Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Letno porocilo 2019 Kazalo UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK 4 Slovenšcina na tujih univerzah 5 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 28 38. simpozij Obdobja 35 Tecaji slovenšcine 38 Slovenšcina za otroke in mladostnike 43 Izpitni center 49 Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika 55 Založniška dejavnost 58 OBJAVE V MEDIJIH 61 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK 73 Uvod Leto 2019 je bilo, tako kot pretekla leta, na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pestro.To je bilo leto, ki ga je sicer zaznamovala 100-letnica Univerze v Ljubljani. S tem je bila povezana tudi vrsta Centrovih dogodkov.Vso kompleksnost programov in dejavnosti kažejo porocila posameznih programov v nadaljevanju, na tem mestu pa navajam samo nekaj poudarkov, ki so nas še posebej zaznamovali. Center se s svojimi programi odziva na potrebe skupnosti in s tem izpolnjuje svojo nacionalno pomembno vlogo, npr. spremembe zakonodaje na podrocju urejanja trga dela so terjale razvoj novega izpita na vstopni ravni A1 ter razvoj izpita za posebna podrocja dela. Zaradi pogoste neodzivnosti projektnih partnerjev nekatere naloge še vedno cakajo v predalih na realizacijo. Odzivnost sodelavk in sodelavcev Centra na potrebe skupnosti se kaže tudi v nekaterih novih tecajih, ki so bili prvic zasnovani in izpeljani prav v letu 2019 in so mocno povezani z internacionalizacijo visokošolskega prostora. Ceprav v javnosti ta beseda predvsem med slovenisti pogosto nosi negativni predznak, kar se je pokazalo tudi na okrogli mizi Zveze slavisticnih društev Slovenije oktobra 2019 v Novem mestu, pa je to lahko tudi spodbuda za razvoj dejavnosti na podrocju slovenšcine kot drugega jezika.V letu 2019 smo tako prvic zaceli izvajati celoletni intenzivni tecaj za dijake s Kitajske, ki nameravajo študirati v Sloveniji. Prav tako se v proces internacionalizacije vpenja tecaj slovenšcine za zaposlene na Univerzi v Ljubljani, ki ga UL financira iz svojih razvojnih sredstev. Porocilo posameznih programov kaže tudi Centrovo vpetost v mednarodni prostor.V tem kontekstu moram še posebej omeniti programa Slovenšcina na tujih univerzah in Izpitni center, prvega, ker je ob 100-letnici pripravil publikacijo, v kateri predstavlja dogajanje na slovenistikah na tujih univerzah v zadnjih dvajsetih letih, in drugega, ki je v Ljubljani pripravil odmevno mednarodno konferenco evropskih testatorjev ALTE. Naj ta kratek vpogled v letno porocilo zares kompleksne dejavnosti Centra zakljucim s cestitko vsem, še posebej pa sodelavkam projekta Slonline, ki so za svoj uspešen projekt dobile zlato plaketo UL za leto 2019. red. prof. dr. Simona Kranjc predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Predstojnica: red. prof. dr. Simona Kranjc Vodja strokovne službe: asist. dr. Damjan Huber Tajništvo: Brigita Zahirovic (od junija 2019) Program oz. dejavnost Samostojni strokovni sodelavci Financiranje strokovnih sodelavcev Slovenšcina na tujih univerzah MIZŠ MIZŠ, lastna sredstva Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Predsednica: red. prof. dr. Mojca Smolej Simpozij Obdobja Predsednik: izr. prof. dr. Hotimir Tivadar Izpitni center lastna sredstva dr. Ina Ferbežar (vodja programa) Petra Likar Stanovnik Neža Kocevar lastna sredstva, MIZŠ Tecaji slovenšcine Branka Gradišar (vodja programa do februarja 2019) Jana Kete Maticic (vodja programa od marca 2019) Tanja Jerman (vodja uciteljev) Tjaša Alic Katja Kralj Melita Vešner (od oktobra 2019) Brigita Vuga (od oktobra 2019) Brigita Zahirovic (od junija 2019) lastna sredstva, MIZŠ lastna sredstva, MIZŠ Izobraževanje lastna sredstva, MIZŠ Matej Klemen (vodja programa) dr. Mihaela Knez lastna sredstva, MIZŠ Založništvo lastna sredstva mag. Mateja Lutar (vodja programa) Matej Klemen lastna sredstva, MIZŠ Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v letu 2019 Redna izobraževanja za ucitelje in izpraševalce Mednarodni kulturnopromocijski projekt Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani ALTE Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti - Vkljucevanje prostovoljcev v jezikovno izobraževanje priseljencev: vloge in kompetence (VIME) - Razvoj izpita iz znanja slovenšcine za zdravnike - Raziskava o predsodkih pri ocenjevanju jezikovne produkcije -Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik (EVA) - Bralna pismenost in razvoj slovenšcine kot ucnega jezika (OBJEM) - Izzivi medkulturnega sobivanja Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, asist. dr. Damjan Huber Splošno o programu V študijskem letu 2018/2019 je na tujih univerzah delovalo 60 slovenistik, od tega 8 na univerzah, kjer lektorjevo delo financira samo Republika Slovenija (MIZŠ), 37 na univerzah, kjer delo lektorja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 15 na univerzah, kjer delo lektorja financira samo univerza gostiteljica.V lektorate in študijske programe slovenšcine na tujih univerzah je bilo vkljucenih skoraj 2300 študentov. Statusi slovenistik na tujih univerzah so bili naslednji: na 26 univerzah je imela slovenistika status samostojnega diplomskega študija ali študijske smeri v okviru dodiplomskega in/ali podiplomskega študija, tj. magistrskega in doktorskega študija. Na univerzah so lektorat slovenšcine bodisi kot obvezni izbirni predmet ali kot izbirni predmet lahko izbirali vsi študenti oddelka, kjer je slovenistika, študenti fakultete, univerze in tudi zunanji slušatelji. Podatki o slovenistikah za študijsko leto 2018/2019 Lektorati tipa A (8) Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Število habil. uciteljev Število študent. Status slovenistike v 2019/2020: enak/spremenjen Beograd mag. Laura Fekonja Fonteyn dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 56 študij in 733 izb. predmet enak Bruselj Ivana Petric Lasnik izb. 5,4 (160,8) / 15 enak Buenos Aires Tjaša Lorbek izb. 14 (420) / 126 enak La Plata izb. 4 (120) / 38 enak Gent Ivana Petric Lasnik izb. 10,64 (319,2) / 10 enak Granada Ana Fras izb. 8 in 12 (300) / 16 spremenjen: nam. 3 KT bo 6 KT na semester, skupaj 24 KT Köln Nejc Robida dipl., izb. 10 (300) / 9 enak Lizbona mag. Mateja Rozman obv. izb., izb. 7,4 (223) / 43 enak Lektorati tipa B (37) Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Število habil. uciteljev Število študent. Status slovenistike v 2019/2020: enak/spremenjen Bratislava dr. SašaVojtech Poklac dipl. obv. izb., izb. 17,5 (525) / 79 enak Brno mag. Mateja Kosi dipl., obv. Izb., izb. 18 (540) / 40 spremenjen zaradi reorganizacije oddelka, slov. ostaja kot štud. smer na južni slavistiki Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv. izb., izb. 16 (320) D (2) 23 enak Bukarešta Katarina Dovc obv. izb., izb. 13 (364) / 33 enak Cleveland dr. Luka Zibelnik izb. 18,7 (598) / 83 enak Cordoba Maja Kracun izb. 2,7 (80) / 36 enak Gradec dr. Andrej Šurla dipl., obv., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 20 enak Katovice Tina Jugovic dipl., obv. izb. 12 (360) D (1) 40 spremenjen: slovenšcina ne bo vec obvezni izbirni lektorat v okviru drugih diplomskih študijev. Kijev mag. Andreja Kalc dipl. 10 (444) D (1) 12 enak Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb., izb. 14 (420) D (1) 80 spremenjen: razširjen bo program slovenskega lektorata v 2. let. magistr. pr.: 60 ur (prej 30) Lodž Vesna Bukovec dipl. 12 (360) D (1) 26 enak Lvov Primož Lubej dipl., obv. izb. 14 (420) D (2) 42 enak Moskva Boštjan Božic dipl., izb. 15 (450) D (2) 17 spremenjen: v 2019/2020 bo prvic tudi mag. študij; dodipl. program se ne bo izvajal, nov vpis bo za 2021/2022 München Marjanca Jerman izb. 8 (240) D (1) 22 enak London Maja Rancigaj Beneš izb. 12,5 (373) / 26 enak Nottingham (pouk se ni izvajal) Maja Rancigaj Beneš – dodatni lektorat / / / 8 enak Padova Polona Liberšar dipl., izb. 12 (360) D (1) 11 enak Pariz Petra Seitl dipl. 4,5 (135) / 3 enak Peking BFSU mag. Metka Lokar dipl., izb. 12,8 (384) / 13 enak Praga Magda Lojk dipl., izb. 11,7 (352) D (1) 25 enak, znova tudi vpis študentov v modul slovenšcina Regensburg Slavo Šerc izb. 6 (180) / 11 enak Reka dr. Klemen Lah Izb. 3 (45) / 35 enak Rim Sanja Pirc dipl. (B-študij), izb. 12 (360) D (1) 7 enak S. Peterburg dr. Anna Bodrova izb. 7 (210) D (1) 5 enak Sarajevo mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., 16 (480) / 76 enak Banjaluka mag. Pavel Ocepek – dod. lektorat izb. 4 (120) / 38 enak Sofija Eva Šprager obv. izb. 12 (360) / 22 enak Sombotel Mojca Jesenovec, Lea Lehner Vrecic dipl., obv. izb., izb. 7 (215) D (2) 4 enak Tokio SOKA mag. Meta Klinar izb. 4 (120) / 5 enak TokioTUFS mag. Meta Klinar izb. 6 (180) / 15 enak Trst odd. za humanist. študije mag. Rada Lecic dipl., podipl., izb. 15 (375) D (2) 25 enak Trst odd. za prevajanje dr. Karin Marc Bratina dipl., izb 12 (360) D (1) 14 enak Tbingen dr. Irma Kern Nachtsheim dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 25 enak Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl., izb. 12 (360) D (2) 12 enak Vilna dr. Jelena Konicka izb. 8,5 (256) / 9 spremenjen: izbirni lektorat za vse slaviste, filologe in druge štud. smeri ter študente na Erasmusu Zadar dr. Klemen Lah obv. izb. 1,5 (45) D (1) 15 enak Zagreb Simona Gotal dipl., izb. 13 (390) D (2) 74 enak Lektorati tipa C (15) Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Število habil. uciteljev Število študent. Status slovenistike v 2019/2020: enak/spremenjen Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. 2 / 10 enak Celovec* dr. Nataša Hribar, dr. Tatjana Vucajnk dipl., izb. 16 (480) D (4) 84 enak Dunaj dr. Elizabeta Jenko, Jernej Kljucevšek dipl., obv. izb., izb. 12 (330) D (1) 30 spremenjen: lektor slov. ima le letno pogodbo, ukinjena je gostujoca profesura za slov. Gdansk* dr. Maša Guštin obv. izb., izb. D (1) 14 lektorat se izvaja vsako drugo leto, za 2019/2020 nov vpis Hebei* / / / / ni stikov Lawrence Marta Pirnat Greenberg izb. 5,7 (170) / 5 enak Leiden* dr. Tijmen Pronk izb. 2 (60) D (1) - lektorat se je nazadnje izvajal v štud. l. 2015/2016 Neapelj dr. Maria Bidovec izb. 3,3 (98) D (1) 5 spremenjen: slov. je mogoce vpisati tudi v 2. letniku mag. študija Novi Sad mag. Aleksandra Colic Jovanovic obv. izb. 4 (120) D (1) 61 enak Pardubice dr. Aleš Kozár dipl. 17,6 (528) D (1) 3 enak Peking BISU Jernej Kusterle dipl., izb. 1,8 (54) / 26 enak Seattle dr. Michael Biggins izb. 2 (60) 3 (90) 5* enak Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., izb. 8 (240) D (1) 33 enak Stanford Mia Rode izb. 3 (90) D (1) 1 enak Videm Lara Pižent dipl., izb. 16 (480) D (2) 30 enak Legenda Kadrovske spremembe in spremembe statusa na slovenistikah Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija B: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica C: ucitelj s slovenske strani ni financiran, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo, udeleži se lahko izobraževanj, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse dipl. – diplomski študij obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester * – letnega porocila oz. podatka nismo prejeli, podatki iz preteklih let V program Slovenšcina na tujih univerzah (STU) je bilo v študijskem letu 2018/2019 vkljucenih vec kot 70 uciteljev slovenšcine v tujini, od tega 31 uciteljev, ki so zaposleni na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL), ter 8 uciteljev, ki so poucevali na slovenistikah na podlagi avtorske pogodbe. Poleg uciteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na univerzah v tujini izvajalo vec kot 35 tujih habilitiranih uciteljev. Na nekaterih slovenistikah so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah izvedli tudi zaposleni ucitelji programa STU. Nekateri, ki so že dosegli doktorske nazive, so tudi mentorji študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah, objavljajo prispevke in se udeležujejo znanstvenih konferenc. Študentom na vseh stopnjah študija pomagajo in svetujejo pri zbiranju gradiva ter ustrezne strokovne literature za diplomska, magistrska in doktorska dela. Devet uciteljev programa STU je v prvi polovici julija 2019 zelo uspešno poucevalo na 55. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, saj so jim udeleženci v anketi podelili oceno 4,70 (od 5), rezultat pa je hkrati primerljiv s preteklimi leti. Posamezne spremembe na slovenistikah so navedene po državah in mestih univerz. Argentina: V Cordobi je Maja Kracun poleg lektorata na Katoliški univerzi zacela izvajati tudi predavanja iz slovenske književnosti na Državni univerzi v Cordobi. Avstrija: Na Dunaju so konec štud. leta 2018/2019 ukinili gostujoco profesuro za ucitelja iz Slovenije. Slovenisticne predmete izvaja profesor dr. Emmerich Kelih, zaposlen na Univerzi Dunaj, lektorate slovenšcine pa Jernej Kljucevšek. Dogovarjamo se za tesnejše sodelovanje in podpis sporazuma, da bi izboljšali položaj lektorja, ki ima samo enoletno pogodbo. Univerzi v Gradcu in Celovcu se usklajujeta na podrocju skupnega izvajanja podiplomskega programa slavistike. Bosna in Hercegovina: Na Filološki fakulteti državne univerze v Banjaluki je v oktobru zacel delovati lektorat slovenšcine, izvajal ga je lektor mag. Pavel Ocepek, ki je napoten iz RS na FF Univerze v Sarajevu, obiskovalo ga je okoli 20 študentov.V študijskem letu 2019/2020 je izvedbo lektorata prevzema doc. dr. JanjaVolmaier Lubej. Hrvaška: Na univerzi na Reki je bil slovenisticni predmet akreditiran na oddelku za kroatistiko, izvajati pa ga je februarja 2019 zacel dr. Klemen Lah.Vpisalo se je 35 študentov, glede na veliko zanimanje potekajo prizadevanja za odprtje tretjega semestra lektorata. Italija: V Neaplju je po dolgi bolezni umrla dolgoletna nosilka slovenistike na tamkajšnji univerzi Saša Žabjek Scuteri, izrazili pa so željo, da bi znova vzpostavili študijsko smer. V preteklem letu je pri njih že predavala prof. dr. Maria Bidovec, sicer zaposlena vVidmu, od pomladi 2019 pa je zaposlena samo v Neaplju.V meduniverzitetni sporazum z univerzo v Trstu nam je po vecletnih prizadevanjih ob pomoci rektorata UL uspelo vkljuciti izvedbo poucevanja slovenšcine. Do zdaj lektorici slovenšcine, ki ju skoraj izkljucno financira Slovenija, na omenjeni univerzi nista bili prepoznani kot napoteni s strani RS, s sporazumoma z obema oddelkoma se bo stanje uredilo. Na univerzi v Vidmu je lektorica Lara Pižent v nezavidljivem položaju, saj imajo lektorji za slovenšcino na tej univerzi le triletne pogodbe. Glede na visok vpis na slovenšcino (25 študentov v letu 2018/2019) in dolgoletno prisotnost slovenšcine ter diplomski študij bi status lektorja morali izboljšati, potekajo prizadevanja v okviru FF UL. Kitajska: V Pekingu so na obeh univerzah, kjer sta slovenistiki – BFSU in BISU, s študijskim letom 2018/2019 zaceli izvajati študijsko smer slovenistika. Nemcija: V Kölnu se vpiše letno na lektorat manj kot 10 študentov, na študijsko smer, ki je prav tako akreditirana, pa v štirih letih še ni bilo vpisa. Na inštitutu za slavistiko je bil podpisan sporazum o sodelovanju z vec oddelki FF, tecejo prizadevanja za skupen podiplomski študijski program, kot ga imajo že z univerzami v Pragi, Moskvi,Varšavi itn. Z vodstvom oddelka tecejo pogovori, kako bi izboljšali vpis na slovenšcino. Skušali bomo okrepiti stike z univerzo v Berlinu, kjer poucuje ddr. Dvorak, da bi izboljšali njen status, predvidoma tudi z organizacijo srecanja vseh slovenistik v Nemciji. Nizozemska: Skušali smo se dogovoriti, da bi v Leidnu po treh letih znova izvedli slovenisticnilektoratnaUniverzivLeidnu, vendarjespomladidr.TijmenPronk(kije doktoriral na temo slovenistike) sporocil, da to ne bo možno, saj se zdaj posveca splošnemu jezikoslovju, na oddelku pa so izvedli reorganizacijo programov. Poljska: Z univerzo v Katovicah smo se uspeli dogovoriti, da bodo lektoriciTini Jugovic prispevali sredstva za stanovanje, saj je bilo stanovanje v domu, ki ga nudi univerza, neprimerno. Romunija: V Bukarešti so konec novembra obeležili 40-letnico delovanja lektorata, udeležili smo se je predstavniki s FF UL dekan dr. Roman Kuhar, predstojnica CSDTJ dr. Simona Kranjc in vodja STU, organiziranih je bilo tudi vec sestankov. Doktorat iz slovenistike trenutno pripravlja Alina Irimia, ki je prevajalka, obiskovala je lektorat slovenšcine in bila veckrat v Sloveniji na SSJLK ter na prevajalskem seminarju. Na oddelku imajo v nacrtu, da bi v prihodnje z njo lahko odprli študijsko smer za slovenšcino. Rusija: V Moskvi vpis na slovenšcino ni bil uspešen, saj je bilo razpisanih mest za tri študijske smeri in vec jezikov komaj 18. Naslednji vpis bo leta 2021. Število mest za posamezne jezike je na MGU zelo omejeno (nazadnje so bila tri državno financirana mesta za slovenistiko), študenti pa morajo za vpis opraviti tudi zahtevne sprejemne izpite. Ukrajina: Na univerzi v Kijevu je poucevala lektorica mag. Andreja Kalc, ki pogodbe ni podaljšala (zaposlena je bila v Kijevu), prav tako kijevska univerza delovnega mesta lektorja v tem študijskem letu ne predvideva. Dosedanja lektorica bo pomagala pri izvedbi lektorata na daljavo in s 4 gostovanji. Velika Britanija: Lektorsko mesto je bilo septembra 2018 z univerze v Nottinghamu po 45 letih preneseno na UCL v Londonu, kjer so bili v zadnjih letih akreditirani tudi slovenisticni predmeti. Poleg njih potekajo še številni vecerni tecaji, ki jih poleg naše lektorice Maje Rancigaj Beneš izvajata še dve uciteljici slovenšcine.Vec let smo se trudili, da bi dosegli dogovor z univerzo v Nottinghamu, kjer so zaceli pred leti krniti slavistiko z odpušcanji in upokojitvami, ki jih niso nadomestili, število študentov je upadalo, zdaj sta na univerzi ostali samo rušcina in srbšcina v manjšem obsegu. Je pa v letošnjem letu v Nottinghamu uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo iz slovenistike Olivia Hallewell. Z UCL smo februarja 2019 podpisali medfakultetni sporazum, oddelek za slavistiko pa je na seji potrdil, da bodo v prihodnjih letih na UCL akreditirali slovenisticni študijski program. Na ravni SEEES je bilo sicer odloceno, da se ta nacrt ne izvede takoj, se bo pa projekt nadaljeval. ZDA: Na univerzi Washington v Seattlu si dr. Michael Biggins izjemno prizadeva razvijati slovenistiko, zdaj sta tam zaposlena dr. Gašper Beguš kot profesor ter njegova žena mag. Nina Beguš, oba slovenista z zakljucenim študijem na FF UL ter z doktorskim študijem na Harvardu.V Seattlu nacrtujejo, da bi v prihodnosti imeli tudi profesuro za slovensko književnost.V letu 2019 je bil podpisan nov sporazum o razširjenem sodelovanju z UL, ki bo omogocil redne izmenjave študentov prve do tretje stopnje UW in UL, po 12 študentov hkrati z vsake strani.V San Franciscu na Stanfordu je s pomocjo in podporo prof. dr. J. Leskovca in nekdanjega profesorja dr. Z. Fazarinca zacel v letu 2018 delovati lektorat slovenšcine, še vedno pa potekajo prizadevanja na obeh straneh za vzpostavitev lektorata slovenšcine z uciteljem iz Slovenije. Lektorat že drugo leto uspešno izvaja Mia Rode, ki je predtem vodila tudi tecaje v slovenski skupnosti. Leto Plus S štud. l. 2019/2020 bodo ucitelji STU prvic vkljuceni v Leto Plus, ki ga izvaja FF UL. Mag. Meta Klinar, lektorica v Tokiu, je prva, ki bo eno študijsko leto delala v Sloveniji, poucevala tuje študente, ki so na rednem študiju na UL. Omogociti uciteljem, ki vsa leta delajo in živijo v tujini, da leto dni bivajo in delajo v Sloveniji, je bil dolgoletni nacrt na programu STU in smo veseli uresnicitve. 3 Svet programa STU Svet programa STU se je v študijskem letu 2018/2019 sestal 6. maja 2019. Udeležili so se ga predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) g. Andrej Kotnik, Sektor za visoko šolstvo; predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) mag. Maja Žužek, Sektor za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi; predstavnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Urad) g. Rudi Merljak; predstojnik Oddelka za slovenistiko FF UL red. prof. dr. Marko Stabej; predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik red. prof. dr. Simona Kranjc; predstavnik uciteljev STU mag. Pavel Ocepek; vodja strokovnih sodelavcev Centra za slovenšcino in sodelavec programa STU asist. dr. Damjan Huber; vodja programa STU dr. Mojca Nidorfer Šiškovic. Na seji je bilo predstavljeno in v razpravi prouceno stanje slovenistik in njihovi statusi na tujih univerzah ter odpiranje novih slovenistik. Sodelovanje z vsemi predstavniki institucij tudi med letom poteka zelo dobro. 4 Financiranje in Financiranje programa s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) je status programa STU bilo v letu 2018/2019 stabilno, sodelovanje pa je tudi na vsebinski ravni konstruktivno. ter sodelovanje z V zadnjih letih smo v okviru programa STU izcrpali vse možnosti za reorganizacijo institucijami slovenistik, saj smo z reorganizacijo dela brez dodatnih sredstev vzpostavili slovenistiko na Japonskem in podprli pobude za ustanovitev slovenistike v Cordobi v Argentini. Za širitev programa je MIZŠ zagotovilo dodatna sredstva za odprtje slovenistike na Stanfordu v San Franciscu, na Reki in v Banjaluki. Cilj programa STU tako ostaja ureditev oziroma ustrezen popravek nominalnih placnih razredov za ucitelje slovenšcine na tujih univerzah. Tudi z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in slovensko diplomatsko mrežo po svetu smo dobro sodelovali, izjemna je bila podpora zlasti ob poskusu prekinitve reakreditacije študija slovanskih jezikov v Lvovu in Kijevu ter ob odpiranju slovenistike na Reki. Veliko slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujih državah je v preteklem študijskem letu obiskalo slovenistike oz. se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in projektih slovenistik ter pripravilo sprejeme. Ucitelji v tujini redno sodelujejo tudi z društvi Slovencev in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. 5 Podpora programa STU Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in Centra slovenistikam za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v smislu stalne organizacijske in vsebinske podpore, koordinacije skupnih projektov (npr. Svetovni dnevi), nakupa knjig in drugih gradiv za študente, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispevata MIZŠ in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike in slavistike iz tujine ter iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK). Pri tem poudarjajo, da študentom iz tujih držav z nizkim standardom placilo namestitve v casu SSJLK pogosto predstavlja prevelik strošek, zato se prireditve ne morejo udeležiti nekateri zelo dobri študenti. Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev (v letu 2019 je potekal 55. SSJLK) omogoca, da se poglobljeno seznanijo s slovenšcino v Sloveniji, poslušajo predavanja strokovnjakov s podrocja slovenistike in humanistike ter družboslovja in stkejo strokovne ter kulturne stike z institucijami v Ljubljani in Sloveniji. 