli smo se navkreber, a ne levo in ne desno ni bilo tukaj običajnih votlin ter udolbin. Rasla je celo nekaka ostra trava, grmovje in figovi, na široko razkoreninjeni pritlikavci. Vzpenjali smo se v cik-cak-črtah proti vrhu, ki jp bil gologlav nekaj metrov na široko krog prosiornega — ugablega ognjeniškega žrela. Lepo izdolbeno in precej široko žrelo je kazalo štiri navpične vhode. Morali so voditi globoko v notrajnost stožca. Dolgo smo počivali na vrhu ugaslega vulkana, predno je bil John Stackleton resnega mntnja, da naj dokažem pri pogledu na luknje v žrelo, ikaj da znam. Navezali so me na vrv, nataknil sem na obraz masko proti morebitnim strupenim plinom, v žep samokres, v eno roko kladivo, v drugo pa električno svetilko z daleč segajočim žarometom ter telefon. Potegnil sem se previdno skozi najbliižjo luknjo, ki je postajala od koraka do koraka prostornejša. Po spustu dobrih 40 m naravnost navzdol sem zadel na trda tla in posvetil krog sebe. Nahajal sern se v prostorni dvorani, v katero so vodile od zgoraj tudi ostale tri luknje. Že pri površnem pogledu je bilo jasno Ltki beli dan, da se jc htkaj mudil človek iu sicer bogsagovcdi ikolikokra.1, Pcščer\.e stene ni»jo bilc rogljaste, kakor je običajno pri žrelih ugaslih ognjenikov, gladko ©bdelane z dletom in raznim drugim orodjem. Prvo presenečeno odkritje sem spor-očil potom seboj vzetega telefona na površje tovarišem. Kmalu so bili razven pri vrvi ostalih veslačev vsi trije pri meni v skrivnostni dvorani v notrajnosti vulkanskega žrela. ' Pričeli smo z orodjem raziskovanje uglajenih sten. Kazale so na več krajih z dletom usekane nerazločne risbe, ki bi naj bile pisava starih Aztekov. Raziskovali ter tipali smo na levo ter desno in res smo zadeli do globoko v stene izsekane štirioglate udolbine. Morale so biti nekoč grobnica. Vhodi so bili v prvotnem stanju zadelani, zadaj ubiti s silo in notrajnost vsa prebrskana ter izpraznjena. Našteli smo vseh grobnic 76. V vsako je bil dohod nasilno odprt, vse odnešeno in še stene, strop ter peščena tla prekljuvana 8 kladivi ter dleti. Da gre v tem slučaju res za starodavne mehikansfce grobnice, o tem so nam vpile povsod raztrošene .loveške kosti ter lobanje. Napisov v skrivnostnifc. slikali nad vsako grobnioo ni napravil ikak navaden Aztek, ampak za taisto čase šolan znanstvenik.