6 Izobraževanja in delovna V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo organizirali tri tradicionalna delovna srecanja uciteljev ter srecanja in izobraževanja za ucitelje: novoletno 22. in 23. decembra 2018 s sprejemom pri priprava novih uciteljev ministru dr. Jerneju Pikalu na MIZŠ, poletno izobraževanje Centra za slovenšcino (26. in 27. junija 2019) ter osrednje delovno srecanje uciteljev STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. tridnevno srecanje in izobraževanje od 26. do 28. avgusta 2019. Za vse ucitelje, ki so bili izbrani na razpisih in so z novim študijskim letom prvic odšli na lektorsko delo na tujo univerzo, smo organizirali posebno usposabljanje in hospitacije v okviru Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter Tecajev slovenšcine, udeležili so se tudi junijskega in avgustovskega izobraževanja Centra za slovenšcino. Študentske in uciteljske izmenjave Dodatne, obštudijske dejavnosti programa STU V zadnjih letih se povecuje število izmenjav in gostovanj tako študentov in uciteljev iz tujine kot tudi uciteljev slovenistov, pa tudi uciteljev drugih podrocij, s slovenskih univerz na slovenistikah po svetu. K temu so najvec pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb Erasmus s slovenistikami na tujih univerzah ter slovenistikami na vseh slovenskih univerzah ter v letu 2017 podpisanega sporazuma Erasmus+ z Ukrajino. Precej izmenjav poteka tudi preko akademske mreže Ceepus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami. V študijskem letu 2018/2019 je bilo na tujih univerzah izvedenih veliko število kulturnih prireditev, ki so obogatile pedagoško delo in program slovenistik. Organizirali so jih ucitelji slovenšcine na tujih univerzah, vanje so vkljucili tudi svoje študente, sodelavce ucitelje na tujih univerzah, se povezali s slovenskimi ustvarjalci in institucijami ter slovenskimi diplomatskimi predstavništvi in društvi.V okviru programa STU smo se vkljucili v Cankarjevo leto in pripravili ter v zacetku decembra uspešno tudi javno izvedli projekt Svetovni dnevi Ivana Cankarja. Glavni rezultat celoletnega projekta je obsežna Antologija literature Ivana Cankarja s prevodi študentov slovenšcine v 22 tujih jezikov. Izbor Cankarjevih besedil v obsegu 30 strani sta naredili profesorici na Oddelku za slovenistiko dr. Alojzija Zupan Sosic in dr. Mateja Pezdirc Bartol, za ucitelje smo kot pripravo na projekt na decembrskem srecanju v letu 2017 organizirali predavanja.V prvi polovici leta so nato ucitelji s svojimi študenti na tujih univerzah besedila prevedli v tuje jezike, prevode pa so pregledali tuji ucitelji in uveljavljeni prevajalci. Antologija je opremljena s spremnimi besedami, ki strokovno predstavljajo Cankarjeve pesmi in pripovedi (dr. Alojzija Zupan Sosic), njegovo dramatiko, esejistiko in publicistiko (dr. Mateja Pezdirc Bartol) ter Cankarjev jezik (dr. Mojca Smolej). Svetovne dneve smo izvedli na slovenistikah na tujih univerzah od 3. do 9. decembra 2018 z vec kot 100 dogodki.V okviru Svetovnih dni smo publiki po svetu predstavili nova celovecerna filma v sodelovanju produkcijskih hiš Cebram in Friendly s koproducenti in z RTV Slovenija: animirani dokumentarni film Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja (2018) režiserja Dušana Moravca in scenarista Matjaža Pikala ter dokumentarno igrani film Cankar (2018) režiserja in scenarista Amirja Muratovica. Oba vsak na svoj nacin osvetljujeta Cankarjevo delo in življenje ter aktualnost njegove literature v današnjem casu. Študenti in udeleženci prireditev so se preizkusili tudi v poznavanju Cankarjevih del in življenja z družabno igro Klanec, ki je nastala na Centru za slovenšcino. Številne prireditve, ki so jih pripravili ucitelji na tujih univerzah skupaj s študenti, tujimi univerzami, slovenskimi diplomatskimi predstavništvi in z drugimi institucijami, so bile zelo dobro obiskane. Obenem smo se v študijskem letu 2018/2019 že zaceli pripravljati na stoletnico Univerze v Ljubljani, in sicer z organizacijo projekta Svetovnih dni slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in v okviru tega s pripravo zbornika z opisi vseh slovenistik na univerzah po svetu. V juliju 2019 je v okviru 55. SSJLK na Filozofski fakulteti potekala 2. mednarodna konferenca Slovenšcina na tujih univerzah – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Torek, 2. julij 2019 Zacetek konference z nagovoroma predstojnika Oddelka za slovenistiko Marka Stabeja in predsednice 55. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Mojce Smolej 14.30–14.45 Mojca Nidorfer Šiškovic, Ljubljana: Razvoj slovenistik na tujih univerzah 14.45–15.00 Maja Đukanovic, Beograd: Stoletje slovensko-srbskih jezikoslovnih stikov 15.00–15.15 Anita Peti -Stantic, Zagreb:Tako blizu in tako dalec: od Celestina do sodobnosti 15.15–15.30 Jelena Konickaja,Vilna: Slovenistika v Litvi (1995–2019) 16.00–16.15 Alenka Jensterle Doležal, Praga: Med znanostjo in politiko: slovenistika na Karlovi univerzi v Pragi 16.15–16.30 MiloslavVojtech, Bratislava: Slovaška slovenistika in recepcija slovenske kulture na Slovaškem v letih od 1919 do 1942 16.30–16.45 Svetlana Kmecová, Bratislava: Diplomska, magistrska in doktorska dela, ki so nastala v okviru slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi 16.45–17.00Tina Jugovic, Ljubljana, Katovice: Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot tujega jezika na univerzah v tujini – danes in jutri Sreda, 3. julij 2019 14.30–14.45 Nadežda Starikova, Moskva: Slovenska literarna zgodovina na Moskovski državni univerzi M.V. Lomonosova – nove ruske izdaje za potrebe visokošolskega izobraževanja 14.45–15.00 Octavia Nedelcu, Bukarešta: Slovenski jezik na Univerzi v Bukarešti 15.00–15.15 Alina Irimia, Bukarešta: Raznolikost prevodov slovenske literature v romunšcini 15.15–15.30 Elizabeta Jenko, Dunaj: Slovenistika na Univerzi na Dunaju v zrcalu obletnic: 20 let gostujocih profesur Kulturne dejavnosti in projekti na slovenistikah (iz porocil uciteljev) 16.00–16.15 Marta Cmiel -Bazant,Varšava: Interdisciplinarnost kulturološko zasnovanega študija slovenistike na Univerzi vVaršavi 16.15–16.30 Jasmina Šuler Galos,Varšava: Pripovedna dela kot ucno gradivo pri pouku slovenšcine kot tujega jezika 16.30–16.45 Katarzyna Bednarska, Lodž: Poucevanje poslovnega komuniciranja v okviru slovenisticne specializacije programa Poslovna lingvistika 16.45–17.00 Anna Stefan, Lodž: O težavah pri sklanjanju v slovenšcini (na primeru poljskih govorcev slovenšcine) Argentina V Buenos Airesu in La Plati je med 12. 4. in 24. 5. potekala prevajalska delavnica v okviru projekta Svetovni dnevi Ivana Cankarja (SDIC). Cilj delavnice je bil podrobneje se seznaniti s prevajalskimi tehnikami in do konca leta ob strokovni pomoci Florencie Ferre prevesti Cankarjeve Hlapce.V ta namen jih je na lektoratu 19. 4. naprej obiskal Pablo Ingberg s predavanjem Aspectos de la traducción teatral o prevajanju dramatike in 3. 5. še Alejandro Ariel Gonzalez s predavanjem Experiencias de traducción teatral o prevajanju v španšcino iz slovanskega jezika. Del prevoda je bil predstavljen na SDIC 5. 12. na FF Univerze v Buenos Airesu. 17. 6. so se udeležili srecanja slovanskih jezikov v kulturnem centru El Quetzal. Lektorice so pripravile razlicne igre in vaje za konverzacijo, s katerimi so želele spodbuditi ucence k druženju in rabi naucenega v bolj sprošcenem okolju. Na koncu so se preizkusili še v razumevanju drugih sestrskih jezikov. 4. 8. je društvo Sociedad Argentina Dostoievski v sodelovanju s Katedro za slovansko književnost organiziralo drugo konferenco slovanskih študij v Argentini, na kateri je sodelovalo nekaj sedanjih in nekdanjih slušateljev lektorata. 10. 12. je lektorica sodelovala pri organizaciji konference ob stoletnici ustanovitve Kraljevine SHS, ki je potekala v prostorih fakultete.V okviru SDIC so igrali družabno igro Klanec ter si ogledali film Cankar. 5. 12. so na fakulteti širšemu obcinstvu predstavili Antologijo. Florencia Ferre je govorila o prevajalski delavnici in projektu prevajanja Hlapcev, odlomke so brali slušatelji lektorata iz najvišjih skupin, lektorica pa je povezovala program. Svoje prevajalsko delo, povezano s Cankarjem, je predstavil tudi Damian Ahlin, predsednik Slovenske kulturne akcije. Zbrane je v uvodu pozdravila Petra Cesen Catar zVeleposlaništva RS v Buenos Airesu, vabilu pa sta se odzvala tudi predstojnik Katedre za slovansko književnost dr. Eugenio Lopez Arriazu in profesor antropologije dr. Juan Carlos Radovich. 15. 12. je lektorica na obeležitvi stoletnice Cankarjeve smrti v organizaciji Slovenske kulturne akcije v Slovenski hiši predstavila Antologijo slovenski skupnosti, prikazani so bili tudi odlomki iz filma Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja. S slušatelji lektorata so se udeležili dogodkov v organizaciji slovenskega veleposlaništva: 4. 5. so si v okviru festivala evropskega filma ogledali slovenski film Ivan, konec oktobra slovenski film Rudar. 1. 10. so bili povabljeni na predstavo Ljobe Jence na Univerzo CEMA, na kateri se je odvrtel tudi dokumentarni film Presihajoce jezero – Zadnji coln s španskimi podnapisi, ki so jih prevedli študenti buenosaireškega lektorata v okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma (2012). Kot vsako leto so študijsko leto zakljucili z vecerjo v eni od buenosaireških restavracij, ki se je je kljub zelo slabemu vremenu udeležilo skoraj 50 slušateljev lektorata.V Cordobi so prebirali prevod Prešernove Lepe Vide. Posebna gostja filmskega vecera je bila Miriam Zorn, Slovenka iz Cordobe in vnukinja dveh aleksandrink, ki je temo osvetlila z zgodovinskega in osebnega vidika. 29. 5. so skupaj zVeleposlaništvom RS v Buenos Airesu in Katoliško univerzo v Cordobi (UCC) pripravili slavnostno odprtje lektorata. Pospremili so ga s predstavitvijo knjige Martin Kerpan, prevodom Levstikovega Martina Krpana v španšcino (prevajalke Florencie Ferre) in projekcijo istoimenskega kratkega animiranega filma produkcije Strup. V tednu od 17. do 21. 9., ko na argentinskih univerzah praznujejo dan študenta, so na lektoratu ponudili drugacne aktivnosti pod imenom Prišla bo pomlad – pomladni teden na UCC.Tako so si en dan ogledali slovenski film, drugi dan pa izvedli Igrivo slovenšcino: potovanje po Sloveniji z družabno igro – kviz za spoznavanje slovenske glasbe in kulinarike. Ob koncu študijskega leta so se prikljucili projektu SDIC. Ob pomoci zunanjih sodelavk lektorata v Cordobi, Miriam Zorn, Natalie Rant inVere Podržaj, so prispevali dva prevoda za Antologijo. 6. 12. so na univerzi predvajali film Cankar, 12. 12. so skupaj s študenti pripravili literarni vecer Skodelica kave, na katerem so ob Antologiji predstavili življenje in delo Ivana Cankarja, vecer pa je bil namenjen tudi slavnostnemu sklepu študijskega leta. Avstrija Na Dunaju na Inštitutu za slavistiko so prav tako obeležili SDIC, in sicer so od 19. do 21. 10. organizirali tridnevno slovenisticno ekskurzijovSlovenijo, v Maribor, Ljubljano in naVrhniko. V Mariboru so si ogledali tudi predstavo Moj lajf po stripu Borisa Gorenca in Tanje Komadine, narejenem po Cankarjevi zbirki crtic Moje življenje; ogledu so se pridružili tudi graški slovenisti. 6. 11. so se udeležili dogodka Ivan Cankar na Dunaju v organizaciji SKICE, ki je potekal v prestižni avstrijski Narodni knjižnici. Ogledali so si lahko nekaj odlomkov iz filma Cankar, nato pa sta režiser in scenarist filma Amir Muratovic in prevajalec Cankarja v nemšcino dr. Erwin Köstler spregovorila o njegovem nastajanju. Od 5. do 7. 12. so ob SDIC na Inštitutu izpeljali program z gosti s FF UL: dr. Alojzija Zupan Sosic je 5. 12. predavala o Dunaju v romanih Ivana Cankarja, popoldne so si ogledali film Cankar. 6. 12. je dr. Damjan Huber pripravil predavanje z delavnico o fonetiki, mag. Mateja Lutar je predstavila Cankarja kot inspiracijo za ustvarjanje v drugih umetniških zvrsteh oz. komercializaciji ter vodila igro Klanec, dr. Mojca Nidorfer Šiškovic pa je pregledno predstavila Antologijo in pretekle projekte Svetovni dnevi. Za zakljucek so se odpravili v Ottakring, kjer je Cankar skoraj 10 let bival pri družini Löffler (o tem prica tudi spominska plošca na stavbi), skupaj s predstojnikom dr. Emmerichom Kelihom in dr. Elizabeto Jenko ter veleposlanico RS mag. Ksenijo Škrilec, po Dunaju pa jih je nato vodil Štefan Oraže, študent slovenšcine. 3. 5. so obeležili jubilejni 20. Slovenski vecer, na katerem sta predavala dr. Milena Mileva Blažic s temo Motiv kulturne dedišcine v slikanicah in dr. Krištof Jacek Kozak s temo Kozmopolitizem kot identiteta pri Alešu Debeljaku.V Gradcu so v okviru SDIC od 3. do 10. 12. priredili uvod v festival v prireditvenem prostoru Štajerske deželne knjižnice, sledila je predstavitev prevoda stripa Hlapec Jernej in pasja pravica, ki so ga pod vodstvom dr. Karin Almasy realizirali študenti prevodoslovja, v knjižni obliki pa izdalo Kulturno društvo Clen VII za avstrijsko Štajersko. Sledila je predstavitev projekta SDIC in Antologije, v kateri je graška slovenistika zastopana s prevodom odlomkov romana Na klancu, delom študentke Franziske Brunner. Na fakulteti so postavili razstavo Jernej der Knecht und sein Recht – Einen slowenischen Klassiker als Comic übersetzen. Ogledali so si tudi filma Cankar in Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja ter filmski posnetek gledališke igre Hlapci. Na lektoratu so v prireditvenem prostoru Štajerske deželneknjižnice gostililiterarne vecere zGoranomVojnovicem, Mojco Kumerdej in Markom Sosicem. 24. 10. so si ogledali film Cefurji, raus. Od 12. do 16. 12. so potekali slovenski filmski dnevi; prvi film, Rudar, so si ogledali v kinu, ostale (Ruševine rež. Janeza Burgerja, Nocno življenje rež. Damjana Kozoleta, Houston, imamo problem rež. Žiga Virca in Nasvidenje v naslednji vojni rež. Živojina Pavlovica) pa na fakulteti. Na prireditev so študente pripravljali vokviruproseminarja (pod vodstvomdoktorandkeClaudieMayr-Veselinovic),del katerega je bilo tudi lektorjevo predavanje Ekranizacije slovenske literature. Med festivalom so ob projekcijah predstavili posamezne filme in se o njih s publiko pogovarjali gostujoci predavatelji dr. Karl Kaser, dr. Peter Stankovic in dr. Vanesa Matajc. 20. 3. so imeli na lektoratu filmsko projekcijo Praznovanje pomladi. 27. 11. so se udeležili tudi prednovoletnega koncerta slovenskih popevk in pesmi v avtorskih džezovskih aranžmajih vokalistke Ane Cop, ki v Gradcu študira džez. Zgolj sodelavci pri oglaševanju in udeleženci so bili pri naslednjih drugih prireditvah Slovenske citalnice: predavanju Branka Cerarja o odlocbi arbitražnega razsodišca v mejnem sporu med republikama Slovenijo in Hrvaško; predavanju Karla Smolleta Koroški Slovenci po 1945 inpri predstavitvi kuharske knjigezetnološkonoto.Vzacetkuštudijskega leta jelektor s kolegicodr.TatjanoKorensodeloval naslavisticni stojniciob Svetovnem dnevu jezikov, kjer sta predstavljala oddelek za slavistiko. Belgija V Bruslju so si 3. 12. ogledali film Cankar kot pripravo na predavanje dr. Mateje Pezdirc Bartol, ki je na Svobodni univerzi v Bruslju gostovala 4. 12. Predavanja so se udeležili študenti slovenšcine z univerz v Bruslju in Gentu, dijaki višje stopnje Evropske šole z dr. Renato Campelj Jurecic ter nekaj zunanjih obiskovalcev. Študenti slovenšcine so brali svoje prevode, dijaki Evropske šole pa so Cankarja interpretirali v slovenšcini. 6. 2. so študenti slovenšcine s svojimi predstavitvami sodelovali pri praznovanju Prešernovega dne, ki ga je organiziralo slovensko veleposlaništvo v Bruslju. Marca so s študenti slovenšcine na odprtem dnevu bruseljske univerze sodelovali pri branju Malega princa v vseh jezikih, ki jih ponuja oddelek za moderne jezike ULB, prebrali in interpretirali so odlomek v slovenšcini. V Gentu so 5. 12. gostili slovensko pesnico Stanko Hrastelj, ki je v Belgiji gostovala kot slovenska predstavnica na festivalu Transpoesie v Bruslju. 10. 10. 2018 so v okviru ciklusa slovanskih filmov na oddelku za vzhodnoevropske jezike in kulture prikazali film Ivan režiserja Janeza Burgerja, pred projekcijo je lektorica pripravila kratko predstavitev ozadja ter vsebine filma, DVD je prispeval Slovenski filmski center. 5. 12. so si v okviru SDIC s študenti slovenšcine ter kolegi z oddelka ogledali film Cankar. 4. in 25. 4. je lektorica pripravila predstavitev Slovenije in slovenskega jezika na dveh srednjih šolah v Flandriji, kar je bila ena od promocijskih dejavnosti oddelka. 3. 5. je lektorica za študente slovenšcine pripravila srecanje in debato s študenti iz Slovenije na Erasmus izmenjavi v Gentu. Drug drugemu so predstavili svojo kulturo in posebnosti svoje države, debata je ves cas potekala v slovenšcini. Srecanje je bilo dobro sprejeto s strani vseh sodelujocih. Bosna in Hercegovina V Sarajevu so številni študenti slovenskega jezika in slušatelji dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture ter clani Slovenskega društva Cankar 7. 11. na fakulteti prisluhnili predavanjema dr. Barbare Orel z AGRFT UL Eksperimentalno gledališce na Slovenskem: zgodovinski pregled ter Iz kleti v središce: gledališki eksperiment in politicni aktivizem. Z izvedbo SDIC so obeležili tudi 85-letnico delovanja Slovenskega društva Cankar Sarajevo.Tridnevno dogajanje so v sodelovanju pripravili lektor in clani društva Cankar, potekalo pa je v Muzeju književnosti in gledališke umetnosti BIH: 13. 12. so odprli razstavo Sledi, ki ostajajo (avtorji Pavel Ocepek, Jelena Šehovic, Dina Maksumic, Marija Dolinšek-Divcic, Amina Abdicevic in Fatima Kamali), s katero so predstavili Cankarja v Sarajevu, Slovensko društvo Cankar in vidne Slovence v Sarajevu. Na odprtju so vec kot 100 obiskovalcem spregovorili veleposlanica RS v BiH Zorica Bukinac, dekan FF v Sarajevu dr. Muhamed Dželilovic, ki je predstavil Antologijo in se dotaknil Cankarjevih del, ter predsednica Slovenskega društvaVerica Džindo. Z literarno predstavitvijo Hlapci i i i, ki je v režiji lektorja nastala na podlagi Antologije in pisem, so odprtje zaokrožili študenti lektorata slovenskega jezika, violistka Amila Alispahic in lektor. 14. 12. so priredili Celovecerni koncert MPZ Camerata Slovenica in literarni recital slušateljev dopolnilnega pouka slovenšcine pod mentorstvom uciteljice Mateje Kregar in lektorja. Nastal je na podlagi izbranih besedil iz Antologije, na koncu pa je interpretacijo Cankarjeve Skodelice kave, ob spremljavi pianista Fuada Šetica, izvedel lektor. 15. 12. so si ogledali film Cankar. 6. 3. so na lektoratu ob izidu pesniške zbirke Grad oslikan balonima i kišom in 8. marcu, dnevu žena, gostovale slovenskih pesnice. Knjigo je izdala sarajevska založba Art Rabic ob podpori JAK inTrubarjevega sklada. Bivši študent slovenšcine DejanTešic je pod lektorjevim mentorstvom pripravil izbor poezije 11 pesnic, na podlagi vseh vidnejših pesniških zbirk, ki so jih pesnice v Sloveniji izdale po letu 2010, in pesmi prevedel. Ob izidu je lektor skupaj s Slovenskim društvom Cankar Sarajevo pripravil gostovanje pesnic v dveh pesniških vecerih, vabilu se je odzvalo šest pesnic: Alja Adam,Veronika Dintinjana, Ana Svetel, Ana Pepelnik, MajaVidmar in Nataša Velikonja. 7. 3. je dogodek Književni putevi potekal na fakulteti z vec kot 60 prisotnimi, drugi vecer je dogodek Književna vecer v Muzej književnosti in gledališke umetnosti BIH pritegnil vec kot 70 obiskovalcev.V uvodu sta zbrane nagovorila pesnica in direktorica muzeja Šejla Šehabovic in prevajalec, ki je pojasnil izbor in prevajalske pristope. Oba dogodka, ki ju je povezoval in vsebinsko oblikoval lektor, sta požela veliko pozitivnih odmevov, o njiju je porocala vecina medijev. Lektorat, Slovenski filmski center in Slovensko društvo Cankar Sarajevo so od 20. 3. do 22. 3. že tretje leto zapored pripravili Dneve sodobnega slovenskega filma, lektor je pripravil izbor filmov in vodil vecere. Prvi vecer si je film Darka Štanteta Posledice ogledalo 123 obiskovalcev, drugi vecer so prikazali film Miha Mazzinija Izbrisana (132 obiskovalcev), tretji vecer pa film Miroslava Mandica Igram, sem (190 obiskovalcev). Slednji je nastal v koprodukciji s hrvaškimi in bosanskimi ustvarjalci, zato so po projekciji pripravili pogovor z avtorji filma.V pogovoru, ki ga je povezoval Nebojša Jovanovic, sta iz Slovenije sodelovala Miroslav Mandic in igralec Gregor Zorc, iz BIH pa igralci Senad Bašic, Amar Custovic in Luna Zimic Mijovic. 9. 4. je lektorat obiskala dr. Silvija Borovnik s FF UM. Študente, kolege s fakultete in slušatelje dopolnilnega pouka ter clane društva Cankar Sarajevo je navdušila s predavanjema Veckulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti ter Sodobne slovenske prozaistke. 29. 4. je v Sarajevu izšla jubilejna deseta številka literarne revije Život, ki pod okriljem Društva pisateljev BiH izhaja vse od leta 1952. Razdelek Govor drugih je tokrat uredil lektor in na vec kot 110 straneh predstavil Sodobno slovensko književnost. Predstavitev je prevedel DejanTešic pod mentorstvom lektorja, sestavljajo pa jo trije daljši eseji o poeziji, prozi in dramatiki in krajše predstavitve 25 avtoric in avtorjev ter izbrani odlomki literarnih del. Eseji, predstavitve in izbor so delo dr. Irene Novak Popov, dr. Alojzije Zupan Sosic in dr. Mateje Pezdirc Bartol s FF UL. Na predstavitvi revije, ki je potekala v Kamernem teatru‘55 in se je je udeležilo okoli sto ljudi, so o reviji med drugimi govorili glavni in odgovorni urednik dr. Almir Bašovic, namestnik urednika dr.Vahidin Preljevic in predsednik Društva pisateljev BiH Hadžem Hajdarevic ter veleposlanica RS v BiH Zorica Bukinac, lektor pa je predstavil zasnovo in vsebino rubrike Govor drugih.V mesecu maju in juniju so bile organizirane dobro obiskane predstavitve vTravniku, Zenici, Brckem inTuzli, na vseh razen vTravniku je sodeloval tudi lektor, v naslednjih mesecih pa še predstavitve v Konjicu, Mostarju,Tešnju in Stolcu. 9. 5. jih je obiskal dr.Vojko Gorjanc s FF UL, ki je izvedel predavanje Podedovani jezik in negativna dedišcina: o diskurzni neenakosti spola. 29. 5. so jih obiskali študent FF UM z dr. Branislavo Vicar, študenti obeh univerz so predstavili svoje programe, ucitelj je pripravil predavanje, srecanje pa so zakljucili s kvizom o Sloveniji in BiH, ki sta ga pripravili obe strani.V Banjaluki so 8. 11. na krajši svecanosti odprli dodatni lektorat slovenskega jezika. Pozdravil jih je dekan Filološke fakultete dr. Petar Penda, v imenu RS slovenska veleposlanica v BiH Zorica Bukinac in dekan FF UL dr. Roman Kuhar. Odprtja so se poleg vodje CSDTJ dr. Damjana Huberja udeležili predstavniki razlicnih fakultet Univerze v Banjaluki, Ministrstva za izobraževanje Republike Srbske, vodja konzularne pisarne Republike Slovenije Marjan Ristic, uciteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture Barbara Hanuš, clani Društva SlovencevTriglav in študenti, ki se od oktobra 2018 ucijo slovenšcino. Ceška V Brnu je od 17. do 21. 9. gostovala dr. AnaToroš z UNG s predavanjem o književnostih na stiku kultur. 3. 10. so s študenti obiskali Dan slovensko-ceškega prijateljstva v Zlínu. 25. 10. je sledila vecjezicna prevajalska delavnica, ki jo je vodil Klemen Pisk, vkljucili so se tudi praški študenti in zunanji gosti. 12. 11. je na FF MU potekalo odprtje razstave o Mihajlu Rostoharju, ki so se ga udeležili s študenti.V okviru SDIC so jih obiskali dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, dr. Damjan Huber, dr. Alojzija Zupan Sosic in mag. Mateja Lutar s FF UL. O Jožetu Plecniku jim je predavala Ajda Balderman Plesník, Michal Przybylski pa o Ivanu Cankarju. Ogledali so si filma Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja in Cankar ter organizirali literarni vecer z društvom GOvoRICA iz Nove Gorice v sodelovanju s Ceško-slovenskim društvom, igrali pa so se tudi družabno igro Klanec. 25. 3. je sledilo odprtje razstave Ivan Cankar … in njegova pravica. Od 29. 4. do 3. 5. sta pri njih gostovala dr. Mojca Smolej s predavanjem o slovenski skladnji in dr.Tone Smolej s predavanjem o slovenskih študentih na Ceškem skozi zgodovino, oba s FF UL. Od 8. do 11. 5. so se skupaj s slovenistikama v Pardubicah in v Pragi udeležili ekskurzije v Ljubljano,Trst in Rezijo.V Pardubicah so izvedli ekskurzijo v Slovenijo/Italijo, obiskali soTrst, Gorico, Rezijo in zamejske Slovence v Italiji.V Pragi so 22. in 23. 11. organizirali mednarodni simpozij Iz Ljubljane prek Dunaja do Prage – Ivan Cankar in njegovi sodobniki, ki ga je vodila dr. Alenka Jensterle Doležal, udeležilo pa se ga je okoli 10 raziskovalcev z razlicnih podrocij iz Slovenije in Ceške, kasneje bo izšel tudi zbornik prispevkov. Novembra je pri njih s predavanjem Prleško narecje gostovala mag. Mateja Kosi. December in januar sta bila v znamenju likovne razstave Ivan Cankar … in njegova pravica, ki je vizualizacija Cankarjevega romana Hlapec Jernej in njegova pravica. Pripravili so jo študenti ALUO iz Ljubljane (mentorja dr. PrimožVitez in dr. Boštjan Botas Kenda) in je bila pred tem razstavljena v Cankarjevem domu. 12. in 19. 12. so si ogledali dokumentarna filma Cankar in Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja. Od 1. do 5. 4. je pri njih s tremi predavanji v sklopu predavanj Literatura na sticišcu gostovala dr. AnaToroš, 15. in 16. 4. pa dr. Andrej Šurla s FF UL in Univerze v Gradcu s predavanjema Slovenska literatura v filmu in Sporocilnost besedil slovenskega punka. 17. 4. je predaval Peter Kuhar o Mihajlu Rostoharju in Cankarju, 25. 4. pa dr. Matej Šekli s temo Lingvogeneze južnoslovanskih jezikov. 13. 5. so organizirali Vecer kratkih filmov na Kampusu Hybernská. Predvajali so šest kratkih filmov (en film za vsak študijski jezik: slovenski, hrvaški, srbski, bolgarski, albanski in romunski), slovenski kratki film je bil Moderne Kunst (2017, režiser M. Šantic). Sodelovali so vsi lektorji in študenti oddelka, ki so pripravili tudi ceške podnapise. Francija V Parizu so si 4. 12. študenti z lektorico v kinu Forum des Halles ogledali film Playing Men slovenskega režiserja Matjaža Ivanišina, ki je prisotnim po predstavi postregel z dodatnimi informacijami o filmu in poteku snemanja.V sklopu projekta SDIC je lektorica predstavila avtorja in njegova dela, pa tudi Antologijo. Glasno so prebrali francoski prevod ter si ogledali filma Cankar in Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja. 16. 2. je na INALCU potekal Dan odprtih vrat, kjer je lektorica zainteresiranim predstavila možnost študija slovenšcine na INALCU. Od 15. 3. do 18. 3. se je v Parizu odvijal knjižni sejem Salon Livre. Na sejmu je imela svojo stojnico, obloženo s francoskimi prevodi slovenskih literarnih del, tudi Slovenija, dogodka pa so se udeležili tudi študenti.V sklopu filmskega festivala SEE (Festival des Cinémas du Sud-Est Européen) so 29. 5. na INALCU predvajali slovenski film Skupaj Marka Šantica, 30. 5. pa kratki dokumentarni film Fundamenti Petra Cerovška. Hrvaška Na Reki so po vzpostavitvi lektorata v poletnem semestru za študente in druge obiskovalce organizirali dve predavanji. Aprila 2019 je predavala veleposlanica RS v Zagrebu dr. Smiljana Knez študentom slovenskega jezika in drugim povabljenim na temo Slovenija in EU: izzivi malih držav, dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, pa je študentom predstavila delovanje zveze.V Zadru je lektor s študenti pripravil filmski vecer.V Zagrebu so 26. 9. sodelovali na Evropskem dnevu jezikov, ki ga je priredilo Predstavništvo Evropske komisije na Hrvaškem.V sklopu dogodka so lektorji v 10-minutnih individualnih pogovorih obiskovalcem predstavili osnove jezika in promovirali državo; promocijski material sta priskrbelaVeleposlaništvo RS v Zagrebu in CSDTJ. Decembra do potekali Cankarjevi dnevi v Zagrebu. 3. 12. so priredili vecer šansonov Crtice v štiklce ali ce Cankar bi popevke zlagal v Slovenskem domu v Zagrebu. Kantavtor Bor Seušek je uglasbil besedila Ivana Cankarja in skozi glasbeno interpretacijo predstavil njegova dela ter življenje. Glasbenemu programu je sledila projekcija igrano-dokumentarnega filma Cankar. 4. 12. je sledilo odprtje razstave družabnih iger in pisav Cankar ne jezi se, ki so jo pripravili študenti katedre za informacijsko in graficno tehnologijo z ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete v zagrebški knjižnici Bogdana Ogrizovica. Predstavili so projekt SDIC, Antologijo in družabno igro Klanec. Študentke slovenšcine so prebrale odlomke iz svojih hrvaških prevodov, odlomke v slovenšcini je brala študentka iz Slovenije, ki je bila na študijski izmenjavi v Zagrebu. 13. 12. so predstavili projekt SDIC in Antologijo na fakulteti. Študentke, ki so prevajale Cankarjeva dela, so prebrale nekaj odlomkov iz svojih hrvaških prevodov in obiskovalcem predstavile svoje izkušnje s prevajanjem. Po predstavitvi so predvajali še film Cankar. Med 10. in 17. 12. je bila v knjižnici Filozofske fakultete na ogled razstava o Cankarju in Cankarjevih delih. 14. 12. so priredili srecanje z ucenci petih razredov v zagrebški osnovni šoli Ivana Cankarja, ki praznuje dan šole 10. 5., na dan Cankarjevega rojstva. Srecanje je organiziraloVeleposlaništvo RS v Zagrebu. 19. 12. so bili s študenti slovenšcine na enodnevni ekskurziji v Ljubljani (skupaj 40).V dopoldanskem casu so si ogledali predstavo Hlapci v gledališcu Drama, popoldan pa so šli na razstavo Ivan Cankar v Mestni muzej. 23. 1. so se udeležili literarnega vecera v knjižnem klubu Booksa z Gabrielo Babnik in predstavite romana Sušna doba s prof. Anito Peti -Stantic, ki je roman prevedla. 25. 1. je bil na FF v Zagrebu Dan odprtih vrat, na katerem so predstavili oddelek in gradiva (profesorji so dijakom predstavili študij, študenti pa so z njimi delili svoje izkušnje s študijem). 6. 2. so se udeležili Prešernovega dne v Zagrebu. Prof. Zvonko Kovac s katedre za slovenistiko FF UZG je sodeloval na literarnem veceru, ki ga je organiziraloVeleposlaništvo RS v Zagrebu. 29. 3. je bilo na lektoratu organizirano srecanje študentov in profesorjev z Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti v prostorih fakultete. Študenti so sestavili kviz o južnoslovanskih državah in jezikih ter pripravili projekcijo z zanimivostmi vsake države ter jezika. 1. in 2. 4. so imeli študenti foneticne vaje z dr. MartinomVrtacnikom. 15. 4. so se udeležili promocije knjige slovenskega zgodovinarja Žarka Lazarevica Izmedu straha i nade. Gospodarsko-povijesne studije o teškocama modernizacije, ki jo je prevedla prof. Peti -Stantic.V okviru programa Erasmus jih je obiskala dr. Đurda Strsoglavec s FF UL, ki je s študenti slovenšcine izvedla zanimivo in koristno prevajalsko delavnico. 5. 6. je doktorirala JelenaTušek, asistentka za jezik na katedri za slovenšcino FF Univerze v Zagrebu. Lektorica je sodelovala pri eksperimentu (izgovorjava v-ja v slovenšcini in hrvašcini), ki ga je vodil prof. Damir Horga z Oddelka za fonetiko FF Univerze v Zagrebu in k sodelovanju povabila tudi druge Slovence v Zagrebu, odzvali sta se MarjetaTrkman Kravar in Zlatka RizvicVukovic. Študentka Patricija Panic je marca 2019 sodelovala na sejmu Viroexpo2019 vVirovitici zVeleposlaništvom RS v Zagrebu, kjer je predstavila študij slovenšcine v Zagrebu, študenta Lara Pongrac in Mario Markovic sta prevedla krajše besedilo o slovenskih izdelkih zaVeleposlaništvo RS v Zagrebu, študenta Sebastian Jajtic in Sara Šabani pa sta pomagala pri dogodku, organiziranem ob Dnevu državnosti, ki ga je prirediloVeleposlaništvo RS v Zagrebu. Italija V Neaplju je vodja slovenistike dr. Maria Bidovec decembra predstavila romana Gorana Vojnovica na knjižnem sejmu malega in srednjega založništva. Maja so prevajali izbor pesmi GlorjaneVeber za mednarodni pesniški festival Parole spalancate (Besede, odprte na stežaj) in priredili filmski vecer ter seminar o filmu Cefurji, raus! GoranaVojnovica. Junija je pri njih gostovala prevajalka Patrizia Raveggi s seminarjem o prevodih dveh romanov Gorana Vojnovica v italijanšcino. Od februarja 2018 do februarja 2020 je lektorat udeležen v projektu Cibo, lingua, rito e alterità nelle narrazioni fra le Alpi e l’alto Adriatico – Studio e conservazione della cultura alimentare come patrimonio immateriale nell’area tra Slovenia, Croazia e Friuli Venezia Giulia. Dr. Maria Bidovec se je maja udeležila mednarodnega znanstvenega simpozija Pokrajine na ozemlju med Vzhodnimi Alpami in Jadranom v dialogu z drugimi kulturnimi podrocji (1740–1867): izmenjava znanstvenikov in izobražencev ter spremembe epistemoloških vzorcev z referatom Eminenti sloveni di Sette-Ottocento nelle opere di referenza ottocentesche in Italia.V Padovi so si 29. 11. ogledali dokumentarni film Cankar, ki je bil uvod v predavanje dr. Jadranke Cergol z UP z naslovom Cankar in Trst: pisatelj, politik, mislec. Predavateljica je vedela, da pripravljajo ekskurzijo vTrst, zato jim je dala dober (pred)vpogled v Cankarjevo delovanje vTrstu. Pred tem so obiskaliTržaško knjižno središce, kjer so zanje v soorganiziciji z dr. Karin Marc Bratina pripravili srecanje s predstavnicama založniških hiš Založništvo tržaškega tiska in Mladika. Martina Kafol z ZTT je predstavila najnovejšo dvojezicno zbirko crtic Ivana Cankarja Na otoku, obiskali so še Ljubljano, med drugim NUK in CSDTJ. Marca je ves mesec v Padovi gostovala dr. Danila Zuljan Kumar z ZRC SAZU ter FH UNG in za študente in ucitelje na Katedri za slovenski jezik in književnost pripravila predavanji Leksikalna semantika v narecnih govorih ter Identiteta Slovencev v Beneški Sloveniji v odnosu do identitete Furalnov v Furlaniji – Julijski krajini. 4. 4. so v sodelovanju z založniško hišo izVidma Bottega Errante edizioni, s CSDTJ ter ob financni podpori Konzulata RS vTrstu gostili Miha Mazzinija in predstavili italijanski prevod Izbrisana. Predstavitev knjige I cancellati je potekala v knjigarni Pangea v starem mestnem jedru in je bila dobro obiskana. Nekateri oddelki univerze v Padovi so posvetili vec predavanj obletnici padca berlinskega zidu, ki so se jih udeležili tudi s študenti slovenšcine. 16. 4. je dr. Han Steenwijk na Oddelku v okviru dogodka AltrEurope predaval o obdobju slovenske osamosvojitve. 13. 5. je dr. Igor Škamperle v okviru dvodnevnega simpozija pripravil predavanje z naslovom Pensare la società prima e dopo la caduta del Muro di Berlino. Trasformazioni ideologiche e dinamica accademica in Slovenia, ki so se ga s študenti z veseljem udeležili. Prvi teden junija so gostili dr. Damjana Huberja, ki je za študente pripravil predavanja o naglaševanju, delali so tudi prakticne vaje, ki so bile zelo koristne in uporabne. Oddelek za jezikoslovne in literarnovedne študije in lektorat se je vkljucil v projekt obeležitve obletnice rojstva GiuseppejaTartinija, v sklopu katerega bodo skrbeli za promocijoTartinijeve glasbe v Padovi. Predavanja so zakljucili z druženjem, na katerem so študente drugih slovanskih jezikov naucili nekaj slovenšcine pred poletnim oddihom v Sloveniji.V Rimu so 7. 12. obeležili projekt SDIC v splošni knjižniciTullio de Mauro. Dogodek, ki so ga organizirali skupaj zVeleposlaništvom RS v Rimu, je bil namenjen predstavitvi Antologije in projekta, obenem pa so želeli Rimljane opozoriti na prevod romana Jugoslavija, moja dežela, za katerega je GoranVojnovic jeseni prejel tudi prestižno italijansko knjižno nagrado Latisana per il Nord-Est. Avtor je zbolel, po zaslugi prevajalke romana Patrizie Raveggi in moderatorja dr. AndreaTrovesija pa so literarno popoldne uspešno izpeljali skupaj s predstavnico videmske založbe Forum, pri kateri je Jugoslavija, terra mia pred kratkim tudi izšla. Organizatorji so bili izjemno veseli dobre udeležbe vec kot 50 obiskovalcev, h kateri je pripomogla tudi selitev v splošno knjižnico in vstop v njen BiblioTu sistem, saj so preko sistema dogodek poleg gostujoce oglaševale tudi vse druge knjižnice na podrocju Rima. Dan kasneje je na najvecjem italijanskem knjižnem sejmu majhnih založnikov Più libri più liberi pogovor s prevajalko Patrizio Raveggi vodila dr. Maria Bidovec z Univerze v Neaplju.V tednu od 11. do 15. 3. jih je obiskala dr. Mateja Pezdirc Bartol in pripravila odlicna predavanja o Cankarjevi dramatiki, ki so jo študenti leto poprej prevajali za Antologijo. 21. 3. so v Glasbenem konservatoriju Sv. Cecilija prisluhnili Barbari Korun, ki je to leto zastopala Slovenijo v družbi 11 pesnikov iz razlicnih evropskih držav. 16. 4. so se s študenti udeležili še branja poezije v živo.V sklopu projekta Europa in Circolo je v knjižnici Biblioteca Europea Bina Štampe Žmavc predstavljala svojo Pesem za liro (v prevodu Micheleja Obita). Med 13. in 17. 5. je na slovenistiki gostovala dr. Karin Marc Bratina. Zelo zanimiva predavanja o slovenski frazeologiji je nadgradila še z delavnicami na primerih kontrastivnosti. Na pobudo veleposlaništva RS v Rimu je katedra za slovenistiko na La Sapienzi skupaj z italijanistiko na FF UL in UM sodelovala na literarnem natecaju za študente Energheria – Matera 2019, Evropska prestolnica kulture. Njihov študent Leonardo Ungarini je pod mentorstvom lektorice prevedel eno od treh kratkih zgodb, s katerimi so se študenti UM potegovali za prvo nagrado. Zmaga je ostala v Italiji, vse tri kratke zgodbe pa bodo izšle v vsakoletni antologiji Energherie.V Trstu (Prevajalstvo) so 15. 11. skupaj s predstavništvi Evropske komisije na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji, sekcija za slovenski ter hrvaški in srbski jezik Oddelka Univerze vTrstu organizirali prevajalsko konferenco #TranslatingEurope Manj pogosti jezikovni pari – izzivi in priložnosti pri izobraževanju prihodnjih (in sedanjih) prevajalcev. Konferenca je bila tudi priložnost za srecanje dekanje Oddelka dr. Lorenze Rega z vodjo programa STU dr. Mojco Nidorfer Šiškovic in predstojnico Oddelka za prevajanje (obe FF UL) ter vodjo slovenistike na oddelku za humanistiko UT prof. Miranom Košuto o podpisu sporazumov o sodelovanju v prihodnje. S FF UL sta bila nato junija 2019 podpisana sporazuma, ki opredeljujeta položaj ucitelja. SDIC so na obeh oddelkih tržaške univerze izvedli 4. 12., pridružili so se jim tudi študenti slovenšcine iz Padove. Program je bil razdeljen na tri dele: obiskTržaškega knjižnega središca, sprehod po Cankarjevem delavskemTrstu, ki ga je vodila Marta Ivašic, in predavanje dr.Vesne Mikolic. VTržaškem knjižnem središcu so na pobudo lektorice pripravili srecanje s predstavnicama založniških hiš Založništvo tržaškega tiska (ZTT) in Mladika. Martina Kafol z ZTT je predstavila najnovejšo dvojezicno zbirko crtic Ivana Cankarja Na otoku, sicer pa so se pogovarjali predvsem o njihovih dejavnostih in možnostih sodelovanja. Sprehod po »Cankarjevem«Trstu so obogatili s postanki na krajih, s katerimi je bil Cankar najbolj povezan in kjer so študenti obeh oddelkov tržaške univerze in študentka iz Padove prebirali pesmi in odlomke iz njegovih del, zbrane v Antologiji, pred številno publiko. Sledil je nagovor prof. Mirana Košute in nato predavanje dr.Vesne Mikolic z naslovom Ivan Cankar in slovenska kultura nekoc in danes ter predstavitev ponatisa Cankarjevega dela Novo življenje, ki je pred 110 leti izšlo pri Slovenski matici. Program so pripravili v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališcem in Slovenskim klubom vTrstu ter Slovensko matico iz Ljubljane. Naslednji dan so program v Cankarjevem duhu nadaljevali v Ljubljani.V Trstu (Humanistika) so 4. 12. na obeh oddelkih tržaške univerze izvedli SDIC – glejTrst (Prevajalstvo). 13. in 14. 12. so se s študenti udeležili dvodnevnega simpozija v okviru 29. primorskih slovenisticnih dnevov. Naslov simpozija je bil Tržaški Cankar in naše branje. O Cankarju so govorili dr. Marija Pirjevec, dr. IvanVerc, prof. Mira Košuta, dr.Vesna Mikolic, dr. Zoran Božic, dr. Marij Cuk, dr.Vilma Puric, dr. Bogomila Kravos in drugi. 12. 3. so dr. Marija Pirjevec, Darja Betocchi, Gabriella Musetti in Nadia Roncelli v Kavarni San Marco vTrstu predstavili zbirko pesmi Marije Kostnapfel Pesmi/Poesie. 9. 4. so šli s študenti na Pogovor o branju v koprsko gledališce, kjer je tržaški ustvarjalec argentinsko-istrskih korenin Juan Octavio Prenz predstavil svoj roman Samo drevesa imajo korenine. 28. 5. so v koprskem gledališcu prisluhnili pesniku, likovnemu kritiku in esejistu Andreju Medvedu. O njegovi najnovejši poeziji se je z njim pogovarjala Diana Pungeršic. 29. 5. je imel minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Cesnik na katedri predavanje Uspešna komunikacija za vstop mladih na trg dela. Poleg njihovih študentov se je predavanja udeležilo veliko srednješolcev. 18. 6. je bil gost koprskega gledališca pesnik, prevajalec in urednik dr. Miklavž Komelj, ki se je z Diano Pungeršcic pogovarjal o svojih delih, z Jasno Cebron pa o Kosovelovih pesmih. V Vidmu so 20. 10. sodelovali na konferenci o rezijanski glasbi Ta rozajanska citira wcera anu nas v organizaciji dr. Roberta Dapita in v sodelovanju s študentko Pamelo Pielich, 3. 12. je lektorica izvedla predavanje Cankar in predstavila projekt SDIC ter Antologijo. 13. in 14. 12. so se odpravili na ekskurzijo naVrhniko in v Ljubljano, v okviru katere so imeli voden ogled Cankarjeve hiše, obiskali so CSDTJ in predstavili Antologijo. 18. 12. so se s študenti udeležili božicnih karaok v sklopu študentskih srecanj Aperilingue. 5. 9. 2019 pa sta lektorica Lara Pižent in suplentka Lara Cernic za bodoce študente pripravili predstavitev slovenšcine, Slovenije in slovenske kulture v sklopu projekta Introduzioni alle lingue, letterature e culture straniere: un viaggio affascinante verso l‘Europa Centrale e Orientale. Japonska V Tokiu se je lektorica s študenti udeležila dveh projekcij slovenskih filmov. Prvi je bil film Ivan na festivalu filmov Evropske unije, drugi pa igrani dokumentarni film Alma na univerzi Toyo, ki mu je sledilo predavanje o Almi Karlin. Kitajska V Pekingu na Univerzi za tuje študije so si 22. 10. ogledali filma Rudar, 27. 10. pa obiskali sejem The 13th Beijing International Cultural & Creative Industry Expo in si ogledali razstavni paviljon SEM (o cebelarstvu na Slovenskem in Svetovnem dnevu cebel), dan pozneje je sledil obisk plesne predstave v okviru delavnic Transcendent Cultural Barriers with Your Body z gostjo koreografinjo Rosano Hribar. 31. 10. so organizirali jesensko praznicno druženje s študenti, v okviru katerega je sledil ogled filma Idila režiserjaTomaža Gorkica. 4. 12. so odprli literarno razstavo Ivan Cankar in Lu Xun – dva velikana dveh svetov ter predstavili Antologijo. 5. 12. so obiskaliVeleposlaništvo RS v Pekingu. Srecali so se s študenti slovenšcine z BISU, sledila je kratka predstavitev Antologije. 8. 12. so si ogledali film Cankar, 11. 12. pa film Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja. 13. 12. so organizirali pogovor s prevajalko Kosovelovih Integralov ‚26 v kitajšcino FanYuan. Dan pozneje je sledil sprejem in predavanje dr. DanilaTürka z naslovom Future of Multilateralism ob njegovem imenovanju v naziv castnega profesorja, ogled razstave Ivan Cankar in Lu Xun – dva velikana dveh svetov ter srecanje dr.Türka s študenti slovenšcine. 5. 1. so priredili pobožicno in ponovoletno druženje s študenti in ogled filma Pisma sv. Nikolaju režiserja Mitje Okorna. 28. 2. so obiskali literarni vecer s pesnico Cvetko Bevc. 12. 4. so obiskali predavanja dr. Igorja Sakside z naslovom Kekec and the Theory of the Heroic Reader. 29. 4. so se udeležili gledališke delavnice z igralcema RokomViharjem in Alido Bevk – priprave na prihajajoci gledališki festival SELC in predstavo Pohujšanje v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja ter literarni vecer z gostoma, posvecen Ivanu Cankarju in njegovemu delu; druženje z gostoma, s študenti slovenšcine z BISU in zaposlenimi je potekalo naVeleposlaništvu RS v Pekingu. 20. 5. 2019 so se srecali z ilustratorjem Svjetlanom Junakovicem – avtorjem, ki je ilustriral tudi nekaj ucbenikov CSDTJ. Srecali so se tudi s pesnikom in pisateljem dr. Petrom Svetino, prebirali kitajski prevod njegovega dela Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom. 25. 5. so na gledališkem festivalu SELC sodelovali z odlomkom iz Pohujšanja v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja, festivalska komisija je pod pokroviteljstvom podjetja Huawei od 16 prijavljenih izbrala 10 skupin, med njimi slovensko, ki so v tekmovalnem delu programa predstavile gledališka dela evropskih držav, katerih jezike študirajo. 28. 5. so si ogledali razstavo Treasures from the national museums along the Silk road, še posebej dela, namenjenega predstavitvi Narodnega muzeja Slovenije.V Pekingu na Univerzi za mednarodne študije so si 6. 12. v okviru SDIC ogledali film Cankar, 25. 12. so organizirali Božicni dan, na katerem so brali božicne zgodbe in poslušali slovenske božicne pesmi ter si ogledali film Pisma svetemu Nikolaju. 8. 3. 2019 so si na Slovenskem filmskem veceru ogledali film Vesna in 22. 3. še film Poletje v školjki I. Odprli so razstavo Jugoslovanski teden filma in Kekec. Gostujoca predavateljica Cvetka Bevc je imela 1. 3. predavanja Pripovedovanje zgodb: Kako predstaviti pravljico za otroke?, Pisci radijskih iger in Carovnija nastanka, nastopila pa je tudi na Pesniškem veceru s Cvetko Bevc. Dr. Igor Saksida je v zacetku aprila izvedel predavanja Slovenska slikanica, Ulicna poezije ter njene metode, Kekec kot slovenski nacionalni junak ter Kekec in teorija junaškega bralca; pri zadnjih treh predavanjih se je dr. Saksidi kot predavatelj pridružil tudi lektor. RokVihar in dr. Alida Bevk sta konec aprila izvedla predavanja o javnem govornem nastopanju ter delavnico. Povezava kateder za slovenistiko, albanistiko ter polonistiko je predstavila pestro predfestivalsko (28. 2. 2019–4. 4. 2019) ter festivalsko (8. 4. 2019–12. 4. 2019) dogajanje v okviruThe BISU Breeze Festival. Pod mentorstvom lektorja je nastala aktualizacija Prešernove Zdravljice. Ena študentka je zapela sedmo kitico pesmi v slovenskem jeziku, druga pa v kitajskem, za spremljavo sta uporabili tradicionalno kitajsko glasbeno podlago. Izdelek je bil marca posnet v medijskem studiu BISU in kot del intervjuja z lektorjem na Radiu BISU predvajan v aprilu 2018.V okviru projekta GuanPei študentov slovenistike je pod mentorstvom lektorja maja nastal triminutni avdio-vizualni izdelek Crni labod (po pesmi Jerneja Kusterla), kjer študenti skozi potopisno oko prikažejo najvecje turisticne znamenitosti Pekinga.Tradicionalna kitajska glasbena podlaga, ki spremlja video posnetek, vsebuje Kusterlovo zvocno interpretacijo avtorske pesmi Crni labod.Veleposlanik RS v Pekingu Janez Premože je 31. 10. obiskal BISU, študenti slovenistike pa so bili povabljeni na obiskVeleposlaništva RS v Pekingu decembra ter 29. 4. na kulturni vecer s slovenskim igralcem RokomViharjem ter profesorico igre na ljubljanski AGRFT, dr. Alido Bevk. 17. 5. so na BISU uradno odprli Pedagoško-raziskovalno sekcijo slovenistike, dogodka pa se je z delegacijo udeležil tudi slovenski minister za izobraževanje, znanost in šport ter namestnik predsednika vlade dr. Jernej Pikalo, ki je ob tem obisku prejel naziv castni profesor. Lektor je s študenti ob tej priložnosti pripravil spremljevalni kulturni ter povezovalni program v slovenskem jeziku. Madžarska V Budimpešti so si v okviru SDIC 3. 12. ogledali film Cankar Amirja Muratovica, 4. 12. so priredili literarni vecerToneta Partljica, 5. 12. pa prisluhnili predavanjema Istvána Lukácsa inToneta Partljica o Ivanu Cankarju. 12. 12. jim je predavala Lidija Dimkovska (predavanje je lektor organiziral v sodelovanju z makedonskim lektorjem Zlatkom Panzovom), 25. 4. pa Anja Mugerli. Od septembra do aprila so si ogledali filme Houston, imamo problem! (19. 9.), Vdovstvo Karoline Žašler (2. 10.), Moj ata, socialisticni kulak (6. 11.), Vesna (12. 2.), Sladke sanje (11. 3.) in Outsider (1. 4.). Severna Makedonija V Skopju je profesorica in lektorica predstavila Antologijo literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike, med promotorji je bil tudiVeleposlanik Republike Slovenije v Republiki Severni Makedoniji dr. Milan Jazbec, na dogodku pa so nastopali tudi študenti slovenisti s kulturnim programom. Nemcija V Kölnu je lektor enkrat na teden s študenti bral razlicna literarna besedila, da so vadili naglaševanje, s tremi študentkami so prevajali odlomke iz Cankarjevih del. Izvedli so vec filmskih vecerov, in sicer skupaj z drugimi lektorji na inštitutu, filmi pa so bili izbrani glede na žanr. Lektor je na seminarju z naslovom Rethinking the Impact of the Liberal Arts: Rhetoric v Beogradu predstavil prispevek oTitovih govorih. Sodeloval je tudi pri seminarju Balkan Aufklärung, kjer je predstavil slovensko razsvetljenstvo. Na fakulteti je imel januarja predavanje o slovenski zgodovini in kulturi Einblick in die slovenische Kultur und Geschichte. Skupaj s kolegi so obeležili 100-letnico Kraljevine Jugoslavije, pripravil pa je tudi predavanje o takratni vlogi Slovencev. Na lektoratu je gostoval tudi pesnik Uroš Prah, ki je predstavil svoji pesniški zbirki in opisal ustvarjalni proces.V Regensburgu so v poletnem semestru zaceli z organizacijo filmov za festival v februarju 2020 Mitteleuropa, na katerem sodelujejo filmi izVzhodne in Južne Evrope. Nerina Kocjancic s Slovenskega filmskega centra je poslala filme, od katerih bosta dva izbrana za festival. 2. 5. je lektor študentom regensburške univerze in visoke šole skupaj z organizacijo Bayhost predstavil UL. Rezultat je bil, da se je ena študentka že odlocila za študij v Ljubljani, ena pa gre na Erasmus izmenjavo. Na koncu poletnega semestra so imeli študenti izpit oz. klavzuro – prevod iz slovenšcine v nemšcino. Za nalogo je lektor izbral svoj prevod švicarskega pisatelja Petra Stamma – odlomek iz romana Agnes. ŠtudentaTim Baltheiser in Kristina Lihan, ki sta v okviru SDIC prevajala Cankarjev govor Slovenski narod in slovenska kultura iz leta 1907 in spremni esej dr. Alojzije Zupan Sosic, sta brala prevoda v Antologiji. Predvajali so tudi dokumentarni film Aleksandrinke.V Munchnu so slovenski kulturni praznik konec januarja obeležili v sodelovanju z generalnim konzulatom RS v Münchnu, 23. 4. pa so izvedli SDIC.V Tübingenu so oktobra na literarnem popoldnevu osvetlili vlogo in pomenTrubarjevih del Katekizem in Abecednik ter Cerkovna ordninga.V okviru projekta Raznolikost reformacije: lokalni in globalni izrazi je na UniverziTübingen na Raziskovalnem inštitutu za zgodovinoTrubarjevo delo in družbene razmere v casu reformacije poglobljeno predstavil Denis Schmidt.V okviru SDIC so decembra priredili literarne vecere, na katerih so predstavili Ivana Cankarja in Antologijo. Za Antologijo je študentka slovenšcine CarmenThamm v nemšcino prevedla besedilo M. Pezdirc Bartol Cankarjeva dramatika in Cankarjevo Pismo Lawoslavu Schwentnerju, esej dr. Mateje Pezdirc Bartol Cankarjeva esejistika in publicistika pa sta prevedli Carmen Thamm in Kristina Zeitler. Izvedli so tudi literarno branje Cankarjevega eseja Kako sem postal socialist v nemškem prevodu CarmenThamm in priredili filmski vecer z ogledom filma Cankar, lektorica je ob odlomkih iz njegovih del predstavila Cankarjev izjemen prispevek k razvoju slovenske proze in dramatike. 4. 12. so na literarnem popoldnevu v okviru aktualnega projekta SDIC predstavili novo delo Bei Sonnenuntergang spazierten sie zu zweit am Meer entlang … Eine Auswahl slowenischer Kurzgeschichten/Pred soncnim zahodom … Izbor slovenske kratke proze v nemšcino. Kratka prozna dela Zofke Kvedrove, Branke Jurca in Ivana Cankarja so prevedle študentke slovenšcine CarmenThamm, Kristina Zeitler in Constanze Becker. Izbor prevodov slovenske kratke proze Bei Sonnenuntergang … je nastal v sklopu projekta Prevajanje slovenskih literarnih besedil v nemšcino, ki poteka na lektoratu slovenšcine vTübingenu ob podpori CSDTJ. Mladen Uhlik jim je 30. 1. predaval na temo Brezosebne stavcne zgradbe v slovenšcini in ostalih južnoslovanskih jezikih primerjalno z rušcino. Predavanje je pritegnilo tako študente slavistike kot drugih študijskih smeri (racunalniško jezikoslovje, splošno jezikoslovje, germanistika itn.), profesorje, jezikoslovce in druge jezikovno ozavešcene poslušalce, po predavanju pa so obeležili slovenski kulturni praznik. Od 21. do 25. marca so se zvrstila predavanja v okviru akademske izmenjave med UniverzoTübingen in UL: dr.Tilman Berger je gostoval na FF UL s predavanji Absentiv v slovanskih jezikih, Rezultativne zgradbe v cešcin in Spremembe v nacinu nagovarjanja v sodobni rušcini, dr. Schamma Schahadat pa je predavala na temo Epochenbrücke. Die Inszenierung des Anfangs in der Literatur von der Romantik bis zur Avatgarde. Lektorica je s študenti 26. 6. izvedla ekskurzijo poTrubarjevi poti izTübingena v Bad Urach in Rothenburg ob derTauber.V Bad Urachu so si ogledali Stift Urach, predstojnik Conrad Maihöfer jih je seznanil z zgodovino te ustanove in predstavil današnjo organiziranost ustanove. Carmen Thamm, študentka slovenšcine na lektoratu slovenšcine vTübingenu, je izdala knjigo Der Kampf um Transnationalisierung – Gewerkschaftliche Krisenpolitik in Deutschland, Österreich und Slowenien, ki obravnava specificno podrocje globalne politicne ekonomije. Aktualno tematiko je vkljucila v primerjavo o spremembah v delovanju sindikatov in položaju delavcev po krizi 2007, predvsem v obdobju 2008–2015. Nadaljevali so s predstavitvijo slovenske kulture v sklopu Svetovnih dni slovenske kulture, tudi s predstavitvami lektorice na temo Slovensko slikarstvo. Poslušali so predavanje dr. Irine Wutsdorff o slovenski pisateljici Zofki Kvedrovi vTübingenu in Pragi. 23. 1. so poslušali predavanji dr. Mateja Šeklija Nemške prevzete besede v slovenšcini in Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov. 25. 1. so poslušali še predavanje Poezija slovenske moderne v evropskem kontekstu: lirske zvrsti. Nadaljevali so s prevajanjem slovenske kratke proze v nemšcino. Na lektoratu so si od novembra do maja ogledali filme Aleksandrinke, Cankar in Presihajoce jezero – Zadnji coln. Poljska V Katovicah so izvedli projekt Slovensko-poljska kulturna in jezikovna izmenjava. Namen povezovanja študentov, slovenistov s Šlezijske univerze in polonistov z UL, je krepitev sporazumevalne in sociokulturne zmožnosti. Študenti si izmenjujejo klasicna pisma, snemajo kratke filme in video pogovore.V projektu sodeluje približno 35 študentov, nosilki projekta sta Maria Waclawek in lektorica. Ob SDIC se je 17. 1. v prostorih kavarne Pogon v Sosnowcu odvilo literarno-glasbeno srecanje Skodelica kave. Gostje so prisluhnili uverturi klavirja in klarineta, predstavitvi Antologije literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike ter branju prevodov v poljšcino. Najvecji aplavz so poželi študenti, ki so poustvarili dramsko igro O cloveku, ki je izgubil prepricanje. Ob koncu so se gostje pomerili v igri, ki je nastala na podlagi družabne igre Klanec – tekmovali so v risanju, pantomimi in opisovanju pojmov. Srecanja se je udeležilo okoli 35 gostov, med njimi tudi prva svetovalka naVeleposlaništvu RS vVaršavi Saša Ivanc.V Krakovu so 20. 10. organizirali predavanje in literarni vecer s pesnikom Milanom Deklevo, ki je ob izdaji izbora pesmi in esejev v poljskem prevodu (Z nicosci w czas. Wybór wierszy i esejów, prevedla Marlena Gruda, Mikolów 2018) gostoval na Poljskem. 19. 10. je na Jagelonski univerzi spregovoril o razliki med biografijo in romanom s kljucem, nato pa predstavil svojo umetniško vizijo biografije pisateljice in popotnice Alme Karlin, ki jo je upodobil v romanu Telo iz crk. Kasneje je bila novoizdana knjiga predstavljena v kavarni De Revolutionibus Books&Cafe na literarnem veceru. Pogovor z Milanom Deklevo in prevajalko dr. Marleno Grudo je vodila Aleksandra Wojtaszek, prevajala pa Katarzyna Gronkowska, obe diplomantki slavistike in slovenskega lektorata. 3. in 6. 12. 2018 so v okviru projekta SDIC obeležili stoletnico smrti Ivana Cankarja, ki mu je lektorica že v zimskem semestru posvetila nekaj ur. 3. 12. je dr. Marlena Gruda izvedla predavanje o življenju in ustvarjalnosti Ivana Cankarja, obogateno s slikovnim in filmskim gradivom. Študenti so predstavili Cankarjevo dramatiko in prebirali odlomke, ki so jih prevedli za Antologijo in v okviru prevajalskih vaj. 6. 12. so si ogledali film Cankar; dogodka sta bila dobro obiskana. 5. 3. so se srecali s Katarino Šalamun Biedrzycko ob izidu njene knjige. Ob knjižni izdaji študij o slovenski in poljski literaturi Wsród slowenskich i polskich autorów (Med slovenskimi in poljskimi avtorji) je Društvo poljskih pisateljev organiziralo srecanje z avtorico. Udeležili so se ga tudi nekateri slavisti ter predstavnik slovenskega veleposlaništva. 11. 4. so jih na lektoratu obiskali dijaki iz Ljubljane in aktivno sodelovali v konverzacijah s študenti. 6. in 8. 5. so organizirali predavanji dr. Silvije Borovnik o slovenski literaturi, ki je predavala najprej o esejistiki Draga Jancarja in Aleša Debeljaka, o vprašanjih veckulturnosti in medkulturnosti ter položaju Slovencev v EU, v drugem predavanju pa se je posvetila pisateljicam Brini Svit, Erici Johnson Debeljak, Maruši Krese in Maji Haderlap, ki ustvarjajo v kontekstu dvokulturnosti in dvojezicnosti. Od 19. do 25. 5. so organizirali enotedensko strokovno ekskurzijo študentov slovenskega lektorata po Sloveniji s ciljem spoznavanja slovenske literature. Ekskurzije se je udeležilo sedemnajst študentov lektorata, ki sta jih vodili asistentka dr. Marlena Gruda in lektorica.V zacetku junija so študenti predstavili ekskurzijo na srecanju študentskega znanstvenega krožka v obliki projekcije fotografij, v oktobru pa tudi trajnejšo predstavitev ekskurzije na oglasni deski oddelka.V Lodžu so 15. 11. lektorice slovenšcine, bolgaršcine in srbšcine s pomocjo študentov organizirale Fuksówko (brucovanje), na kateri so študenti predstavili posamezne države, sledil je kviz in na koncu zabava, glavni namen srecanja je bila integracija študentov prvega letnika. Od 3. do 9. 12. so na lektoratu potekali SDIC. 3. 12. je lektorica s pomocjo študentov pripravila dogodek Let’s meet Na klancu.V uvodnem delu je predstavila CSDTJ ter projekt SDIC. Predstavitev so prevajali v poljšcino, saj so bili na srecanju prisotni tudi študenti prvega letnika in drugi profesorji z oddelka.V nadaljevanju so študenti s pomocjo projekcije predstavili Ivana Cankarja (njegovo življenje in delo), sledil je kviz z nagrado. Prisotnim so študenti predstavili tudi Antologijo in prebrali odlomek iz romana Na klancu v razlicnih slovanskih jezikih. Na koncu so predstavili in igrali družabno igro Klanec, vec casa zanjo so si vzeli na urah lektorata. 4. 12. so predvajali film Cankar, dan pozneje pa še film Tisoc ur bridkosti za eno uro veselja. Lektorica je v oddaji Slovencem po svetu Radia Slovenija predstavila SDIC v Lodžu. Februarja jim je predaval dr. Andrej Šurla na temi Zgodovina slovenske popularne glasbe in Samopodoba Slovencev in Slovenije v besedilih popularne glasbe. O podjetništvu jim je predavala Agata Glaz in še o problemih, ki se pojavljajo pri sinhronem prevajanju. Marca je na oddelku potekal Dan odprtih vrat za srednješolce, na katerem je lektorica predstavila slovenšcino, Slovenijo in slovenistiko. Aprila so si ogledali filma Aleksandrinke ter Kajmak in marmelada. Dr. Maša Guštin jim je predavala na temo Emigracija – imigracija: Cikel predavanj o izseljenstvu in priseljenstvu na Slovenskem, njeno drugo predavanje pa je bilo na temo Jugoslovenija in cefurji – podoba imigrantov iz bivših republik Jugoslavije v slovenskem filmu. Maja so organizirali karaoke (Slowianskie karaoke), na katerih so prepevali in se družili.V okviru festivala Festiwalu Nauki Techniki i Sztuki w Lodzi so s študenti pripravili predstavitev Kaj so Bolgarija, Srbija in Slovenija dale svetu? (Co Bulgaria, Serbia i Slowenia daly swiatu?).V Varšavi je lektorica 17. 10. sodelovala pri pripravi in izvedbi srecanja s pesnikom in esejistom Milanom Deklevo.Tiskovno konferenco ob izidu knjige Z nicosci w czas (prevedla Marlena Gruda) je organizirala založba Sedno. Od 19. do 23. 11. je jezikovna šola v Plocku za študente kroatistike, bohemistike in slovenistike izvedla petdnevno intenzivno ucenje jezikov, ki ga je organiziral in financiral Inštitut za zahodno in južno slavistiko Univerze vVaršavi. Pod mentorstvom lektorice so študentke na študentski konferenci Cankar i(n) mi, ki jo je organizirala slovenistika v Beogradu. Na konferenci so študentke cetrtega letnika varšavske slovenistike nastopile s prispevkoma: Zuzanna Cichocka: Pomensko polje besede »hlapec« v slovenskem jeziku, Kinga Stolarska in Aleksandra Lorens: Vrhnika v izbranih delih Ivana Cankarja. 12. 12. je na lektoratu sledila predstavitev Antologije in prevajalska delavnica za študente Inštituta za zahodno in južno slavistiko. 10. 1. so priredili karaoke za študente kroatistike in slovenistike. 7. 2. so organizirali literarni vecer v sodelovanju z veleposlaništvom RS vVaršavi, na katerem so tudi širši poljski javnosti predstavili Antologijo in predvajali film Cankar. 27. 5. je bila na Inštitutu organizirana tiskovna konferenca, na kateri so predstavili publikacijo Nowy dramat slowenski, ki obsega prevode štirih sodobnih dram (Matjaž Zupancic, Vladimir, Simona Semenic, Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije, Simona Semenic, 5fantkov.si, Dragica Potocnjak, Rdece cešnje rada jem). Prvi dve deli je prevedla Joanna Pomorska, drugi dve pa študenti varšavske slovenistike pod mentorstvom lektorice: Pawel Jaworski, Kinga Stolarska, Zuzanna Cichocka, Ewa Bobowicz inTomasz Balawender. Romunija V Bukarešti so praznovali 40. obletnico lektorata slovenšcine. Praznovanje so imeli 26. 11. v Casa Universitarilor. Udeležili so se je gosti dr. Roman Kuhar, dekan FF UL, dr. Simona Kranjc, predstojnica CSDTJ in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, vodja programa STU. Posebna gostja je bila dr.Vida Rus, dolgoletna vodja lektorata slovenšcine v Bukarešti (v obdobju 1984–1996). Po uradnem delu jih je v dobo zlate slovenske popevke popeljal trio Muzke. 16. 11. so se s študenti v okviru knjižnega sejma Gaudeamus udeležili predstavitve prevoda knjige Jugoslavija, moja dežela GoranaVojnovica, v prevodu Paule Braga.V okviru SDIC so si ogledali film Cankar. 9. 12. so s študenti prostovoljci sodelovali pri božicnem bazarju na stojnici, ki jo je pripraviloVeleposlaništvo RS v Bukarešti. 25. 3. so organizirali filmski vecer, na katerem so si ogledali film Janeza Burgerja Ivan.Tudi v tem študijskem letu so organizirali študentsko ekskurzijo po Sloveniji, ki je potekala med 3. in 6. 5. Ogledali so si Piran, Postojnsko jamo, Ljubljano,Vrbo, Bled itn. Rusija V Moskvi so si med 8. in 12. 11. lahko v moskovskem kinu Junost naTednu slovenskega filma v Rusiji ogledali filme Houston, imamo problem, Nika, Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, Ivan, Stekle lisice, Dolina miru in Košarkar naj bo. Na dveh filmskih vecerih sta s tolmacenjem pogovorov pred in po projekciji aktivno sodelovali tudi študentki cetrtega letnika Olga Cufistova inVeronika Starkova. 3. 12. so vVseruski državni knjižnici za tuje književnosti Margarite Rudomino v okviru projekta SDIC pripravili okroglo mizo, posveceno 100. obletnici smrti Ivana Cankarja, na kateri sta sodelovali gospa dr. Nadežda Pilko in gospaTatiana Cepelevskaja z Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti in umetnosti, dr. Anna Bodrova s Sanktpeterburške državne univerze ter dr. Nadežda Starikova z Moskovske državne univerze M.V. Lomonosova. Okroglo mizo je moderirala dr. Iulia Sozina, vodja Centra slovanskih kultur. Po okrogli mizi so predstavili Antologijo, študenti, ki so prispevali prevode za antologijo, so prebrali tudi nekaj odlomkov v rušcini. Predstavitve sta se udeležili še dr. Anna Bodrova in študentka SofjaTokarefskih iz Sankt Peterburga ter podelili z njimi svojo izjemno prevajalsko izkušnjo. Na obeh dogodkih so bili tudi predstavniki z veleposlaništva RS v Moskvi, veleposlanik RS Branko Rakovec, Andreja Šimenc in Jan Sitar. 4. 12. so na Centru slovanskih kultur organizirali še projekcijo dokumentarno-igranega filma Cankar. 21. 2. so študentke in študenti, ki na Filološki fakulteti študirajo ali se ucijo slovenšcino, v prostorih fakultete pripravili Slovenski vecer. Slišali so Prešernovega Mornarja in pesem Pevcu, poslušali vtise s študijskih izmenjav v Sloveniji in s Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, vmes so si ogledali tudi Centrov film o Sloveniji, Kreslinova Crna kitara pa je odmevala tudi v ruskem prevodu. Vecera so se udeležile tudi dr. Natalija J. Ananjeva, predstojnica katedre, dr. Olga S. Plotnikova in Nadežda N. Starikova ter Andreja Šimenc z veleposlaništva RS v Moskvi. Po koncu programa je lektor poskrbel za sladkanje.V Moskvi so tudi v tem študijskem letu nadaljevali s tradicijoVecerov slovenskega filma, in sicer s filmi Na planincah (25. 9.), Zvenenje v glavi (23. 10.), Traktor, ljubezen in rock‘n‘roll (13. 11.) ter Stanje šoka (21. 3.). V Sankt Peterburgu so sodelovali pri projektu SDIC in prevajali besedila, dr. Anna Bodrova se je udeležila okrogle mize v Moskvi. Slovaška V Bratislavi je 18. 10. gostoval Esad Babacic, ki je v prostorih slovenskega veleposlaništva na literarnem veceru predstavil svoje delo in najnovejšo pesniško zbirko Odrezani od neba. Študenti so iz omenjene zbirke prevedli pesmi in slovaške prevode brali na veceru. Nato je pesnik na Filozofski fakulteti profesorjem in študentom slavistike približal zgodovino slovenskega punka.V zimskem semestru so si lahko študenti magistrskega študijskega programa Srednjeevropske študije izbrali nov predmet Ivan Cankar v kontekstu slovenske moderne. 16. 11. jih je lektorica v okviru predmeta odpeljala na ogled »slovenskega« Dunaja, pri izvedbi ekskurzije so ji pomagali tudi kolegi z Dunaja: dr. Elizabeta Jenko, Jernej Kljucevšek in študent dunajske slovenistike Stefan Oraže, ki je ekskurzijo tudi vodil. V okviru projekta SDIC so pripravili vec dogodkov. 3. 12. je Lado Jakša na fakulteti pripravil glasbeno-literarno delavnico, na kateri je okoli 30 udeležencev ob glasbeni spremljavi gosta spoznavalo Cankarjeve misli, z razlicnimi glasbili pa so tudi sami obogatili pripravljene fotografije. 4. 12. se je Lado Jakša slovaškemu obcinstvu predstavil s koncertom Podobe iz sanj v secesijski dvorani Moyzesova sien. Goste so pozdravili prodekan FiF UK dr. Miloslav Vojtech, predstojnica Oddelka dr. Mária Dobríková in Mateja Kobav z veleposlaništva RS. Lektorica je približno 80 obiskovalcem približala Cankarjevo življenje in njegovo delo, Lado Jakša pa je Cankarjevo delo predstavil z odlicno glasbo in prelepimi fotografijami. 5. 12. je v prostorih fakultete potekala predstavitev Antologije. Študenti so v slovanskih jezikih (7), ki se jih ucijo oziroma katerih govorci so, prebrali izbrana Cankarjeva dela, sledilo je predavanje dr. MiloslavaVojtecha z Oddelka za slovaško književnost in literarno teorijo z naslovom Dramatická tvorba Ivana Cankara v slovenskęch prekladoch a na javiskách slovenskęch divadiel. 7. 12. je bila v prostorih bratislavske filozofske fakultete projekcija filma Cankar. Z razstavo Slovensko-slovaška dimenzija so od februarja do aprila 2019 gostovali v Liptovskem muzeju v Ružomberku in v muzeju Cierny orol v Liptovskem Mikulašu. Lektorica slovenšcine je otrokom OŠ Bystricka v Ružomberku približala Slovenijo, naucili so se tudi nekaj osnovnih fraz v slovenšcini. Od 9. do 12. 4. sta na fakulteti gostovali Kristina Pritekelj in Anka Polajnar iz knjižnice na FF UL. Kristina Pritekelj je študentom slovenistike predstavila iskanje po slovenskem knjižnicnem katalogu COBISS + in drugih digitalnih zbirkah. 24. 4. je v Bratislavi gostoval dr. Aleš Kozár s Filozofske fakultete Univerze v Pardubicah. Na literarnem popoldnevu je govoril o razlikah med sodobno ceško in slovensko književnostjo, prevodih slovenskih avtorjev v cešcino, svojih prevajalskih zacetkih, težavah, s katerimi se je kot prevajalec srecal, podrobneje je predstavil slovenskega pisatelja GoranaVojnovica, pogovor je popestril tudi z branjem odlomkov izVojnovicevih romanov Cefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela, ki ju je prevedel v cešcino. Od 29. 4. do 3. 5. je pri njih gostovala dr. Saška Štumberger s FF UL s predavanji o novejših besedotvornih postopkih v slovenšcini in poimenovanju za ženske osebe v slovarjih in besedilih.V prostorih veleposlaništva RS v Bratislavi je bilo 13. 5. odprtje razstave z naslovom Cipka dežele Kranjske, ki jo je pripravilTIC Železniki; razstave so se udeležili tudi študenti slovenistike. Na pobudo lektorice so predstavnikiTIC Železniki prišli tudi na fakulteto, kjer sta klekljarici študentom predstavili kranjsko cipko. 22. 5. so v sodelovanju s slovaškim jezikoslovnim društvom pripravili gostovanje dr. Mateja Šeklija s FF UL, ki je predaval o lingvogenezi južnoslovanskih jezikov. 12. 6. so v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, slovaško cebelarsko zvezo in Osnovno šolo Miloslavov v prostorih osnovne šole Miloslavov pripravili medeni zajtrk za okoli 100 ucencev. Pozdravil jih je slovenski veleposlanik na Slovaškem Gregor Kozovinc, cebelarji so jim pokazali pripomocke, ki jih uporabljajo pri svojem delu, lektorica pa je otrokom prebrala pravljico Marjana Mancka z naslovom Iz dnevnika Cebelice Medke. Srbija V Beogradu je 17. 10. predavala dr. Mirjana Starovic iz Lexicoma s temo Sodobna prevajalska orodja, 25. 10. pa so gostili skupino književnikov iz Založbe Pivec v Mariboru. Na literarnem srecanju, ki ga je vodila lektorica, so se predstavile pesnice Stanka Hrastelj, Petra Kolmancic in Bina Štampe Žmavc ter pisatelj Avgust Demšar. Literate je predstavil urednik Nino Flisar, sledilo je avtorsko branje in prevodi v srbšcino. 17. 11. je lektorica v prostorih društva Sava pripravila predstavitev UL.V casu SDIC jim je o Cankarju predavala dr. Mateja Pezdirc Bartol s FF UL. 27. 11. je na Filološki fakulteti za študente pripravila predavanje z naslovom Stvar je najvecja hudobija, kar sem jih doslej napisal. Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in inovativnost dramske forme in v Društvu Slovencev v Beogradu Sava predavanje Kadar pišem dramo, je oder pred mojimi ocmi. Univerzalnost in aktualnost Cankarjeve dramatike. 8. in 9. 12. je pri njih potekala mednarodna študentska konferenca Cankar i(n) mi, na kateri je sodelovalo 30 študentov iz petih držav (Srbije, Slovenije, Poljske, Bosne in Hercegovine ter Nemcije), zvecer so pripravili južnoslovanski vecer v prostorih Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine. Konferenca je poleg kakovostnih prispevkov doprinesla tudi k mednarodnim povezavam slovenistik, med drugim se je je iz Varšave s svojimi študenti udeležila dr. Jasmina Šuler Galos. 9. 12. se je program nadaljeval v Jugoslovanskem dramskem gledališcu, kjer jim je dr. Jelena Kovacevic predstavila slovenske gledališke umetnike v Beogradu in dramo Kralj na Betajnovi: od 1948 do 2018. 1. 3. so si s študenti slovenšcine ogledali film Izbrisana režiserja in scenarista Miha Mazzinija, prikazanega v okviru mednarodnega filmskega festivala Fest. 16. 3. je na fakulteti potekal Dan odprtih vrat, na katerem so se predstavili tudi slovenisti. Bodoci študenti, okoli 70, so najprej sodelovali v kvizu o Sloveniji in slovenšcini, nato pa smo jim predstavili možnosti za ucenje in študij slovenšcine. 20. 3. so v prostorih Nacionalnega sveta in Društva Slovencev Sava prisluhnili besedam dr.TanjeTomazin, avtorice knjige Postmodernizem v slovenskem in srbskem romanu. Po uvodnih besedah dr. Gorana Korunovica z Oddelka za srbsko književnost in južnoslovanske književnosti jim je dr.TanjaTomazin v pogovoru z dr. Majo Đukanovic predstavila zadnji dve desetletji 20. stoletja v slovenskem in srbskem romanu. 11. 4. je imela mag. Jelena Budimirovic v društvu Sava prevajalsko delavnico, na kateri je predstavila svoj prevod romana Boštjanov let. 18. 4. so na lektoratu priredili pogovor na temo Slovenšcina v poklicnem življenju, na katerem sta svoje delovne izkušnje v Slovenskem poslovnem klubu predstavili mag. Jelena Budimirovic, zaposlena na Ministrstvu za evropske integracije, in Snežana Goršek, ki dela na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu. 6. in 7. 5. je na lektoratu gostovala dr. Amalija Macek s FF UL in pripravila dvodnevni intenzivni tecaj tolmacenja in nato še predavanje z delavnico Uvod v tolmacenje. 8. 5. so v Društvu Slovencev Sava organizirali predavanje dr. Katje Mihurko Poniž z UNG z naslovom Zofka Kveder, slovanska kulturna in feministicna ikona. Na konferenci mladih slavistov, ki je potekala 9. 5. na Inštitutu za slovansko filologijo na univerzi ELTE v Budimpešti, so svoje prispevke predstavili trije študenti lektorata:Vanja Praizovic,Vera Majstorovic inTomislav Perušic. 10. 5. se je zacel mednarodni študentski gledališki festival FIST s sloganom Poglej se. Na FIST-u sodelujeta kot prevajalca tudi študenta Lektorata za slovenski jezik, Neda Avramovic in Darko Ilin. 11. 5. je potekala naTrgu Nikole Pašice prireditev ob dnevu Evrope, na kateri se predstavljajo številna veleposlaništva. Študent slovenšcine Aleksa Martinovic je zainteresiranim na slovenski stojnici predstavljal možnosti za ucenje slovenšcine na Filološki fakulteti. 18. 5. so priredili promocijski dogodek, poimenovan Poskusi slovenšcino.V prvem delu je lektorica s pomocjo študentov izvedla kratek tecaj slovenšcine, sledil je kviz Hitri prsti študenta Željka Marjanovica, na katerem so prisotni s pomocjo pametnih telefonov poskusili v cim krajšem casu odgovoriti na vprašanja o Sloveniji in slovenšcini. Španija V Granadi so oktobra gostovale tri slovenske pesnice: MajaVidmar, Alja Adam in Kaja Teržan. 15. 10. je bilo organizirano dvojezicno branje in pogovor s pesnicami, nato še delavnica kreativnega pisanja pri pouku slovenšcine. 3. 12. so predstavili Antologijo Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike in si ogledali projekcijo filma Amirja Muratovica Cankar. Marca so obeležili 10. obletnico lektorata. Pri njih so gostovali Gašper Male, Alenka Jovanovski ter prevajalka Barbara Pregelj. Na svetovni dan poezije so se s slovensko poezijo pridružili vec kot 60 razlicnim pesniškim branjem po Granadi. Po dvojezicnem branju je sledil pogovor s pesnikoma ter prevajalko. Od 6. do 10. 5. je na lektoratu gostovala dr. Alojzija Zupan Sosic, ki jim je predavala o eroticni poeziji ter sodobnem slovenskem romanu. Ukrajina V Lvovu so na osrednjem ukrajinskem literarnem festivalu 21. 9. gostili Barbaro Korun. Pesnica je predstavila pesniško zbirko Pridem takoj, ki je ravno tedaj izšla v ukrajinskem prevodu Marijane Klimec in Natalije Horoz. 5. 12. je bila predstavitev knjig na Katedri za slovansko filologijo. Lektor slovenšcine in predavateljica Marijana Klimec sta predstavila zbirko prevodov sodobne slovenske književnosti v ukrajinšcino Sucasna slovenska literatura: vibrane, ki so nastali v okviru lektorata, literarnih gostovanj in drugih priložnosti v Lvovu in Kijevu, ter Antologijo literature Ivana Cankarja. Predstavitvi je sledil ogled filma Cankar Amirja Muratovica. 6. 12. so priredili literarni vecer z Blažem Božicem,Veroniko Dintinjano in Gašperjem Malejem v Knjigarni Je. Ob tej priložnosti je nastala brošura s prevodi izbranih pesmi, ki so jih prevedle študentke lvovske in kijevske slovenistike. Od 13. 5. do 17. 5. je v Lvovu gostoval dr. Damjan Huber, ki je pripravil predavanja o izgovorjavi v slovenšcini ter slovenski stavcni in besedilni fonetiki.V Kijevu so s pomocjo JAK – Center za slovensko književnost natisnili žepne izdaje s študentskimi prevodi štirih sodobnih slovenskih pesnikov (Malej, Božic,Veber, Dintinjana), decembra 2018 so izvedli tudi njihovo gostovanje ter predstavitev Antologije. Ob slovenskem kulturnem prazniku so na pobudoVeleposlaništva RS v Kijevu organizirali kulturni dogodek, na katerem so nastopili študenti z branjem Zdravice v razlicnih slovanskih jezikih ter se posvetili napacnemu razumevanju paronimije v slovanskih jezikih. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki veleposlaništev vseh držav, katerih jeziki so bili zastopani v študijskem procesu v preteklem letu. Junija so na lektoratu gostili založbo Goga, in sicer sta jih obiskala pisateljTadej Golob in direktor Mitja Licen. V goste je slovensko veleposlaništvo povabilo tudi nekaj predstavnikov južnoslovanskih diplomatov. Junija 2019 sta jih obiskaliTanja Jerman in dr. Mihaela Knez s CSDTJ FF UL. Izvedli sta intenzivni delavnici didaktike slovenšcine kot tujega jezika, cesar študenti v rednem programu oz. študijskem nacrtu niso imeli. Študenti so pridobili tudi potrdilo o udeležbi,Veleposlaništvo RS v Kijevu pa je pripravilo sprejem v pocastitev njihovega zakljucka študija. Združene države Amerike V Clevelandu je lektor septembra sodeloval pri pripravi in realizaciji projekta Gostilna Slovenija in gostovanja gostilne Rajh v Slovenskem Narodnem Domu. Novembra so priceli s pripravami prve tridnevne konference pobratenih mest v okviru neprofitne organizacije Global Cleveland. Lektor je na konferenci zastopal Ljubljano kot univerzitetno mesto in UL. Decembra je Center za slovenske študije v Clevelandu oz. lektor kot njegov vodja dobil priznanje in zahvalo Urada za Slovence po svetu ob 10-letnici delovanja, predal jo je generalni konzul Andrej Rode. Istega meseca so priredili dogodek ob projektu SDIC, razstavo petnajstih Cankarjevih prvih natisov, ki jih je lektor našel v citalnici Slovenskega narodnega doma. Pozneje v decembru je lektor predstavil STU in CSDTJ na svetovni konferenci ASEEES v Bostonu. Februarja je lektor (so)organiziral kar tri kulturne dneve, najprej je na veleposlaništvu RS v Washingtonu predstavil originalna Prešernova rokopisa. Dogodka se je udeležilo veliko število uglednih gostov, mdr. minister dr. Miro Cerar, evropski poslanec Lojze Peterle, veleposlanik RS StanislavVidovic, starešina velike porote WatergateVladimir Pregelj. Ministru in veleposlaniku so podarili Antologijo.V slovenski skupnosti v prostorih cerkve Sv. MarijeVnebovzete je lektor kot že vsako leto pripravil program kulturnega dne, ki ga je skupaj z JoejemValentincicem povezoval, nastopilo je vec predstavnikov slovenske skupnosti, tako z glasbenimi vložki kot s poezijo. Ob okroglih obletnicah so se posvetili tako Ivanu Cankarju kotValentinuVodniku.V okviru tedna kurentovanja je organiziral tudi odprtje razstave Prešeren v popularni glasbi, ki jo je zanje pripravil in prevedel Gorenjski muzej. Na dogodku so uradno odprli tudi Prešernovo sobo, lektor pa je imel krajše predavanje o slovenski literaturi in pomembnosti literature ter jezika za osnovanje narodne zavesti. Dogodek je izjemno popestril donator Evgen Favetti, ki je pripravil kratko zgodovino svoje družine in poti ter zgodovine rokopisov. Lektor je sodeloval tudi pri pripravi ostalih dogodkov ob kurentovanju, ki je tokrat potekalo kar 6 dni, zglavnoparadomaskvsoboto.Vzacetkumajajelektorsodeloval priorganizacijitridnevne 10 Bibliografija uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v letih 2018 in 2019 konference pobratenih mest in v okviru konference organiziral koncertVlada Kreslina, nato pa še veliki dobrodelni koncertVlada Kreslina v Slovenskem narodnem domu. Denar, zbran na koncertu, ki se ga je udeležilo okoli 200 ljudi, bo pripomogel k napredku Slovenskega muzeja in arhiva. Skupaj zVladom Kreslinom se je lektor nato odpravil v Washington na veleposlaništvo, kjer je pripravil koncert pred številno publiko, posvecen preminulemu Vladimirju Preglju. Lektor je pripravil že tradicionalni majski tecaj preživetvene slovenšcine v okviru meseca kulture v Washingtonu. Udeležba je bila znova velika, nekaj udeležencev se je pozneje vpisalo tudi v razrede lektorata.V soboto je lektor kot prostovoljec pomagal pri izvedbi dneva odprtih vrat veleposlaništva, kjer se je zvrstilo na tisoce obiskovalcev. V Lawrenceu so 3. 3. sodelovali na predstavitvi slovanskih pomladnih obicajev za krajane Lawrencea, v maju pa je lektorica pripravila kratek uvod v slovenski jezik in kulturo za študente poslovne šole in inženirstva pred odhodom na študijsko potovanje po Sloveniji. V Seattlu so imeli na obisku gostujoce raziskovalce: dr. Alenko Jensterle -Doležal s Karlove Univerze v Pragi in prof.Valterja Subana Fakultete za pomorstvo UL. Gosta sta se pogovarjala s študenti slovenšcine na razlicne teme in jim bila na voljo za »intervjuje«. Na uraden obisk je prišel veleposlanik RS v ZDA, mag. StanislavVidovic, ki se je aktivno udeležil Dneva odprtih vrat za promocijo dolgoletne izmenjave raziskovalcev med UW in UL, spoznal vrsto prejšnjih ameriških udeležencev izmenjave.V sodelovanju s seattelskim društvom Slovencev Slovenska miza so organizirali praznovanje Prešernovega dne v Seattlu, in sicer s tematskim poudarkom na stripu in graficnem romanu v Sloveniji, pri cemer so s poucnimi in zabavnimi predstavitvami nastopili štirje mestni strokovnjaki: dr. José Alaniz (slavistika), mag. Nina Beguš (slovenistika), mag. Miha Šarani (umetnostna zgodovina) in dr. Michael Biggins (slovenistika). Slovenisticno knjižno zbirko univerzitetne knjižnice so dopolnili z okrog 340 novimi slovenskimi knjigami na razlicne teme, slovenisticna zbirka knjižnice UW je poleg zbirk Kongresne knjižnice v prestolnici Washington najobsežnejša v ZDA.Vodja slovenistike dr. Michael Biggins je imel številna srecanja za vzpostavitev meddisciplinarnega poletnega ucnega programa na temo humanistika in umetna inteligenca, ki bo potekal v Sloveniji avgusta–septembra 2020. Na Stanfordu so sodelovali pri dejavnostih Mednarodnega dneva maternega jezika v okviru univerze in predstavljali slovenšcino. Lidija Arizankovska Lidija Arizankovska, 2018: Univerbizacija vo makedonskiot jazik. Amela Šehovic (ur.): Zbornik radova, Osamnaesta medunarodna naucna konferencija Komisije za tvorbu rijeci Medunarodnog komiteta slavista, Univerbacija/Univerbizacija u slavenskim jezicima, Sarajevo, 4–7. aprila 2017. Sarajevo: Slavisticki komitet. 31–42. http://www.slavistickikomitet.ba/ Univerbacija/Univerbizacijauslavenskimjezicima.pdf Lidija Arizankovska, 2018: Makedonskiot jazik niz procesot na globalizacijata od zboroobrazuvacki aspekt. XVI. Megjunarodni kongres Slavista, Beograd (povzetki Tematskega bloka). https://sites.google.com/site/abstraktytemblokakslmks/ Lidija Arizankovska, 2018: Ulogata na preveduvackata dejnost vo afirmacija na makedonistikata na relacija Makedonija-Slovenija (aktuelna sostojba i perspektivi). Zbornik Minatoto na jazicniot svet denes i utre. Skopje: Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«. 15–23. Maria Bidovec Maria Bidovec, 2018: Pouk slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah. A. Žele, M. Šekli (ur.): Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Zbornik slavisticnega društva Slovenije 28. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 36–50. Maria Bidovec, 2019: Guerra e pace: l’Adriatico nella Gloria del Ducato di Carniola (1689). P. Lazarevic Di Giacomo, M. R. Leto: L’Adriatico tra sogno e realtà. Alessandria: Edizioni dell’Orso. 65–94. Ana Fras Ana Fras, 2018: El verbo soporte DAR en espańol y sus correspondencias en esloveno (elektronski vir). Brazilija: Guavira Letras : revista eletrônica do programa de pós-graduaçăo em letras. 27. 96–113. Tina Jugovic Tina Jugovic, 2019: Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot tujega jezika na univerzah v tujini – danes in jutri. Mojca Smolej (ur.): 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 55. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 163–169. Jelena Konicka Jelena Konicka, 2019: Slovenistika v Litvi (1995–2019). Mojca Smolej (ur.): 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 55. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 177–182. Jelena Konicka, 2019: ....... . .......... .......... ............. ... .............. ........... ....... ....... ....... .......-............ ....... ......... .......... (4—9 ....... 2019 ..). ......: ....... 107–112. Mateja Kosi Mateja Kosi, 2019: Posebnosti sklanjatve samostalnikov v prleškem narecju panonske narecne skupine na primeru govora vasi Cven. Opera Slavica. Slavistické rozhledy. Jezikoslovni zvezek XXIX, 2019/2. Brno: Masarykova univerza. Mateja Kosi, 2019:Tema zdravje v ucbenikih za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Ucenje za umetnost življenja (elektronski vir). Zbornik prispevkov mednarodnega simpozija o avtonomiji na OŠ Franceta Prešerna Crenšovci. Crenšovci: OŠ Franceta Prešerna. Aleš Kozár Aleš Kozár, 2018: Stękání.Vęber soucasné slovinské, ceské a slovenské lgbt literatury. Powerprint. Praha. ISBN 978-80-7568-095-2 (prevod odlomkov Nataše Sukic, 100–117). Aleš Kozár, 2018: Marko Sosic – portret. iLiteratura.cz. http://www.iliteratura.cz/ Clanek/40421/sosic-marko Aleš Kozár, Jasmin B. Frelih, 2018: Na/pul. iLiteratura.cz. 26. 3. 2018. http://www.iliteratura. cz/Clanek/39663/frelih-jasmin-b-napol (prevod odlomka) Aleš Kozár, Aljaž Koprivnikar, 2018: Svet jako složená skládanka. iLiteratura.cz. 26. 3. 2018. http://www.iliteratura.cz/Clanek/39661/frelih-jasmin-b-napol-in-literatura (prevod eseja) Aleš Kozár, 2019: Marko Sosic: Balerina, balerina (prevod odlomka). http://www.iliteratura. cz/Clanek/40423/sosic-marko-balerina-balerina Aleš Kozár, 2019: Ale co jsou nežné trešnové kvety jiného? Mlajši slovenski pesniki (izbor – Miriam Drev, Petra Kolmancic, Miklavž Komelj, Peter Svetina). Tvar 2019/11. Jernej Kusterle Jernej Kusterle, 2018: Slovenska ulicna poezija po letu 1991 in vpliv nestrpnosti. Alenka Cuš, Marcello Potocco, Lidija Rezonicnik, Nina Zavašnik (ur.): Družbeni in politicni procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem. 101–118. http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7023-93-0.pdf Jernej Kusterle, 2018: Cankarjeva Erotika z vidika dekadencne estetike. Jožica Ceh Steger, Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes (ur.): Ivan Cankar v medkulturnem prostoru (Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. Zora 126. 284–294. Aleš Cvek, 2018: Zapušcina. Uredil Jernej Kusterle. Jesenice: Kulturno-umetniški klub Artista. Klemen Lah Ante Perkovic, 2018: Sedma republika: pop kultura in razpad Jugoslavije. Prevod Klemen Lah. Brezovica pri Ljubljani: Graficni atelje Zenit. Soprevajalec sodobne romunske poezije, objavljene v revijah Poetikon in Literatura. Ponatis ucbenikov in beril za srednjo šolo ter gimnazije (soavtorstvo Klemen Lah): Odkrivajmo življenje besed 1, Odkrivajmo življenje besed 2, Umetnost besede 1, Umetnost besede 2, Umetnost besede 3, Umetnost besede 4. Rada Lecic Rada Lecic, 2018: Slovenšcina od A do Ž (2. del). Cerkno: Založba Gaya, Gaya d. o. o. Rada Lecic, 2018: Basic grammar of the slovene language – language manual (dopolnjena izdaja). Cerkno: Založba Gaya, Gaya d. o. o. Rada Lecic, 2018: Ob 100-letnici smrti dvojni poklon Cankarju. Primorski dnevnik, 4. 12. 2018. Metka Lokar Li Xiaoqi idr. (ur.): Kuaile hanyu/Vesela kitajšcina: Ucbenik 3 (v tisku). Prevod Metka Lokar. Peking: People‘s Education Press. Li Xiaoqi idr. (ur.): Kuaile hanyu/Vesela kitajšcina: Delovni zvezek 3 (v tisku). Prevod Metka Lokar. Peking: People‘s Education Press. Li Xiaoqi idr. (ur.): Kuaile hanyu/Vesela kitajšcina: Prirocnik za ucitelje 3 (v tisku). Prevod Metka Lokar. Peking: People‘s Education Press. Metka Lokar, 2019: Biti dalec, blizu in »nekje vmes«. Ivo Stropnik, Urška Zupancic (ur.): Rp./Lirikon21: revija za poezijo XXI. 188–190. http://uvkf.si/sl/lirikonfestovo-knjizevno­ omizje-2019-21-refleksij-o-distanci-in-melanholiji-v-xxi-st-9-21­ Tjaša Lorbek Tjaša Lorbek, 2018: Idioma esloveno en las universidades extranjeras. Constanza Adduci (ur.): Actas de las IV Jornadas Internacionales sobre formación e investigación en lenguas y traducción: lenguas en el cruce de fronteras: políticas, prácticas y saberes. Buenos Aires: Instituto de Enseńanza Superior en LenguasVivas Juan Ramón Fernández. 58–61. Primož Lubej Jurij Andruhovic, 2018: Moskoviada. Prevedla Primož Lubej in JanjaVollmaier Lubej. Ljubljana: Cankarjeva založba. Karin Marc Bratina Karin Marc Bratina, 2018: Frazeologija istrskega in kraškega narecja – medjezikovna in kulturnosemanticna analiza frazemov iz pojmovnega polja družina. Aleksandra Bizjak Koncar, Helena Dobrovoljc (ur.): Zbornik prispevkov s simpozija 2017. Nova Gorica: Založba Univerze. 89–98. http://www.ung.si/media/storage/cms/attachments/2018/11/29/16/56/02/ Skrabcevi_dnevi_10_11k18.pdf. Karin Marc Bratina, 2018: Slovenšcina na študiju prevajanja in tolmacenja vTrstu. Andreja Žele, Matej Šekli (ur.): Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm (Zbornik Slavisticnega društva Slovenije). Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 159–164. Željko Markovic Željko Markovic, 2018: Srpski perceptivni glagoli od osnova mot-, mat-i njihovi slovenacki ekvivalenti. Zbornik Matice srpske za književnost i jezik 66/1. 197–214. Mladen Pavicic Mladen Pavicic, 2018: Czy granice jezyka slowenskiego oznaczaja granice literatury slowenskiej? Na przykladzie powiesci trzech autorek wspólczesnych. Elzbieta Solak, Barbara Popiolek in BojanaTodorovic (ur.): Slowianskie przyjemnosci 2: Przekraczanie granic. Kraków: Wydawnictwo »scriptum«. 67–82. Mladen Pavicic, 2018: Ali res morajo biti meje slovenskega jezika tudi meje slovenske književnosti? Ob romanih treh pisateljic. Maria Wtorkowska, Maria Waclawek in Lidija Rezonicnik (ur.): Sedemdeset let poucevanja poljskega jezika v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 139–149. Mladen Pavicic, 2018: Az elso szlovén könyv és egy új díjnyertes regény. Mojca Kumerdej Kronosz Aratása címu regénye a szlovén reformáció és ellenreformáció tükrében. Anna István (ur.): Reformáció és kánon a szláv irodalmakban, kultúrákban és nyelvekben. Budapest: ELTE BTK Szláv FilológiaiTanszék. 53–66. Mladen Pavicic, 2018: A nemtelenség labirintusában. Mária Dudás in Elod Dudás (ur.): Velencétol Dubrovnikig. Budapest: ELTE BTK Szláv FilológiaiTanszék. 193–201. Ivana Petric Lasnik Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar, 2018: ABC … gremo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Sanja Pirc Sanja Pirc, 2018: Percepcija slovenskega jezika in kulture na Univerzi La Sapienza v Rimu. A. Žele, M. Šekli (ur.): Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Zbornik slavisticnega društva Slovenije 28. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 169–172. Lara Pižent Lara Pižent, 2018: Pouk slovenskega jezika in književnosti na zamejskih in drugih italijanskih univerzah. A. Žele, M. Šekli (ur.): Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Zbornik slavisticnega društva Slovenije 28. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 151–155. Maja Rancigaj Beneš Maja Rancigaj Beneš, 2019 (recenzija):Victoria Ivashchenko et al, ur. Slavic terminology of the End of the 20th and the Beginning of the 21st Centuries. Casopis pro moderní filologii 2019/2. 231–233. Mateja Rozman Mateja Rozman, 2018: A Carantânia, exemplo de democracia e independência. Publico, 8. 2. 2018. Slavo Šerc Lukas Bärfuss, 2019: Hagard. Sodobnost International (zbirka Horizont) Prevedel Slavo Šerc. Ljubljana. Eva Šprager Radoslav Parušev, 2018: Od znotraj. Prevod Eva Šprager. Ljubljana: KUD Polica Dubove. Antologija literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike, 2018. Uredili Mojca Nidorfer Šiškovic in Mateja Lutar. Posamezni prevodi Eva Šprager. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ivan Cankar, 2019: ...... .. ...... (Podobe iz sanj). Uvodna beseda in posamezni prevodi Eva Šprager. Sofija: Stiluet. Jasmina Šuler Galos Jasmina Šuler Galos, 2018: Podoba Srednje Evrope v izbranih poljskih romanih. Maria Wtorkowska, Maria Waclawek, Lidija Rezonicnik (ur.): Sedemdeset let poucevanja poljskega jezika v Ljubljani: posveceno Nikolaju Ježu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 95–105. Jasmina Šuler Galos, 2018: Ewolucja (Slowenia), Historia (Slowenia), Rewolucja (Slowenia). G. Szwat-Gylybowa, D. Gil, L. Miodynski (ur.): Leksykon idei wedrownych na slowianskich Balkanach XVIII–XXI/2. Historia. Ewolucja. Rewolucja. Warszawa: SOW. http://ireteslaw. ispan.waw.pl/handle/123456789/1066 Jasmina Šuler Galos, 2019:Tymczasowe przestrzenie autonomiczne jako alternatywa dla panstwowych instytucji kultury – transfer idei z przestrzeni instytucjonalnej do antyinstytucjonalnej. Magdalena Boguslawska, Anna Kobylinska, Sylwia Siedlecka (ur.): Zmiana Ram. Instytucje po roku 1988 w Europie Srodkowej i na Balkanach. Warszawa: Libron. 341–364. Jasmina Šuler Galos, 2019, Pripovedna dela kot ucno gradivo pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. Mojca Smolej (ur.): 1919 v slovenskem jeziku literaturi in kulturi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 218–224. Andrej Šurla Monika Gawlak, 2018: Prevod – dialog – komparativistika. Življenje med antiko in avantgardo: zbornik ob jubileju Janeza Vrecka. Prevedel Andrej Šurla. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 77–89. Andrej Šurla, 2018: Cehi (oz. Moravci) v Cankarjevi literaturi. Z Lublane pres Víden do Prahy – Ivan Cankar a jeho soucasníci. Simpozij v Pragi 22. in 23. 11. 2018. Praha: Národní knihovna Ceské republiky. Bojana Todorovic Elzbieta Solak, Barbara Popiolek, BojanaTodorovic (ur.), 2018: Slowianskie przyjemnosci 2 – Przekraczanie granic. Kraków: Scriptum. Saša Vojtech Poklac SašaVojtech Poklac, MiloslavVojtech, 2018: Dramatika Ivana Cankarja v slovaških prevodih in na odrskih deskah slovaških gledališc. Jožica Ceh Steger, Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes (ur.): Ivan Cankar v medkulturnem prostoru. Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Zora 126. 149–159. Svetlana Kmecová, SašaVojtech Poklac, 2018: Ona s koso. Nekateri vidiki dojemanja smrti in njihova prisotnost v slovenski in slovaški frazeologiji. Mojca Smolej (ur.): Jezik in slovstvo 63/4. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 63–75. SašaVojtechová Poklac, Svetlana Kmecová, 2019: Slovincina – jazyk na pomedzí slovanského, germánskeho, románskeho a ugrofínskeho sveta. Historická revue 30/6. 60–64. Philoloica 77, 2018: Uredila SašaVojtechová Poklac. Bratislava:Vydavatelstvo Univerzity Komenského v Bratislave. 454 strani. 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (1.–13. 7. 2019) asist. dr. Damjan Huber, red. prof. dr. Mojca Smolej seminar slovenskega jezika, literature in kulture55. Uvod Lektorske vaje ter vaje iz konverzacije in fonetike 2.1 Lektorji in lektorske skupine 55. Seminarja, ki smo ga v primerjavi s prejšnjimi podaljšali za en dan (koncali smo v soboto namesto v petek), se je udeležilo 96 udeležencev iz 26 držav: 74 študentov, 12 asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz ter uciteljev v zamejstvu in 10 udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Na podlagi programov sodelovanja ter za lektorate slovenšcine na univerzah v tujini smo podelili 66 štipendij (meddržavne štipendije so bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja – Bolgarija, Ceška, Madžarska, Poljska, Slovaška –, poslane preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS), 13 štipendij smo podelili zamejskim organizacijam, 14 udeležencev je prejelo štipendije preko organizacijskega odbora, 3 pa so bili samoplacniki.Vecina udeležencev je prejela delne štipendije, kar pomeni, da so si bivanje v dijaškem domu v celoti ali delno placali sami. Razvrstitev udeležencev v skupine glede na njihovo znanje, interese in seminarske izkušnje je na podlagi uvrstitvenih testov naredil vodja lektorjev, dokoncno uvrstitev udeležencev v skupine pa smo naredili skupaj z lektorji po ustnem testiranju prvi dan Seminarja. Glede ustreznosti razvrstitve udeležencev v skupine se je v primerjavi s prejšnjim letom (4,37) letos ocena izboljšala (4,57), kar je ob tako heterogeni seminarski publiki (od študentov slovenšcine na tujih univerzah in njihovih profesorjev do zamejskih kulturnih delavcev) zelo dobra ocena. Vecina lektorjev, ki so vodili lektorske skupine, poucuje slovenšcino na tujih univerzah in v okviru svojih rednih delovnih obveznosti na vsaka tri leta poucujejo tudi na Seminarju (samo izpopolnjevalno literarno skupino sta vodila zunanja sodelavca). Gre za zelo izkušene lektorje, kar potrjujejo tudi zelo visoke ocene njihovega dela: povprecna ocena lektoratov je bila 4,82 (lani 4,7), podobno visoke so bile tudi ocene njihovih metod poucevanja (4,75, lani 4,61), vkljucevanja ustreznih tem (4,84, lani 4,81) in ocene lektorjevega spodbujanja (4,93, lani 4,89); gl. graf 1. Lektorji so bili preko informacijskih listkov vsako jutro seznanjeni s spremljevalnim dogajanjem in drugimi tako za seminariste kot tudi lektorje pomembnimi informacijami. Težav pri izvedbi pouka in vodenju lektorske ekipe ni bilo, komunikacija z udeleženci je bila zelo dobra, vsi lektorji so svoje delo opravljali zelo zavzeto, pravocasno so oddali projekcije in porocila, v razrede so odhajali tocno, na ure so bili dobro pripravljeni, med udeleženci, lektorji in organizatorji je bilo vseskozi odlicno vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, kar poudarjajo tudi lektorji v svojih porocilih; gl. poglavje 2.3.V skupine smo jih razporedili vecinoma v skladu z njihovimi željami in strokovnimi interesi, sami pa so izvajali tudi konverzacijo (lektorat 2–3 šolske ure/dan, konverzacija 1–2 šolski uri/dan), ki je v zadnjih letih zelo zaželena in dobro ocenjena tako v zacetnih kot tudi v nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah (4,65, lani 4,68). Graf 1: Ocene lektoratov 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8 4,9 5 Razpored lektorjev po skupinah (lektorati in konverzacija): Petra Seitl (Zacetna 1), Polona Liberšar (Zacetna 2), Eva Šprager (Zacetna 3), Ana Fras (Nadaljevalna 1), Sanja Pirc (Nadaljevalna 2), mag. Laura Fekonja Fonteyn (Nadaljevalna 3), dr. Andrej Šurla (Nadaljevalna 4), mag. Mateja Kosi (Izpopolnjevalna splošna), dr. Karin Marc Bratina (Izpopolnjevalna jezikoslovna), dr. Andraž Jež in dr. Klemen Lah (Izpopolnjevalna literarna); študentska konverzacija za zacetnike in nadaljevalce: Patricija Berglez, Anamarija Cemic, Monika Ivancic, Polona Majdic, Miha Sever, Klara Šušteršic, JanaVaupotic; foneticne vaje za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce: MartinVrtacnik. Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika (izpopolnjevalci; 32 udeležencev v 3 skupinah) smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še v prvem tednu Seminarja (skupna ocena udeležencev o ustreznosti razvrstitve v izpopolnjevalne skupine je bila 4,67, lani 4,71). Udeleženci so bili z delom lektoric in lektorjev zelo zadovoljni, kar potrjujejo visoke ocene iz anket (lektorati med 4,75 in 5, konverzacije med 4,67 in 5). Pri nadaljevalnih skupinah (34 udeležencev v 4 skupinah) smo udeležence prav tako ustrezno razvrstili (4,47, lani 4,26), lektorice in lektor pa so bili tako pri klasicnem lektorskem delu (med 4,5 in 5) kot pri konverzaciji (med 4,25 in 5) zelo dobro ocenjeni. Tudi v zacetniških skupinah (30 udeležencev v 3 skupinah) so udeleženci lektorice odlicno ocenili (lektorati med 4,8 in 5, konverzacije med 4,44 in 4,71), prav tako zelo zadovoljni so bili z razvrstitvijo v skupine (4,62, lani 4,07) in delom izvajalca foneticnih vaj, saj so mu (ponovno) namenili zelo visoke povprecne ocene: zacetniki 4,89 (lani 4,85), nadaljevalci 4,85 (lani 4,88) in izpopolnjevalci 4,9 (lani 4,82). Foneticne vaje so potekale v fonolaboratoriju, namenjene so bile uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike (270 minut oz. 3-krat po 2 šolski uri) ter izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin (prvic kar 180 minut oz. 1-krat 4 šolske ure, saj so nadaljevalci in izpopolnjevalci do letos imeli samo 1-krat 2 šolski uri foneticnih vaj), šesto leto zapored pa jih je vodil MartinVrtacnik (povprecna ocena je bila 4,88, lani 4,85; gl. graf 2). Pri ocenah študentske konverzacije za zacetnike in nadaljevalce (letos prvic so se tudi udeleženci višjih nadaljevalnih skupin lahko vsakodnevno odlocali med obiskom popoldanskih strokovnih predavanj in študentskih konverzacij, kar so sprejeli zelo pozitivno) so izvajalke in izvajalec, tj. študentke in študent ljubljanske slovenistike, letos prejeli nekoliko nižje ocene kot lani (4,34, lani 4,67; gl. graf 2), saj se jih je vecina prvic preizkusila v tej vlogi. Graf 2: Ocene foneticnih vaj in konverzacij 2.2 Študijsko gradivo Lektorji so imeli na voljo ucbenik, poleg tega so uporabljali tudi lastno gradivo in druge publikacije Centra za slovenšcino, v veliki meri so v pouk vkljucevali tudi interaktivne metode poucevanja (od poslušanja do petja pesmi, poslušanja glasbe, gledanja filmov ter diskusije o filmih, predstavah ter drugih dogodkih, ki so jih bili udeleženci deležni med Seminarjem).V celoti so svoje gradivo (brez ucbenika) uporabljali lektorja in lektorici vseh treh izpopolnjevalnih skupin, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorice in lektor zacetniških in nadaljevalnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Osnovno študijsko gradivo po skupinah: Zacetna 1: Slovenšcina ekspres, Zacetna 2: S slovenšcino nimam težav, Zacetna 3: Slovenska beseda v živo 1b – ucbenik, Nadaljevalna 1: Slovenska beseda v živo 2 – ucbenik, Nadaljevalna 2: Naprej pa v slovenšcini, Nadaljevalna 3: Pot do izpita iz slovenšcine, Nadaljevalna 4: Slovenska beseda v živo 3a – ucbenik, seminar slovenskega jezika, literature in kulture 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 55. 2.3 Poudarki iz lektorskih porocil Predavanja, Parada mladih in izbirna tecaja Izpopolnjevalna jezikoslovna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna literarna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna splošna: lastno gradivo, Foneticne vaje: Fonetika 1, Slovenska zborna izreka, Govorna tehnika (vaje), lastno gradivo. Lektorji so pohvalili odlicno vzdušje na Seminarju, organizacijo, delovne pogoje, tehnicno opremljenost ucilnic, urnik, spremljevalni program ter delo organizatorjev in asistentov: 1. »Na Seminarju sem poucevala prvic in nad izvedbo, delovnimi pogoji, dostopnim ucnim gradivom in pisarniškim materialom, pomocjo kolegov in študentov asistentov, spremljevalnim programom ter bivanjem v dijaškem domu sem bila prijetno presenecena in nimam prav nobenih pripomb, ampak samo pohvale in zahvale.« 2. »Zakljucila bi rada s konstruktivno kritiko, vendar žal ne morem, ker lahko vse samo pohvalim: ucilnico, delovne pogoje, druženje z drugimi ucitelji, asistiranje asistentov … z vsem sem (bila) vec kot zadovoljna.« 3. »Zelo sem zadovoljna, da lahko poucujem na SSJLK, tudi zaradi možnosti uporabe racunalnika in PPT-ja, kar je na univerzi v tujini, kjer poucujem /…/, nemogoce.Tudi tokrat sem hvaležna za nepozabno izkušnjo, ki je obogatila moje profesionalno življenje – izmenjava izkušenj s kolegi o poucevanju slovenšcine kot drugega/ tujega jezika, ustvarjalno vzdušje pri pripravah ucnih ur ipd.« Lektorji porocajo o bolj ali manj homogenih skupinah z vidika jezikovnega (pred)znanja in maternih jezikov (slovanski, germanski, romanski, ugrofinski in drugi jeziki) ter nekoliko bolj heterogenih skupinah z vidika starostnih razlik, izobrazbe in/ali osebnih interesov.Težave so lektorji uspešno odpravljali sproti, prenekatera razlika med udeleženci pa jim je služila tudi kot osnova za delo v razredu, kar prica o prilagodljivosti in dobri usposobljenosti lektorjev, ki so poucevali na Seminarju. Lektorji hvalijo možnost izbire udeležencev med popoldansko študentsko konverzacijo in strokovnimi predavanji pri vseh nadaljevalnih skupinah ter porocajo o smiselnosti foneticnih vaj za vse udeležence, izvajalec foneticnih vaj pa izpostavlja ustreznost povecanja obsega foneticnih vaj pri nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah ter izid dolgo pricakovanega ucbenika za poucevanje foneticnih vsebin: »Foneticne vaje so prvic potekale v povecanem obsegu, kar ocenjujem kot ustrezno. Na vec ur foneticnih vaj so sicer že prejšnja leta opozarjali seminaristi, sam pa ugotavljam, da je zdaj optimalno število ur, namenjenih fonetiki; šele zdaj je mogoce ustrezno predstaviti teoreticne zakonitosti fonetike (niso vsi seminaristi jezikoslovci, zato je nekaj teorije ob zacetku ure nujno treba razložiti na razlicne nacine) in nato izvajati prakticne vaje. Prav zato so letos lahko vsi seminaristi govorili vec, lahko sem se jim posvetil za daljši cas, le tako pa so lahko prepoznali svoje izgovorne posebnosti in se bolje posvetili razlicnim izgovornim variantam. /…/Vsekakor je gradiva z izidom novega foneticnega ucbenika dovolj, zato ni treba besedil in posnetkov iskati v drugih ucbenikih za ucenje slovenšcine.« Predvsem lektorji, ki so poucevali v izpopolnjevalnih skupinah, predlagajo, da gradivo, ki ga sami pripravljajo, sistematicno zbiramo in da je na voljo tudi drugim lektorjem.V ta namen bi morali izdelati poseben obrazec s podatki o avtorstvu, gradivu, skupini, samoevalvaciji teme idr. Pobuda je vredna razmisleka, saj bi na ta nacin lahko nastala nova (interna) gradiva za poucevanje slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Klasicnih predavanj je bilo letos 10, poleg teh pa še 2 v okviru t. i. Parade mladih. Predavanj se je udeleževalo od 42 do 53 slušateljev (v povprecju 46), predavanj v okviru Parade mladih pa se je udeležilo 37 udeležencev.Tema Seminarja, 1919, je bila ocenjena bolje kot lani (4,38, lani tema 1918 s 4,27), predavanji v okviru Parade mladih nekoliko slabše (4,35, lani 4,49), klasicna predavanja pa povsem enako kot lani (4,58; gl. graf 3). Predavali so dr. Matjaž Barbo, dr. Jernej Kosi, dr. Irena Orel, dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr.Vera Smole, dr.Tone Smolej, dr. Marko Stabej, dr. Alenka Šivic Dular, dr. JanezVrecko, dr. Alojzija Zupan Sosic (vsi s Filozofske fakultete UL).V okviru Parade mladih sta predavala doktorska študenta Katarina Ferk (Filozofska fakulteta UL) in Felix Kohl (Inštitut za slavistiko Univerze v Gradcu). Podobno kot lani smo tudi letos organizirali dva izbirna tecaja. Literarnega, ki ga je v povprecju obiskovalo 27 udeležencev (ocena 3,96), je vodil dr. Alen Širca (Filozofska fakulteta UL), jezikoslovnega pa dr. HotimirTivadar (Filozofska fakulteta UL) in Suzana Panker z OŠ Fokovci (36 udeležencev, ocena 4,88). Graf 3: Ocene seminarske teme, predavanj, izbirnih tecajev in parade mladih 3.1 Zbornik in druge publikacije ter e-objave Spremljevalni program Prispevki s predavanj, Parade mladih in izbirnih tecajev so objavljeni v seminarski monografiji, ki je bila natisnjena pred zacetkom prireditve, ter na spletni strani v rubriki Zborniki SSJLK, posnetki predavanj pa so dostopni na spletnem portalu Videolectures. Poleg monografije smo natisnili še Vodnik po programu ter plakat in sponzorski plakat. Seminar smo slovesno odprli v Mestnem muzeju, kjer so udeležence in druge goste pozdravili minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, podžupan Mestne obcine Ljubljana Dejan Crnek, prorektor Univerze v Ljubljani Boštjan Botas Kenda, dekan Filozofske fakultete dr. Roman Kuhar in predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik dr. Simona Kranjc, prisluhnili pa smo glasbenemu nastopu predstojnika Oddelka za slovenistiko dr. Marka Stabeja.V okviru spremljevalnega programa smo organizirali še literarnozgodovinski (vodil ga je mag. Andrej Bartol) in umetnostnozgodovinski (vodila ga je dr. Martina Malešic) ogled Ljubljane, sprehod po Plecnikovi Ljubljani ter vožnjo z ladjico po Ljubljanici, ogledVodnikove domacije in gledališke predstave Ljubljanski vodnik našel Vodnika, obisk Ljubljanskega gradu, glasbeni vecer z DJ-jem in karaokami, ogled slovenskega filma Gajin svet, pohod na Šmarno goro in družabno-plesni vecer s Folklorno skupinoTine Rožanc. Seminar smo zakljucili s predstavitvijo skupin, posnetek prireditve pa je na voljo naYouTubu. Spremljevalni program so udeleženci ocenili s povprecno oceno 4,44, lani 4,59 (za podrobnejše ocene posameznih dogodkov gl. graf 4). Graf 4: Ocene spremljevalnega dogajanja na Seminarju seminar slovenskega jezika, literature in kulture 55. 4.1 Mednarodna konferenca Slovenšcina na tujih univerzah – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Organizacija, odmevi v medijih in financiranje 5.1 Bivanje 5.2 Organizacija seminarske prireditve V okviru celodnevne ekskurzije smo se odpravili v Žice, kjer smo si ogledali Žicko kartuzijo, in na Ptuj, kjer smo obiskali Ptujski grad in se sprehodili po mestu, dan pa smo zakljucili vTermah Ptuj. Popoldanska ekskurzija je letos vodila v Celje, kjer smo se udeležili vodenega ogleda mesta ter si ogledali razstave Celeia – mesto pod mestom, Grofje Celjski in Celjski strop. Udeleženci so celodnevno ekskurzijo ocenili z oceno 4,5 (lani 4,7), popoldansko pa s 4,54 (lani 4,36); zelo so pohvalili predvsem pohod na Šmarno goro (4,81, lani 4,58), ogled razstav na Ljubljanskem gradu (4,72, lani ogled razstav v Narodni galeriji 4,78), vodene oglede Ljubljane (4,71, lani 4,62) in vožnjo z ladjico po Ljubljanici (4,72, lani 4,78), glasbeni vecer (4,63, lani 4,76) in ogled filma (4,52, lani 4,29), zadovoljni pa so bili tudi s slavnostnim odprtjem v Mestnem muzeju (4,44, lani 4,53), plesnim vecerom (4,43) ter obiskomVodnikove domacije in ogledom gledališke predstave (4,19, lani ogled gledališke predstave 4,61). Razstavo knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot leposlovnih) so tudi letos pripravile sodelavke Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko, udeleženci pa so si jo ogledali v sklopu dela v lektorskih skupinah. Na dvodnevni mednarodni konferenci je svoje prispevke predstavilo 16 uciteljev in raziskovalcev iz 10 držav (dr. Elizabeta Jenko iz Avstrije, dr. Alenka Jensterle Doležal iz Ceške, dr. Anita Peti-Stantic iz Hrvaške, dr. Jelena Konickaja iz Litve, dr. Katarzyna Bednarska, dr. Marta Cmiel-Bazant,Tina Jugovic, dr. Anna Stefan in dr. Jasmina Šuler Galos iz Poljske, Alina Irimia in dr. Octavia Nedelcu iz Romunije, dr. Nadežda Starikova iz Rusije, dr. Svetlana Kmecová in dr. MiloslavVojtech iz Slovaške, dr. Mojca Nidorfer Šiškovic iz Slovenije in dr. Maja Đukanovic iz Srbije), ki se pri svojem znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem delu na univerzah ter drugih institucijah po svetu posvecajo slovenšcini. Prispevki s konference so objavljeni v seminarskem zborniku in na spletni strani Seminarja. Konferenco so udeleženci ocenil s povprecno oceno 4,15 (pred petimi leti 4,05). Vecina udeležencev (72 od 96) je bivala v Dijaškem domu Ivana Cankarja, ocena bivanja je 4,26 (lani 4,29), udeleženci so se pritoževali predvsem zaradi slabe spletne povezave in obnovitvenih del v domu med Seminarjem. Predsednica letošnjega Seminarja je bila dr. Mojca Smolej, za organizacijo sta skrbela dr. Damjan Huber, ki je opravljal tudi vlogo vodje lektorjev, in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, ki je skrbela predvsem za pripravo in izvedbo mednarodne konference, za založniško dejavnost je bila zadolžena mag. Mateja Lutar.V veliko pomoc pri izvedbi Seminarja so bili študentke in študenti Sandra Boršic, Monika Ivancic, Pia Rednak, Miha Sever, UršaTercon (vsi študenti slovenšcine na Filozofski fakulteti UL) inVladimir Šatin (študent rušcine in slovenšcine v Moskvi). Graf 5: Ocene organizacije, spremljevalnega programa in bivanja v dijaškem domu 5.3 Poudarki iz ankete udeležencev Seminarja Precej podatkov iz ankete smo sicer že izpostavili, na tem mestu pa velja poudariti neprecenljivo izkušnjo, da so dva tedna lahko govorili (samo) slovensko z udeleženci z vsega sveta in slovenskimi strokovnjaki za jezik, književnost in druge družboslovno-humanisticne teme ter navdušenje udeležencev nad organizacijo prireditve (letos 4,72, lani 4,82), delom in prijaznostjo organizacijskega osebja (4,84, lani 4,87), vzdušjem na Seminarju, lektorati, foneticnimi vajami, konverzacijami, obema ekskurzijama, vodenimi ogledi Ljubljane in vožnjo z ladjico po Ljubljanici, obiskom Ljubljanskega gradu, glasbenim vecerom, ogledom filma, pohodom na Šmarno goro in nasploh s celotnim spremljevalnim programom (4,44, lani 4,59; gl. grafa 4 in 5). Pri samooceni izboljšanja znanja je z veliko svoj napredek ocenilo 48 % (lani 37 %) udeležencev, s precej 43 % (lani 51 %), z malo 9 % (lani 12 %) in z nic nihce (enako lani); gl. graf 6. Nadaljevalci izražajo zadovoljstvo, da lahko dnevno izbirajo med popoldanskimi konverzacijami in predavanji – kar bi si želeli tudi izpopolnjevalci –, skupaj z udeleženci izpopolnjevalnih skupin pa pozdravljajo povecanje števila ur, namenjenih foneticnim vajam, ceprav si jih po drugi strani želijo še vec. Prav tako predlagajo, da so teme (in predavanja) na Seminarju cim bolj splošne in tako primerne za raznovrstno publiko – naj torej ne bodo prevec ozko oz. specificno zastavljene.V okviru spremljevalnega programa si želijo nekoliko manj dejavnosti (tudi na ekskurzijah), saj se jim zdi program prenaporen, predlagajo tudi daljše odmore (za kosilo) med lektorati in predavanji ter med predavanji in spremljevalnim programom. Želijo si vec glasbenih in drugih dogodkov, kjer bi se lahko družili, zabavali in spoznavali. Prav tako predlagajo, naj ena od ekskurzij vsako leto vodi na morje, Bohinj, Bled, v Postojnsko jamo in/ali druge slovenske turisticno izpostavljene destinacije, Seminar pa naj bi trajal dlje. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 55. Graf 6: Samoocena udeležencev glede napredka v znanju slovenšcine 5.4 Medijska odmevnost 5.5 Financiranje Letos smo zasledili (vsaj) 28 medijskih objav. Seminar je najbolj odmeval na spletu (12 objav na razlicnih spletnih portalih), na radijskih programih (8 objav, in sicer 3 na Radiu Slovenija, 2 na Murskem valu, po 1 na Radiu Sora, Radiu Študent in Radiu 1) in v tiskanih medijih (6 objav, in sicer po 2 v Delu,Veceru inVestniku). O Seminarju so porocali tudi na Televiziji Slovenija (1 objava) in v Avstriji (1 objava na Radiu Agora).Vse objave so dostopne v spletnem arhivu 55. Seminarja v rubriki Odmevi v medijih. Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. Skrb za slovenšcino, na pomoc pa so nam priskocili še UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna obcina Ljubljana, Filozofska fakulteta, Rektorat Univerze v Ljubljani, Ustanova patra Stanislava Škrabca in Riko d. o. o. ter Krka d. d., casopisni hiši Delo in Dnevnik sta vsak dan za udeležence Seminarja pošiljali po deset brezplacnih izvodov svojih dnevnikov, nekaj sredstev pa so prispevali tudi udeleženci, ki se kljub lastnemu financnemu vložku radi vracajo na Seminar (gl. graf 7). Graf 7: Vracanje udeležencev na Seminar seminar slovenskega jezika, literature in kulture55. Sklep Za kakovostno sodelovanje se lepo zahvaljujeva strokovnima sodelavkama dr. Mojci Nidorfer Šiškovic in mag. Mateji Lutar, sodelavkam Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko, vsem lektorjem, ki so poucevali na 55. Seminarju, asistentom in izvajalcem študentske konverzacije, predavateljem, udeležencem mednarodne konference, izvajalcem izbirnih tecajev in spremljevalnega programa ter nasploh vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega Seminarja.Velika zahvala gre tudi glavnemu financerju in vsem sponzorjem, brez katerih Seminarja že nekaj zadnjih let ne bi mogli primerno organizirati. Ob koncu tega porocila si lahko samo želiva, da bi nam zdaj že zvesti sponzorji tudi v prihodnje prisluhnili vsaj v taki meri kot v zadnjih letih in da bi nam pristojno ministrstvo zagotovilo dodatna financna sredstva, s katerimi bi lahko nadaljevali s še kakovostnejšim prirejanjem te edinstvene mednarodne strokovne prireditve. 38. simpozij Obdobja: Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest (23.–25. oktober 2019) red. prof. dr. Hotimir Tivadar Vsebinska zasnova in tematika simpozija Ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in združitve Prekmurja z maticnim narodom smo si v okviru 38. mednarodnega znanstvenega simpozija Obdobja zastavili vprašanje, kaj pomembno doloca slovensko kulturo, literaturo in jezik, pri cemer pa smo izpostavili slovenski javni govor, ki je v slovenski humanistiki pogosto odrinjen.Ta odrinjenost je posledica osredotocenosti na pisni jezik in knjižno tradicijo. V tem smislu smo tudi oblikovali monografsko publikacijo, ki je razdeljena na dva temeljna dela: prvi je posvecen predvsem govorjenemu jeziku (naslovi poglavij: O standardizaciji govorjenega jezika, Foneticno-fonološke raziskave slovenskega govora, Retorika in javno nastopanje, Zvrstnost, jezikovni standard in pravorecje, Govorjeni jezik v slovenski književnosti in gledališcu), drugi pa jezikovnopoliticno-zgodovinski problematiki, ki vkljucuje tudi pomembno vlogo izobraževanja v oblikovanju slovenskega kulturnega prostora (naslovi poglavij: Jezikovnopoliticni pogledi na slovenšcino v 3. tisocletju, Oblikovanje slovenskega kulturnega prostora in prva slovenska univerza, Jezikovno-kulturna zavest in izobraževanje). Ukvarjali smo se torej z govorjenim jezikom, ki je po svojem bistvu tesno povezan s pomenom samozavestnega odnosa do sebe in lastne kulture, s cimer imamo na Slovenskem kar nekaj težav – od pretirane skrbi za slovensko do precejšnje brezbrižnosti do javnega govora in slovenske kulture. Namen monografije in predstavljenih referatov na simpoziju je bil predvsem orisati sedanje in preteklo stanje na tem znanstvenem podrocju, pri cemer smo želeli izpostaviti cim vec razlicnih mnenj, ki so seveda morala biti ustrezno argumentirana (pri tem nas veseli dejstvo, da so bili program in recenzentski postopki kljub zahtevnosti in razlicnosti še vedno ocenjeni sorazmerno visoko, in sicer 3,45 oz. 3,49, ustreznost gradiv pa še višje, najvišje v zadnjih treh letih: 3,88; povsod je bila najvišja možna ocena 4). Monografija, ki je izšla pred simpozijem, je bila oblikovana z veliko znanstveno skrbnostjo in zasnovana izrazito vsebinsko, zato je tudi uvodni prispevek v monografiji clanek Zdene Palkove v cešcini, ki odlicno in vecplastno obravnava pomembno interdisciplinarno jezikoslovno, ne samo slovensko oz. slovenisticno problematiko normiranja govorjenega jezika in odnosa do norme v kulturi nasploh; avtorica je pripravila prispevek za monografijo, ki so ga recenzirali strokovnjaki za cešcino in normativistiko. Celotna monografija je v prvem delu v celoti usmerjena v sodobno humanistiko in ontološko cloveško dejavnost, tj. govor. Žal moram v okviru tega porocila omeniti tudi nepricakovani zaplet, ko je družboslovni OSIC kljub izrazito humanisticni temi in predavateljih humanisticnih ved neustrezno (nižje) prekategoriziral letošnjo publikacijo, kar se bo po pritožbi na ARRS, upajmo, ustrezno popravilo. simpozij Obdobja 38. Organizacijsko porocilo o izdelavi monografije in programa ter izvedbi simpozija Na tridnevnem simpoziju je nastopilo 68 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Ceške, Hrvaške, Italije, Kanade, Poljske in Srbije, ki so predstavili 55 referatov v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku, diskusija pa je potekala tudi v anglešcini. Kot je bilo že omenjeno, je v monografiji tudi clanek v cešcini avtorice Zdene Palkove. Avtorji prihajajo (med drugim tudi) z ljubljanske, mariborske, koprske in novogoriške univerze, z ZRC SAZU ter tujih univerz iz zgoraj naštetih držav. Za organizacijo prireditve je skrbel predvsem Damjan Huber, pri organizaciji je sodelovala Mojca Nidorfer Šiškovic, za simpozijsko publikacijo in druge tiskovine pa sta poskrbela Matej Klemen in Mateja Lutar; vsi štirje so sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Clani programskega odbora so bili Helena Dobrovoljc (ZRC SAZU), Matej Hriberšek (Univerza v Ljubljani), Damjan Huber (Univerza v Ljubljani), Gašper Ilc (Univerza v Ljubljani), Monika Kalin Golob (Univerza v Ljubljani), Simona Kranjc (Univerza v Ljubljani), Irena Orel (Univerza v Ljubljani), Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), Mojca Smolej (Univerza v Ljubljani), Marko Stabej (Univerza v Ljubljani), HotimirTivadar (Univerza v Ljubljani), AlenkaValh Lopert (Univerza v Mariboru), MiloslavVojtech (Univerza Komenskega v Bratislavi), JanaVolk (Univerza na Primorskem) in Andreja Žele (Univerza v Ljubljani). Za natancne in zelo kriticne recenzije posameznih prispevkov za znanstveno monografijo – imeli smo dvakratno »slepo recenzijo«, ob dveh negativnih recenzijah smo clanek zavrnili, ob eni negativni recenziji pa smo ga poslali še v tretjo recenzijo – so poskrbeli clani programskega odbora, ki smo jim zaradi specificne tematike in tudi jezika nekaterih prispevkov dodali še štiri recenzentke z Univerze v Ljubljani: Ino Ferbežar, Mihaelo Knez, Natašo Pirih Svetina in Petro Stankovsko. Simpozij se je zacel v Zbornicni dvorani Univerze v Ljubljani, kjer sta rektor Univerze v Ljubljani Igor Papic in dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar v okviru slavnostnega odprtja Obdobij odkrila doprsni kip Franu Ramovšu, slavistu in prvemu predavatelju simpozij Obdobja 38. ljubljanske univerze.V okviru otvoritve, ki sem jo povezoval predsednik simpozija Hotimir Tivadar, so poleg rektorja in dekana udeležence simpozija pozdravili še državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer, predstojnik Oddelka za slovenistiko Marko Stabej in predstojnica Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Simona Kranjc. Med pozdravnimi nagovori je nastopila glasbenica Ditka, predvsem z uglasbenimi pesmimi Ferija Lainšcka. Plenarna predavanja in diskusija po njih so potekali v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku; plenarni predavatelji so bili Marko Stabej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Damir Horga in JelenaVlašic Duic s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. V nadaljevanju so se predavanja zaradi množice predavateljev in tudi poslušalcev razdelila v dve sekciji, ki sta potekali v Dvorani rektorjev inVogalni sobi. Poleg udeležencev predavateljev se je simpozija udeležilo vec kot sto strokovnjakov in študentov poslušalcev predvsem z domace Filozofske fakultete, ki so vse tri dni dodobra napolnili obe dvorani. S tem je simpozij dosegel svoj širši znanstveni namen, tj. prepoznavnost v strokovni javnosti. V okviru spremljevalnih dejavnosti smo si prvi dan simpozija ogledali gledališko predstavo Taka sem kot vi, rada imam jabolka v Mestnem gledališcu ljubljanskem, po kateri je sledil pogovor z ustvarjalci predstave, manj formalno pa smo se o strokovnih temah pogovarjali drugi dan simpozija na skupni vecerji v Gostilni Šestica. 3 Financiranje Simpozij je bil v letu 2019 financiran predvsem iz sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, in sicer po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz, iz sredstev Znanstvene založbe FF UL ter kotizacij referentov. 4 Odzivi v javnosti in O simpoziju so porocali tudi mediji (STA, Radio Koper, Murski val, ORF), vsi odzivi so simpozijski arhiv zbrani in dokumentirani v spletnem arhivu 38. simpozija v rubriki Odmevi v medijih.V simpozijskem arhivu je na voljo tudi drugo dokumentarno gradivo s simpozija, vkljucno s simpozijsko monografijo, ki je izšla na 530 straneh v tiskani obliki, v elektronski obliki pa je prosto dostopna na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, in sicer kot celota in po posameznih prispevkih. Simpozij Obdobja 38 Ljubljana, 23.-25.oktober 2019 Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest Priloga: Povzetek rezultatov ankete 38. simpozija Obdobja asist. dr. Damjan Huber Tecaji slovenšcine Jana Kete Maticic Izvedba tecajev V letu 2019 smo izvedli 25 tecajev slovenšcine za odrasle. slovenšcine Tabela 1: Razpored tecajev leta 2019 1.1 Tecaji slovenšcine za odrasle Izvedli smo skoraj vse predvidene redne tecaje slovenšcine, zaradi premajhnega števila prijav smo odpovedali samo eno izvedbo Priprave na izpit iz znanja slovenšcine na višji ravni in tecaj Okusimo slovenšcino. Že v letu 2018 smo opazili precejšen porast udeležencev individualnih tecajev slovenskega jezika, v letu 2019 je to število še nekoliko naraslo. Poleg tega smo izvedli kar nekaj tecajev za posebne skupine, ki jih organiziramo glede na specificne zahteve narocnika, in sicer tecaj za zaposlene na Banki Slovenije, tecaj za dva zaposlena v podjetjuTarkl d.o.o. in dve skupini za študente ameriškega Principia Collegea, ki so prišli v Slovenijo na daljšo ekskurzijo. Njim smo poleg tecaja slovenšcine organizirali tudi dvourno predavanje o zgodovini slovenskega jezika, izvedel pa ga je red. prof. dr. Marko Stabej. Poleg rednih izvedb Žepnega tecaja slovenšcine v Slovenskem turisticno informacijskem centru, ki potekajo vsako sredo od junija do septembra, smo organizirali tudi tri Žepne tecaje slovenšcine za udeležence poletne akademije Studienstiftung des deutschen Volkes na Filozofski fakulteti in enega za skupino udeležencev, ki je prišla jeseni na Pravno fakulteto na Erasmus Staff Week. Novost leta 2019 je uvedba tecaja slovenšcine za zaposlene na Univerzi v Ljubljani. Tecaj smo organizirali na pobudo Univerze, ki je svojim zaposlenim želela ponuditi možnost brezplacnega ucenja slovenšcine, da bi se tako lažje znašli v slovenskem okolju. V spomladanskem semestru smo izvedli pouk v treh skupinah, v jesenskem pa v petih.Tecaje izvajamo na razlicnih clanicah Univerze v Ljubljani. Udeleženci so z ucitelji in organizacijo tecaja zelo zadovoljni, kar so izrazili tudi v anketi. V njej so navedli, da slovenšcino potrebujejo predvsem za delo pa tudi za druženje s prijatelji in v vsakdanjem življenju. V sodelovanju z Izpitnim centrom smo v okviru projekta Slovenšcina kot drugi jezik na ravni A1 organizirali enkratni pilotni 80-urni tecaj slovenšcine za tujce, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje RS, zacel se je decembra 2019, trajal pa bo do marca 2020. Tecaj je namenjen pripravi na izpit iz znanja slovenšcine na ravni A1. 2 Udeleženke in Skupno število udeleženk in udeležencev v letu 2019 je bilo 981. Najvec jih je bilo na udeleženci Intenzivnem tecaju slovenšcine za študente Erasmus+ (208), Žepnem tecaju (156) in na Poletni šoli (105). Graf 1: Število udeležencev po posameznih tecajih 2019 in 2018 Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, Žepni = Žepni tecaj, PŠ = Poletna šola, Štud = Slovenšcina za študente, POP = Popoldanski tecaj, Zaposleni UL =Tecaj za zaposlene na Univerzi v Ljubljani, Indiv = Individualni pouk, JUT = Jutranji tecaj, Posebni t = Posebni tecaji, JŠ = Jesenska šola, SŠ = Spomladanska šola, ZŠ = Zimska šola, Int = Intenzivni tecaj, Prip OR = Priprava na izpit iz slovenšcine na osnovni ravni, PripVR = Priprava na izpit iz slovenšcine na višji ravni, Int JUT = Intenzivni jutranji tecaj Leta 2019 smo imeli na tecajih 118 udeležencev vec kot leta 2018, to gre pripisati predvsem dejstvu, da smo imeli velik porast udeležencev na Žepnem tecaju slovenšcine, in uvedbi novega tecaja slovenšcine za zaposlene na Univerzi v Ljubljani.Vecje število udeležencev smo zabeležili tudi na tecaju Slovenšcina za študente, Popoldanskem tecaju, Intenzivnem tecaju, Pripravi na izpit na osnovni in višji ravni, na tecajih za posebne skupine in pri individualnem pouku. Manjši upad udeležbe pa so imeli Intenzivni tecaj za študente Erasmus+, Poletna šola, Jutranji tecaj, Spomladanska šola in Intenzivni jutranji tecaj. Graf 2: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih štirih letih Rednih tecajev za odrasle so se udeležili udeleženci 69 razlicnih narodnosti, najvec jih je bilo iz Nemcije (12,3 %), Italije (6,6 %), Rusije (6,1 %), ZDA (5,8 %) in Srbije (5,5 %). Udeleženci so opravljali 125 razlicnih poklicev, najvec je bilo študentov (43,6 %), uciteljev oz. profesorjev (7,4 %), zdravnikov (4,9 %) in raziskovalcev (3,8 %). Na tecajih je bilo vec udeleženk kot udeležencev. Graf 3: Narodnost udeležencev Graf 4: Poklic udeležencev drugi poklici; 29,6% zobozdravnik; 0,8% študent; 43,6% glasbenik; 1,0% racunovodja; 1,0% menedžer; 1,3% profesor; 2,0% ucitelj; 5,4% Graf 5: Spol udeležencev E-tecaj: Slovene Learning Online Graf 6: Države uporabnikov e-tecaja Decembra 2019 smo vsebinsko in oblikovno prenovili vstopni portal in objavili drugo stopnjo spletnega tecaja slovenšcine Slovene Learning Online 2. Sam koncept tecaja ostaja enak, torej se uporabnik lahko nauci razlicne besede oziroma fraze s pomocjo prevoda (tecaj je preveden v sedem jezikov) in/ali slike, znanje utrjuje z razlicnimi tipi nalog, ga preverja s testi, lahko posluša in ureja dialoge, rešuje križanke, se igra igro spomin ipd. Pri vsaki novi temi (Moja družina, Vsak dan, Prosti cas, V restavraciji, V trgovini, Doma, Na fakulteti, V službi, Na cesti, V mestu in Na pocitnicah) se uporabnik lahko nauci 35 slovenskih besed, 25 fraz in uredi 5 dialogov. S pomocjo našega tecaja so se lani slovenšcine ucili uporabniki iz 152 držav. Konec leta 2019 je imel tecaj okoli 14.000 registriranih uporabnikov, kar je v primerjavi z decembrom 2018 skoraj 6000 vec. Najvec jih je iz ZDA, Slovenije,Velike Britanije, Srbije, Italije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Nemcije in Argentine. Tecaji slovenšcine 3. decembra 2019 smo avtorice tecajaTjaša Alic, Branka Gradišar,Tanja Jerman in Jana Kete Maticic dobile tudi zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja univerze in za krepitev njenega ugleda. Publikacije V okviru Zimske, Spomladanske, Poletne in Jesenske šole so izšli interni casopisi s prispevki udeleženk in udeležencev Zimopis, Dobesednik in Pošopis. Kadri Leta 2019 je pri programuTecaji slovenšcine ucilo in tudi drugace sodelovalo 24 uciteljic, od tega 17 profesoric in 7 študentk.Vecina sodelujocih je stalnih honorarnih sodelavcev Centra. 5.1 Sodelavke programa Tjaša Alic Lara Lazar Neža Bohinc Mateja Lutar Anja Corel Lucija Mandic Špela Habulin Andreja Markovic Maja Hajdinjak Vesna Nagode Svetlana Jandric Staša Pisek Tanja Jerman Andreja Ponikvar Jakša Katja Krajnc Petra Pucnik Maša Krajnc Anja Strajnar Katja Kralj Melita Vešner Teja Koren Magda Volk Katja Križnik Jeraj Gita Vuga Ob koncu vecine tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženke in udeleženci ocenili aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju oz. uciteljici. Povprecna ocena je bila 4,81 (na lestvici od 1 do 5). V letu 2019 so bile na programu Tecaji slovenšcine zaposlene strokovne sodelavke Tjaša Alic (za e-vsebine), Tanja Jerman (vodja uciteljev), Jana Kete Maticic (vodja tecajev) in Katja Kralj (uciteljica slovenšcine). Februarja je z delom na Centru prenehala dolgoletna sodelavka in vodja tecajev, Branka Gradišar, vodenje je od nje prevzela Jana Kete Maticic. Junija smo na Tecajih dobili tudi novo administratorko programa, samostojno strokovno sodelavko Brigito Zahirovic, oktobra pa smo zaposlili tudi dve novi uciteljici slovenšcine, Melito Vešner in Gito Vuga. 6 Financiranje programa Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ sofinancira Evropska komisija, in sicer 75 EUR na udeleženca. Tecaj za zaposlene na Univerzi v Ljubljani preko projekta internacionalizacije sofinancira Univerza v Ljubljani, za izvedbo 9 skupin je odobrila sredstva v višini 31.500 EUR. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko, Spomladansko, Poletno in Jesensko šolo. V letu 2019 je bilo podeljenih 7 štipendij za Zimsko šolo (MIZŠ: 2835 EUR), 5 za Spomladansko (MIZŠ: 6600 EUR), 46 za Poletno šolo (MIZŠ – bilateralni sporazumi: 11.180 EUR, MIZŠ: 2.835 EUR, Urad: 15.876 EUR) in 3 za Jesensko šolo (MIZŠ: 4.152 EUR). Dve štipendiji iz Štipendijskega sklada Jane Zemljaric Miklavcic (1.134 EUR) za dvotedensko Poletno šolo smo namenili tudi sami iz svojih tržnih sredstev. Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela Knez 1 Uvod V 2019 so dejavnosti programa Slovenšcina za otroke in mladostnike obsegale organizacijo tecajev za otroke in mladostnike, izobraževanje uciteljev v Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu, pomoc MIZŠ pri nacrtovanju pouka slovenšcine za ucence in dijake priseljence v Sloveniji in otroke v zamejstvu ter razvojno-raziskovalno delo.V tem letu smo namrec nadaljevali z raziskavami v okviru evalvacijske študije Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik in se lotili priprave Ucnega nacrta za zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence. Leto 2019 je zaznamovala tudi odsotnost sodelavke programa dr. Damjane Kern Andoljšek, ki je bila od srede januarja na porodniškem dopustu. Njeno nadomešcanje smo zaradi pomanjkanja financnih sredstev programa skušali premostiti s pomocjo študentske pomoci. Študentka Janja Zupancic je prevzela del organizacije Mladinske poletne šole in do konca septembra 2019 pomagala pri administraciji programa. 2 Tecaji Tecajev programa Slovenšcina za otroke in mladostnike se je v letu 2019 udeležilo 243 otrok in mladostnikov, pri njihovi izvedbi pa je sodelovalo 28 honorarnih sodelavcev. Graf 1: Število udeleženih otrok in mladostnikov na tecajih slovenšcine v obdobju od 2006 do 2019 450 400 8 250 200 150 100 50 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Mladinska poletna šola Tecaji za ucence in dijake iz avstrijske Koroške Tecaji za migrante Poletna šola za otroke Slovenšcina na ljudski šoli v Šentjakobu Tecaji za dijake izTrsta in Gorice Individualne ure 2.1 Mladinska poletna šola 14. Mladinska poletna šola slovenšcine je pod geslomVrtim jezik, vrtim svet potekala od 1. do 12. julija. Udeležilo se je je 109 udeležencev iz 18 držav (Argentine, Kanade, Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Slovaške, Nemcije, Francije, Švedske,Turcije, ZDA, Rusije, Irana in Slovenije). Graf 2: Udeleženci 14. Mladinske poletne šole slovenšcine po državah 45 39 40 35 30 25 20 20 15 10 6 55555 333 222 5 1111 Tabela 1:Spremljevalni program 14. Mladinske poletne šole slovenšcine Najvec udeležencev (39) je bilo tudi letos iz Italije – vecinoma so to dijaki slovenskih srednjih šol na Goriškem inTržaškem in (nekdanji) dijaki dvojezicnega šolskega centra v Špetru v Beneciji – in Argentine (20 maturantov srednješolskega tecaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa), precej dijakov (10) je prišlo tudi iz ZDA in Kanade. Njihov delež na MPŠ se iz leta v leto zvišuje, kar je tudi posledica posebnih izobraževanj, ki jih sodelavki programa izvajava v posameznih sobotnih šolah vsako drugo leto, tako se je MPŠ udeležila skupinica 4 dijakov sobotne šole v Hamiltonu in ucenec iz sobotne šole slovenšcine v Lemontu.Trije udeleženci MPŠ so bili že vkljuceni v slovensko šolo v Sloveniji in so se tecaja udeležili, da bi zmanjšali primanjkljaj v znanju slovenšcine. Udeleženci so se slovenšcino ucili v desetih skupinah.Tudi letos so bili vanje razvršceni na podlagi rezultatov uvrstitvenega testa in tudi starosti – letos so namrec precejšen delež ucencev predstavljali mlajši mladostniki, stari 12 in 13 let. Popoldanske in vecerne aktivnosti so bile namenjene medsebojnemu spoznavanju, ogledom slovenskih znamenitosti in kulturno-športnim dejavnostim (gl. program). Mladinska poletna šola je potekala po ustaljenem programu. Dopoldnevi so bili namenjeni intenzivnemu pouku slovenšcine – udeleženci so se glede na dosežke pri razvrstitvenem testu slovenšcino ucili v desetih skupinah – ob popoldnevih, vecerih in koncu tedna pa so spoznavali slovensko stvarnost in se družili ob športnih, kulturnih in družabnih dejavnostih. Spoznavali so Ljubljano, njene znamenitosti in institucije (Narodno galerijo, Cankarjev dom, Slovenski šolski muzej, Parlament, NUK, Pivovarno Laško Union, Rožnik, Šmarno goro, kopališce Atlantis, živalski vrt, nakupovalno središce BTC), si ogledali slovenski film Košarkar naj bo, se poskusili v impro igri, prisluhnili slovenski glasbeni skupini Proper in kulturnemu programu, ki so ga pripravili njihovi slovenski vrstniki iz Argentine, si ogledali Županovo jamo, kartuzijo in muzej na prostem v Pleterjah, obiskali planino Uskovnica in Bled ter na slovenskem veceru, ki so ga zanje pripravili asistenti MPŠ, spoznavali slovenske pesmi in plese.Tako kot vsako leto smo tudi letos izvedli športni turnir in razlicne ustvarjalne delavnice. Ob zakljucku tecaja so svoj napredek v znanju slovenšcine preverili v zakljucnem testu, svoje pisne izdelke pri pouku in vtise z MPŠ pa zbrali v Poletniku, casopisu MPŠ. nedelja, 30. 6. nedelja, 7. 7. od 15.00 Prihod udeležencev, ki stanujejo v DDB 19.00 Sestanek s starši, predstavniki skupin (DDB) Izlet na Dolenjsko ponedeljek, 1. 7. ponedeljek, 8. 7. 8.30 Otvoritev (SVŠGUGL) 9.30-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) 15.00 Ogled Ljubljane 20.00 Spoznavni vecer (DDB) 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 15.00 Ponedeljkove delavnice 20.00 Sprehod v mesto torek, 2. 7. torek, 9. 7. 9.00-12.30 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.00 14.30 Pohod na Šmarno goro Popoldne v BTC-ju 20.00 20.00 Ogled slovenskega filma (DDB) Glasbeni vecer s skupino Proper sreda, 3. 7. sreda, 10. 7. 9.00-12.30 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.30 14.30 Kopanje v Atlantisu Športni turnir (SVŠGL) 20.00 20.00 Impro vecer (DDB) Nastop slovenskih dijakov iz Argentine (DDB) cetrtek, 4. 7. cetrtek, 11. 7. 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.00 Izlet v Županovo jamo 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.30 Obisk živalskega vrta 20.00 Zakljucni vecer petek, 5. 7. petek, 12. 7. 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.00 Popoldne v Ljubljani 20.00 Družabni vecer (DDB) 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 12.00 Zakljucek MPŠ s starši udeležencev: predstavitev skupin in podelitev potrdil sobota, 6. 7. Izlet na Gorenjsko Anonimna anketa, v kateri so imeli udeleženci možnost oceniti aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju, hkrati pa tudi organizacijo in izvedbo Mladinske poletne šole, je pokazala, da so bili s poukom in organizacijo prireditve vecinoma zadovoljni – povprecna ocena lektorjev je bila 4,71 (najvišja možna ocena 5).Vecina udeležencev je bivala v Dijaškem domu Bežigrad, pouk pa je potekal v prostorih Srednje vzgojiteljske šole, umetniške gimnazije in gimnazije Ljubljana. Z obema ustanovama je bilo sodelovanje tako kot v preteklosti odlicno. Izvedbo 14. Mladinske poletne šole slovenšcine sta v obliki štipendij sofinancirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in MIZŠ. Obe instituciji s tem omogocata kontinuirano izvedbo te oblike tecaja. Želeli bi si, da bi se financna sredstva, namenjena štipendiranju, v prihodnje povecala, saj so se v letih od 2011 do 2019 kljub povecanim potrebam skoraj prepolovila, zato je vedno vec udeležencev tecaja samoplacnikov (prim. Graf 3).To pomeni, da je Mladinska poletna šola postala dostopna predvsem mladostnikom (neštipendistom), ki prihajajo iz bogatejših držav oz. jim starši to lahko omogocijo. Graf 3: Financiranje 14. Mladinske poletne šole slovenšcine 2.2 Poletni tecaj slovenšcine Ob Mladinski poletni šoli je tudi v letošnjem letu potekal Poletni tecaj slovenšcine za otroke. za otroke Udeležilo se ga je 16 otrok iz 7 držav (Avstralije, ZDA, Kanade, Nove Zelandije, Nemcije, Ukrajine in Italije). Otroci so bili glede na svojo starost razdeljeni v dve skupini, mlajšo (od 6 do 8 let) in starejšo (od 9 do 11 let). Po znanju so bili vsi ucenci zacetniki, tecaja pa so se udeležili iz vec razlogov – nekateri so v Sloveniji preživljali pocitnice pri svojih sorodnikih, nekaj jih je vkljucenih v slovenske ali mednarodne šole v Sloveniji, en ucenec pa obiskuje slovensko šolo v Italiji. Tecaj je bil tako kot preteklo leto v celoti samoplacniški. Glede na to, da je imela vecina udeležencev slovensko poreklo, bi veljajo razmisliti o možnosti sofinanciranja tecaja s strani MIZŠ in Urada. Graf 4: Število udeležencev na poletnem tecaju slovenšcine za otroke 2.3 Tecaji za dijake v zamejstvu V letu 2019 smo izvedli 7 intenzivnih tecajev za 118 dijakov, ki obiskujejo slovenske in dvojezicne šole v zamejstvu. Dijaki celovške ZG in ZRG in dijaki iz slovenskih srednjih šol na Goriškem inTržaškem so v znanju slovenšcine vecinoma izpopolnjevalci, dijaki dvojezicnih koroških šol pa imajo zelo razlicno jezikovno znanje – od zacetne do izpopolnjevalne ravni.Vsaka šola je imela glede na zanimanje in jezikovno zmožnost dijakov tudi drugacen popoldanski program. Za dijake celovške gimnazije smo popoldne organizirali predavanja s podrocja slovenskega jezika in književnosti (dr. Mateja Pezdirc Bartol jim je predstavila Cankarjevo dramatiko, dr. Alojzije Zupan Sosic Cankarjeve romane, dr.Tina LengarVerovnik pa je z njimi izvedla delavnico o pisanju besedilne vrste komentar), za dijake dvojezicnih koroških šol smo imeli popoldne tecaj konverzacije, za dijake iz slovenskih šol v Italiji pa delavnice pisanja.Vecino tecajev je preko Zavoda RS za šolstvo sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dijaki z Gimnazije Alpe Jadran in sTrgovske akademije iz Velikovca ter dijakiTehniških zavodov Žiga Zois in JurijVega v Gorici pa so bili samoplacniki. Potek tecajev: . od 28. 1. do 1. 2. 2019 za dijake Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu (24 dijakov) in za dijakeVišje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu (9 dijakov), . od 4. do 7. 2. 2019 za dijake Dvojezicne zvezne trgovske akademije v Celovcu (12 dijakov) in . od11.2.do15.2.2019zadijakeTehniškihzavodovŽigaZoisinJurijVegavGorici (11 dijakov), . od 16. do 20. 9. 2019 za dijake Državnega liceja Franceta Prešerna in Državnega liceja Antona Martina Slomška (38 dijakov), . od23.do27.9.2019zadijakezGimnazijeAlpeJadran(5dijakov)insTrgovske akademije izVelikovca (19 dijakov). Graf 5: Število udeležencev tecajev za dijake v zamejstvu v obdobju od 2008 do 2019 Sedmega oktobra smo zaceli s celoletnim intenzivnim tecajem za 10 dijakov s pekinške univerze Beijing International Studies University (BISU).Tecaj izvajamo na podlagi meduniverzitetne pogodbe med BISU in Univerzo v Ljubljani. Letošnje in naslednje leto (predvidoma do 12. julija 2020) naj bi dijaki namenili intenzivnemu ucenju slovenšcine, nato pa naj bi se za eno leto vrnili na Kitajsko in nato prišli spet v Slovenijo, kjer naj bi na UL nadaljevali s študijem.Tecaj obsega 1000 ur pouka slovenšcine, stopnja znanja slovenšcine, ki naj bi jo v tecaju dosegli, pa je raven B1. Dogovarjanje in usklajevanje o zacetku tecaja je bilo zelo zahtevno, saj predstavlja tako šolanje dijakov v okviru ljubljanske univerze edinstven primer.Trenutne izkušnje s tecajem so zelo pozitivne. Projekti 3.1 EVA V okviru projekta Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega jezika za ucence in dijake, ki jim slovenšcina ni materni jezik je bil pripravljen diagnosticni test za preverjanje bralnega razumevanja. Pilotno smo test izvedli v okviru Mladinske poletne šole, rešilo pa ga je 88 udeležencev. Oktobra in novembra smo testiranje izvedli med ucenci in dijaki osnovnih in srednjih šol. Ker so se v zadnjih dveh šolskih letih, v katerih izvajamo evalvacijo, okolišcine jezikovnega vkljucevanja ucencev in dijakov priseljencev zelo korenito spremenile, kar je zahtevalo aktualizacijo vprašalnikov, s strani MIZŠ pa smo dobili še nove prednostne naloge, smo ministrstvo zaprosili za podaljšanje raziskave. Izobraževanje 4.1 Izobraževanje v Mihaela Knez je 24. januarja na povabilo ZRSŠ in MIZŠ v okviru Seminarja za ucitelje, ki Sloveniji poucujejo slovenšcino in druge predmete v slovenšcini v cezoceanskih državah izvedla 6-urno predavanje z naslovom Metode poucevanja slovenšcine kot drugega/tujega jezika in predstavitev gradiv za predšolske otroke, najstnike in odrasle, 3. aprila pa v okviru Seminarja za ucitelje dopolnilnega pouka slovenšcine v tujini 4-urno predavanje Kako pri dopolnilnem pouku slovenšcine poucujemo mladostnike in odrasle udeležence. 4. aprila so bile izvedene priprave za 6 novih uciteljev dopolnilnega pouka slovenšcine v tujini: Petro Seitl (Pariz), Andrejo Kalc (Kijev), Urško Slavec (Gorski Kotar), LenoVastl (Helsinki), UršuloVratuša Globocnik (Moskva) in Nikollëja Berishaja (Crna gora). 27. 6. je Mihaela Knez za ucitelje iz Porabja izvedla delavnico Poucevanje SLO kot drugega in tujega jezika: KAKO poucevati govorjenje, besedišce, slovnico? 18. septembra je na povabilo koordinatorice projekta Izzivi medkulturnega sobivanja Mojce Jelen Madruša v okviru Zacetnega usposabljanja za multiplikatorje izvedla dve 4-urni predavanji z delavnico – Poucevanje slovenšcine kot drugega jezika in Delo z gradivi za poucevanje slovenšcine,v okviru sistema KATIS je izvedla tudi usposabljanja za ucitelje v osnovnih in srednjih šolah, ki poucujejo ucence priseljence, in kot predavateljica sodelovala na usposabljanjih Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik (gl. program Izobraževanje). Tabela 2: Število udeležencev na CPI1 24 izobraževanju CPI2 20 Slovenšcina za otroke in mladostnike CPI3 19 ZRSŠ – prekomorski 17 ZRSŠ – Evropa 19 ZRSŠ – priprave 6 ZRSŠ – Porabci 21 Asistenti 3 Koper 38 Gorica 15 Skupaj 182 4.2 Sodelovanje s šolami in z drugimi ustanovami v zamejstvu V letu 2019 je potekalo sodelovanje z zamejsko organizacijo SLORI, in sicer v zvezi s pripravo ucnega nacrta za pouk slovenšcine na prvostopenjskih srednjih šolah. Sodelavka programa je na povabilo Maje Melinc 10. oktobra za ucitelje, ki poucujejo slovenšcino na prvostopenjskih srednjih šolah izvedla 4-urno predavanje o pristopih poucevanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika in pripravila jezikovni del osnutka ucnega nacrta za pouk slovenšcine na prvostopenjskih srednjih šolah. Ucni nacrt je trenutno v fazi testiranja. Junija smo v okviru programa Slovenšcina za otroke in mladostnike vodili tudi razpis za nove asistente slovenšcine na avstrijskem Koroškem. 8. 7. sta bili na seji Komisije za asistente v koroških šolah izbrani Kristina Špec (nova asistentka na Srednji šoli za predšolsko vzgojo – BAKIP in Mednarodni trgovski akademiji – HAK International v Celovcu) in Zala Furlan (asistentka na ZR in ZRG za Slovence v Celovcu in na Visoki šoli za socialne poklice v Celovcu), 19. 9. pa na dopisni seji Katarina Žagar (asistentka na Gimnaziji Alpe Jadran inTrgovski akademiji vVelikovcu). Izkušnje letošnjega razpisa kažejo, da je zanimanje za delovno mesto jezikovnega asistenta na Koroškem nekoliko upadlo. Na razpis se je prijavilo le pet kandidatk, od teh pa je le ena ustrezala željenim pogojem v razpisu, tj. slovenisticni usmeritvi. Dve asistentki prihajata tako iz drugih strok – primerjalne književnosti in germanistike. Za vse tri asistentke smo septembra pred odhodom na šole pripravili 3-urno usposabljanje, na katerem smo jim predstavili delo asistenta, ucna gradiva in osnove poucevanja slovenšcine kot drugega jezika. 5 Pomoc MIZŠ pri uvajanju Sodelavka programa Mihaela Knez je sodelovala pri spremljanju prve izvedbe tecaja sprememb na podrocju slovenšcine za dijake v srednjih šolah. Junija se je na povabilo MIZŠ udeležila dveh sestankov poucevanja slovenšcine z ravnatelji srednjih šol, na katerih tecaja niso mogli izvesti v skladu z dolocili v pravilniku. kot drugega jezika Ravnateljem je svetovala, kako naj nacrtujejo izvedbo pouka in skupaj s predstavniki Urada za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih zacrtala nadaljnje delo. Oktobra smo bili s strani MIZŠ pozvani k pripravi ucnega nacrta za zacetni pouk slovenšcine za ucence priseljence, ki je to nalogo opredelil kot prioritetno, zato smo konec novembra in december posvetili urejanju tega dokumenta. 6. septembra 2019 je bil namrec sprejet nov Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa OŠ, za izvajanje katerega pa je potrjen ucni nacrt nujni pogoj. Osnutek ucnega nacrta je sicer nastal že v okviru ESS projekta Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje, ki smo ga v letih 2008–2010 izvajali na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, vendar ga takrat zaradi manjkajocih pravnih podlag ni bilo mogoce dati v potrjevanje. Obstojeci dokument je treba zdaj posodobiti in uskladiti z novimi obstojecimi smernicami ZRSŠ. 6 Sodelovanje na posvetih Mihaela Knez se je 15. 5. na povabilo sodelavcev projekta Izzivi medkulturnega sobivanja in konferencah ter udeležila posveta Delo s priseljenci pri nas in v tujini in na njem predstavila svoj prispevek gostovanja v tujini z naslovom Vloga slovenšcine kot drugega in ucnega jezika ucencev priseljencev v procesu njihovega jezikovnega vkljucevanja. Sodelovala je tudi na Slavisticnem kongresu v Novem mestu, ki je potekal pod naslovom Slovenski jezik in njegovi sosedje – vodila je okroglo mizo z naslovom Slovenšcina kot drugi jezik in jezik okolja v javni šoli v Sloveniji, in organizirala strokovno ekskurzijo na Reko in v Gorski kotar. 20. 11. se je udeležila mednarodne konference Slavisticni znanstveni premisleki z naslovom Slovenšcina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju, ki je potekala v organizaciji Filozofske fakultete v Mariboru. Na njej je skupaj z dr. Ino Ferbežar predstavila prispevek Diagnosticni test za dijake priseljence na ravni A2. V okviru programa Erasmus je junija gostovala na Univerzi Tarasa Ševcenka v Kijevu, kjer je za tamkajšnje študente slovenistike izvedla 8 ur predavanj s podrocja metodike in didaktike poucevanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika. 7 Sodelovanje v Sodelavka programa je v letu 2019 sodelovali v dveh komisijah. Je clanica Komisije za komisijah ucitelje slovenšcine v tujini, v Komisiji za izbor jezikovnih asistentov na avstrijskem Koroškem pa je v tem letu nadomešcala sodelavko na porodniškem dopustu dr. Damjano Kern Andoljšek. 8 Sodelavke in sodelavci Lektorice/Lektorji: programa Maja Bracika Pišcanc Katarina Gomboc Ceh Lara Pižent Anja Cevzar Matej Klemen Tjaša Plut Anja Corel Maja Kos Vito Poredoš Jasna Cernjak Katja Kralj Maja Urbanc Maja Đevic Prah Irina Lešnik Mateja Eniko Andreja Markovic Asistentke/Asistenti: Urša Ambrožic Roman Kralj Sarah Rink Anja Cevzar Jera Krecic Karmen Strel Manca Cernivec Matic Mur Jana Šter Patricija Gabrovšek Patricija Peterlin Janja Zupancic Nejc Kastelic Jure Plut Maja Kos Manja Ocepek 9 Sklep Kot vsako leto smo se tudi v preteklem letu ukvarjali z razlicnimi dejavnostmi, povezanimi s poucevanjem otrok in mladostnikov v Sloveniji in po svetu. S sistemskimi spremembami, ki so se na podrocju vkljucevanja ucencev priseljencev v osnovnih šolah dogodile v tem šolskem letu, se nekako uresnicujejo tudi naša dolgoletna prizadevanja za izboljšanje jezikovne situacije ucencev priseljencev v slovenskemVIZ. Veseli nas tudi dejstvo, da se v naše tecaje, namenjene ucencem iz zamejstva, vkljucuje vedno vec šol in da je ta nacin izpopolnjevanja v slovenšcini tudi pri ucencih priljubljen. Žal pa nam je, da se v letošnjem letu zaradi financnih in kadrovskih omejitev nismo mogli bolj posvetiti razvoju ucnih gradiv. Tudi izvedba tekoce raziskave, ki zahteva zelo poglobljeno in casovno obsežno obravnavo, predstavlja v našem zelo natrpanem urniku velik izziv. Željo, da bi se delovna mesta financirala s strani države, za katero opravljamo storitve, smo ponovno izrekli tudi pristojnemu ministru, ki nam je zagotovil vso pomoc in podporo, vendar do premikov še ni prišlo. Izpitni center dr. Ina Ferbežar, Neža Kocevar 1 Udeležba na izpitih iz V letu 2019 je bilo v okviru Izpitnega centra (IC) po programu Slovenšcina kot drugi in tuji znanja slovenšcine jezik (SDTJ) izvedenih skupaj 2.940 izpitov (51 manj kot v letu 2018). Razpored po ravneh1 kaže graf 1. Graf 2 prikazuje trende v udeležbi na izpitih v zadnjih petih letih; od uvedbe programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik leta 2015 se je število udeležb na izpitu povecalo za slabo tretjino oz. za skoraj 1000. Kaj tak porast pomeni za delo IC, pojasnjujemo v sklepu tega porocila. Graf 2: Udeležba na izpitih iz znanja slovenšcine v zadnjih 5 letih 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 2992 2991 2588 2782 2733 2938 2674 2064 2476 1911 2015 2016 2017 2018 2019 Osnovna Vsi Razloge za udeležbo na izpitih iz znanja slovenšcine na osnovni ravni kaže graf 3; njihovi deleži 2 so v primerjavi s prejšnjimi leti približno enaki. Izpitni center 1 Le en kandidat in ena kandidatka sta v letu 2019 opravljala izpit iz govornega sporazumevanja na osnovni ravni, ki ga osebe s pomanjkljivo izobrazbo (manj kot 6 let šolanja) opravljajo izkljucno za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva. Ta dva kandidata bomo izlocili iz nadaljnje obravnave. 2 Glede na dejstvo, da 8 % kandidatov in kandidatk podatka o razlogih za udeležbo na izpitu na prijavnici ni navedlo, domnevamo, da so deleži dejansko nekoliko drugacni. Na obeh višjih ravneh so razmerja precej drugacna, in sicer kandidati in kandidatke kot glavni razlog za udeležbo na izpitu navajajo zaposlitev (60 % na višji ravni, leta 2018 48 %, in 95 % na ravni odlicnosti, leta 2018 86 %) in izobraževanje (40 % na višji ravni, le trije tudi na ravni odlicnosti, ostali so navajali zasebne razloge). 1.1 Izpitni roki in izvajalci Od uvedbe programa SDTJ so za izpit na osnovni ravni izpitni roki štirje, v letu 2019 so bili poleg teh izvedeni še trije izredni roki.Vecino izpitov na osnovni ravni je izvedlo 13 zunanjih izvajalcev (90 % vseh izpitov, leta 2018 94 %). Izpiti na višji ravni so bili izvedeni v štirih, izpiti na ravni odlicnosti pa na treh izpitnih rokih. Izpite na obeh višjih ravneh izvaja samo IC, to pa velja tudi za individualne izpite na vseh treh ravneh; individualnega izpita se je udeležilo skupaj osem kandidatk oz. kandidatov (trije na osnovni ravni, eden na višji ravni, štirje na ravni odlicnosti). Zaradi omejenih kapacitet (prostor, sodelavci) je IC zacel omejevati izvajanje individualnih izpitov. 1.2 Uspešnost na izpitih Graf 4: Uspeh v % po ravneh V letu 2019 na osnovni ravni in ravni odlicnosti v primerjavi z letom 2018 na splošno beležimo višje dosežke: na osnovni ravni za osem odstotnih tock, na ravni odlicnosti pa za 11 odstotnih tock. Na izpitih na višji ravni je bil uspeh zanemarljivo boljši (za eno odstotno tocko). Razlogov za to je lahko vec in jih navajamo v nadaljevanju. Osnovna raven Višje dosežke na osnovni ravni ugotavljamo pri udeležencih in udeleženkah tecajev Zacetna integracija priseljencev (ZIP), ki jih državljanom tretjih držav omogoca Uredba o nacinih in obsegu zagotavljanja programov pomoci pri vkljucevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije (Uredba). Razlika v uspešnosti je sicer pricakovana, a tokrat je nekoliko višja kot prejšnja leta. Domnevamo, da med drugim zato, ker se je po Uredbi v letu 2019 izpita na osnovni ravni v letu 2019 udeležilo 726 kandidatov in kandidatk, kar je približno cetrtina vseh na osnovni ravni (leta 2018 petina). Graf 5 prikazuje razliko v uspehu med tistimi, ki so se leta 2019 udeležili tecajev po Uredbi, in tistimi, ki se jih niso.3 Graf 5: Uspeh kandidatov, ki se izpita udeležujejo po Uredbi, v primerjavi z drugimi 3 Poudariti je treba, da je med temi tudi veliko oseb, ki so se prav tako udeležili tecaja ZIP, vendar so bili na izpitu neuspešni in so si zato drugo opravljanje izpita placali sami (po Uredbi država zagotavlja le prvo opravljanje izpita brezplacno). Ali pa so se udeleževali kakih drugih tecajev. IC teh podatkov ne spremlja, bi pa bili zagotovo lahko koristni po eni strani za evalvacijo tecajev ZIP, po drugi pa za spremljanje, kako na jezikovno zmožnost posameznikov in posameznic vpliva casovna oddaljenost tecaja in izpita. Naslednji razlog za višji dosežek je morda tudi v ocenjevanju produktivnih delov izpita (govorjenja in pisanja): po anketi o ocenjevalnih merilih ter seminarjih o napakah pri ocenjevanju in o zanesljivosti ocenjevanja so morda testatorji in testatorke nekoliko bolj poenotili razumevanje ocenjevalnih meril in so bolj pozorni na to, da pri ocenjevanju pisnih in govornih produkcij ne »kaznujejo« vec za iste napake pri razlicnih ocenjevanih kategorijah, kot se je v preteklosti pogosto dogajalo. Prav tako želimo s seminarji doseci, da bi bili ocenjevalke in ocenjevalci bolj pozorni na to, kaj kandidat ali kandidatka v slovenšcini znata in zmoreta, ne pa toliko na to, cesa ne znata, da bi bila torej v ospredju izvedba naloge (vsebinska natancnost in komunikacijski namen), manj pa slovnicna pravilnost – na osnovni ravni, kjer je spodnja meja dolocena na A2 SEJO, je ta namrec še zelo malo nadzorovana.4 Na konceptu »zna« so zasnovane tudi ocenjevalne lestvice.Vendar pri spremljanju izvajalcev izpitov ugotavljamo, da je tak obrat v logiki ocenjevanja zelo težko doseci (vecina ocenjevalk in ocenjevalcev je uciteljev slovenšcine kot prvega jezika). Kot vsa leta doslej je jezikovni profil udeleženih na izpitih iz znanja slovenšcine na osnovni ravni tudi v letu 2019 pokazal precej vecje receptivne zmožnosti v slovenšcini, razlogi za neuspeh pa so bili v manjših produktivnih zmožnostih (graf 6). Graf 6: Dosežena raven pri posameznih podtestih v % – osnovna raven 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Pod A2 A2 B1 Med kandidati in kandidatkami na osnovni ravni je 85 % govorcev slovenšcini sorodnih jezikov (kar 80 % vseh na osnovni ravni je govork in govorcev katerega od južnoslovanskih jezikov), kar seveda povecuje možnosti za boljši uspeh, še posebej pri obeh receptivnih dejavnostih. Hkrati pa podatki, prikazani v grafu 6, navajajo k razmisleku o uvedbi posebnih tecajev, ki bi se osredotocali na govorjenje in pisanje, manj pa na druge dele jezikovne zmožnosti oz. strategije reševanja nalog. Višja raven in raven odlicnosti Dosežki pri izpitih na višji ravni zadnja leta ostajajo približno enaki, se pa udeleženke in udeleženci razlikujejo glede na razloge, zakaj se udeležujejo tega izpita.Vse vec kandidatov in kandidatk na izpite na višji ravni prihaja po zakonu o zdravstveni dejavnosti in zakonu o zdravniški službi. Številni med njimi ne živijo v Sloveniji, ampak v tujini, se tam tudi ucijo slovenšcino in prihajajo v Slovenijo le na izpite. Ker so s slovenšcino v stiku v omejenih okolišcinah, to zagotovo vpliva tudi na njihovo uspešnost na izpitu. Tudi za višjo raven velja, da se je udeležujejo vecinoma govorke in govorci slovenšcini sorodnih jezikov: teh je bilo leta 2019 kar 87 % (tudi tu so, v enakem deležu, kot velja za osnovno raven, prevladovali govorci in govorke južnoslovanskih jezikov). Na višji ravni se bližina jezikov brez dolgotrajnega sistematicnega ucenja pri uspehu ne kaže kot velika prednost.Tu naj omenimo, da se je izpita dejansko udeležilo 118 kandidatov in kandidatk, skupaj pa je bilo izvedenih 143 izpitov (torej jih je približno ena petina izpit ponavljala). 4 V dokumentu SEJO je slovnicna pravilnost na ravni A2 opisana takole: »Preproste strukture uporablja pravilno, vendar še vedno dela dolocene osnovne sistemske napake – npr. meša case in pozabi oznaciti ujemanje povedka z osebkom ali predmetom; kljub temu je ponavadi jasno, kaj želi povedati.« (SEJO 2011, 138.) Podobno lahko sklenemo glede izpitov na ravni odlicnosti: prevladujejo govorke in govorci južnoslovanskih (80 %) in drugih slovanskih jezikov (10 %). Gre vecinoma za zdravnike (najmanj 60 %5), kar pomeni, da je Slovenija zanje – še posebej za državljanke in državljane nekdanjih jugoslovanskih republik – privlacen poklicni cilj. Hkrati pa tudi slovenska zdravstvena politika želi primanjkljaj zdravnikov nadomestiti prav z govorci in govorkami slovenšcini sorodnih jezikov, saj se na prvi pogled zdi, da se bodo lažje in hitreje naucili jezika do ravni, ki jo doloca zakon (C1 SEJO).Vendar se jih je med kandidati in kandidatkami na ravni odlicnosti v letu 2019 skoraj tretjina izpita na ravni odlicnosti udeležila najmanj dvakrat ali celo veckrat (nekateri tudi po petkrat in vec) – prvo opravljanje izpita je bilo uspešno le v dobrih 16 % primerov. Kandidati in kandidatke – pa tudi njihovi potencialni delodajalci – prav zaradi bližine jezikov pogosto podcenijo cas, ki ga je treba nameniti ucenju novega jezika, s (pre)hitrim odlocanjem za izpit pa hkrati precenijo svoje znanje slovenšcine (rezultati so namrec pogosto izjemno nizki). Pritiski, ki jih zaradi zakonskih zahtev in casovnih omejitev obcutijo zdravstveni delavci, so zelo hudi. Na drugi strani pa je treba omeniti tudi pritiske zdravstvenih ustanov in samih kandidatov in kandidatk na IC. Casovna stiska ima za posledico udeleževanje izpitov na vseh rednih rokih ter na »vmesnih« individualnih izpitih, brez ustreznega oz. s premalo ucenja. 1.3 Pritožbe Za leto 2019 smo v IC prvic opravili tudi natancnejšo analizo pritožb. Po Pravilniku o izvajanju izpitov iz znanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika se lahko kandidati in kandidatke pritožijo – zoper izpitni postopek v osmih dneh od opravljanja izpita, zoper rezultat pa v osmih dneh od prejema rezultata.Velika vecina kandidatov in kandidatk se pritožuje zaradi negativnih rezultatov in na napake v postopku opozorijo šele, ko dobijo rezultat.Tako so te pritožbe obicajno zamujene in zato zavržene.V letu 2019 sta bili taki 2 od skupaj 57 pritožb. Vecinoma se pritožujejo kandidatke in kandidati na osnovni ravni (51).Tri pritožbe je pritožna komisija IC prejela na višji ravni (eno zoper izpitni postopek in dve zoper oceno pri pisanju, obe sta bili zavrnjeni), dve pa na ravni odlicnosti (obe zoper rezultat, obe sta bili zavrnjeni). Pritožil se je tudi en kandidat, ki je opravljal samo izpit iz govorjenja (za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva, gl. op. 1), njegovi pritožbi je pritožna komisija ugodila. Med 51 pritožbami se jih je skoraj dve tretjini nanašalo na negativno oceno pri samo enem od štirih delov izpita, in sicer skupaj 14 pri pisanju (27 %) in kar 19 pri govorjenju (37 %). Vse druge pritožbe so bile povezane z drugimi deli izpita. Pri pisanju, kjer obstaja možnost ponovne ocene, se obicajno pisna produkcija pritožnic in pritožnikov ponovno oceni in se nato pritožbi ugodi ali se jo zavrne – vecina pritožb je bila zavrnjenih, le eni je bilo po ponovni oceni ugodeno. Nekoliko drugace pa je s pritožbami zoper oceno pri govorjenju. Ker se izpiti ne snemajo, se pritožna komisija zanaša izkljucno na oba zapisnika o ocenjevanju (po vtisu in analiticno). Veckrat se zgodi, da utemeljitev ocene v zapisnikih ni zadostna oz. ocenjevalci in ocenjevalke svojih ocen sploh ne komentirajo, v teh primerih komisija pritožbo avtomaticno sprejme kot utemeljeno.Takih pritožb je bilo v letu 2019 šest.Vecji problem se kaže pri pritožbah, kjer kandidat ali kandidatka pri govorjenju dosežeta 50 % ali 55 % tock (mejna vrednost je 60 %), kar pomeni, da jima je do pozitivne ocene zmanjkala ena sama oz. najvec dve tocki (leta 2019 je bilo takih pritožb sedem oz. skoraj 14 %). Ce tem pritožbam prištejemo tiste, pri katerih ocena ni bila dovolj utemeljena, gre za skupaj dobro cetrtino pritožb. Pritožna komisije je izrazila skrb, saj je vcasih vtis, da so ocenjevalke in ocenjevalci zelo strogi in zahtevajo vec kot je predvideno za osnovo raven v programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik.Ta vtis krepi dejstvo, da nekateri pritožniki in pritožnice pri treh delih izpita sicer dosegajo visoke ali zelo visoke ocene. Zato je pritožna komisija Svetu IC predlagala spremembo ocenjevalnih meril za osnovno raven: kandidati in kandidatke naj izpit opravijo tudi v primeru, ce pri treh delih izpita dosežejo 85 % tock ali vec, torej raven B1, pri enem delu pa med 50 % in 59 % tock (torej spodnjo raven A2).6Tak ukrep se zdi smiseln, predvsem pa je tudi bolj pošten, saj je mejna vrednost za osnovno raven postavljena na A2 SEJO in izpit torej opravijo tudi osebe, ki pri vseh delih izpita dosežejo »le« A2 oz. 60 % tock. Predlog je na svoji redni letni seji Svet IC soglasno sprejel in predlagal, naj se predlog v potrjevanje pošlje Svetu za izobraževanje odraslih pri MIZŠ. 5 Nekateri podatka o poklicu v prijavnici niso navedli, zato domnevamo, da je odstotek nekoliko višji. 6 V letu 2019 je bilo na osnovni ravni takih kandidatov in kandidatk 17. Drugo delo Drugo redno delo IC je poleg priprave izpitnih gradiv obsegalo tudi spremljanje zunanjih izvajalcev, ki je poteklo v obliki obiskov nekaterih izvajalcev in povratne informacije o ocenjevanju pisnih produkcij posameznim ocenjevalcem in ocenjevalkam.V IC lahko izvajanje izpitov na tak nacin v danih razmerah spremljamo le zelo omejeno. Spomladi in poleti smo z zaposlenimi in zunanjimi sodelavkami in sodelavci CSDTJ umešcali pisne in govorne produkcije glede na SEJO; maja smo umešcali govorne produkcije na osnovni ravni, julija pa pisne produkcije na višji ravni. Obe delavnici sta pokazali, da so mejne vrednosti postavljene ustrezno, da pa imamo pri vrednotenju produkcij pogosto (še vedno) za izhodišce domace govorce slovenšcine.7 Za osnovno raven smo zato izbrali nov vzorcni primer govorne produkcije, ki bolj ustreza opisu zmožnosti za to raven in bo zato lahko bolj v pomoc ocenjevalkam in ocenjevalcem. 2.1 Seminarji Marca smo skupaj s sodelavci Slovenske filantropije za izvajalce izpitov na osnovni ravni pripravili seminar za medkulturno ozavešcanje; zaradi velikega števila testatorjev je delo potekalo v treh vzporednih delavnicah. Cilj seminarja je bil razbiti morebitne predsodke, povezane z nekaterimi skupinami kandidatov in kandidatk. Raziskava, ki sta jo v letu 2018 izvedli Ina Ferbežar in Petra Likar Stanovnik, je namrec pokazala, da nekatere skupine pri ocenjevanju obravnavamo drugace (strožje) kot druge skupine.V pripravi je obširnejše porocilo o raziskavi, ki naj bi bilo v letu 2020 objavljeno v publikaciji Challenges in Language Testing Around the World – Insights for Language Test Users (založba Springer). V okviru CPI FF so bili izvedeni tudi trije seminarji o jezikovnem testiranju za uciteljice in ucitelje osnovnih in srednjih šol, ki poucujejo priseljence (gl. porocilo SOM). V tednu prostovoljstva (maj 2019) smo v okviru sicer že zakljucenega projektaVIME izvedli seminar za študente in delavce FF, ki bi kot prostovoljci oz. prostovoljke želeli priseljencem in priseljenkam pomagati pri ucenju slovenšcine. 2.2 Mednarodno sodelovanje Ina Ferbežar se je kot clanica strokovnega odbora združenja ALTE udeležila sestanka v Celovcu (februar), vse tri sodelavke IC pa so se udeležile rednega srecanja združenja ALTE aprila v belgijskem Gentu. V zacetku novembra je redno srecanje združenja ALTE gostil IC v Ljubljani. Srecanje je potekalo ves teden in je obsegalo enodnevni seminar o statistiki, enodnevni seminar za 54. srecanje in javni posvet ALTE ALTE 54th Meeting and Conference evalvatorje v okviru Altejevega sistema evalviranja izpitov (Auditing System), sestanke Enojezicno testiranje v vecjezicni resnicnosti? odborov združenja ter delavnice in javni posvet, ki se ga je udeležilo približno 150 Jezikovne ideologije in njihov vpliv na jezikovno testiranje Monolingual testing in a multilingual reality? Language ideologies and their influence on language testing obiskovalcev. Dogodek z naslovom Enojezicno testiranje v vecjezicni realnosti? Jezikovne Ljubljana, 6.–8. november 2019 ideologije in njihov vpliv na jezikovno testiranje je potekal na Pravni fakulteti UL. Javni Ljubljana, 6–8 November 2019 posvet je bil priložnost za predstavitev dela CSDTJ, še posebej IC. Marko Stabej je PROGRAM PROGRAMME predstavil širši pogled na problematiko, ki jo je odpirala naslovna tema, Petra Likar Stanovnik je predstavila rezultate raziskave o vplivu predsodkov na ocenjevanje, Ina Ferbežar pa je vodila okroglo mizo (Bližnja) srecanja oblikovalcev jezikovne politike z razlicnimi gosti, tako ali drugace povezanimi s tematiko. Gostje so bili Igor Cetina, Alojz Ihan, Marko Stabej, Lana Zdravkovic in Tina Zupancic. Tanja Jerman je na srecanju izvedla delavnico, na kateri so udeleženke in udeleženci umešcali pisne produkcije na višji ravni na ravni SEJO in ob tem razmišljali, kako na ocenjevanje produkcij tujih govorcev vpliva koncept naravnega govorca. 2.3 Projekti IC je v okviru projekta EVA sodeloval s programom Slovenšcina za otroke in mladostnike pri pripravi testa za dijake in ucence višjih razredov osnovnih šol na ravni B2 (gl. porocilo SOM). IC je zadnje leto (od pomladi 2018) z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sodeloval pri premislekih o uvajanju izpitov za iskalce zaposlitve, ki niso slovenski državljani, so pa za zavodu za zaposlovanje vpisani v evidenco brezposelnih. Na MDDSE so predlagali osnovno raven kot pogoj za ohranitev statusa brezposelne osebe, a nam je v IC z ustrezno utemeljitvijo uspelo ta predlog spremeniti kot nesorazmeren. Namesto tega smo predlagali obvezen tecaj in v primeru izpita znižanje ravni na A1. Sogovorci na MDDSE so upoštevali naše argumente in tako novi Zakon o urejanju trga dela (Ur. l. RS 75/2019) od brezposelnih tujih govorcev zahteva uradno dokazilo o znanju slovenšcine na vstopni ravni (A1 SEJO), ki ga morajo predložiti v 12 mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb. 7 Zato je še posebej dragoceno, da se slovenistom na teh srecanjih pridruži tudi kak ucitelj ali uciteljica drugih jezikov ali tudi govorec ali govorka slovenšcine kot neprvega jezika. Tu sicer kaže omeniti, da koncept delitve govork in govorcev na domace in tuje postaja preživet (prim. dodatek k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru, ki ga je Svet Evrope izdal leta 2018; slovenska razlicica je v postopku redakcije). Ta ukrep zahteva nujno razširitev obstojecega tristopenjskega programa z opisom najnižje ravni in uvedbo izpita na vstopni ravni. Projekt priprave dopolnitev in nadgradnje obstojecega sistema preverjanja in certificiranja znanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika, ki naj bi ga prek Andragoškega centra Slovenije sofinanciralo MDDSE, se je novembra 2019 zacel s pilotiranjem 80-urnega tecaja slovenšcine za brezposelne.Vodita ga Petra Likar Stanovnik in Mateja Eniko. Projekt naj bi se s pilotiranjem izpita in dodatkom k programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik zakljucil marca 2020. Nato mora dopolnitev programa potrditi še Strokovni svet za izobraževanje odraslih pri MIZŠ. V omenjenem zakonu je CSDTJ imenovan za glavnega izvajalca in koordinatorja izpitov, kar je po eni strani velik uspeh, saj pomeni še eno pravno podlago in financna sredstva za delovanje IC, hkrati pa za to pomeni še dodatno, zelo obsežno dejavnost, ki bo bržkone zahtevala tudi dodatno zaposlovanje. Nacrti za leto 2020 Projekt A1 bo v prvi cetrtini leta 2020 zakljucen; za izpite na vstopni ravni nacrtujemo novo zaposlitev, saj bo treba poskrbeti za celoten sistem izvajanja izpitov, ki naj bi bili po napovedih zavoda za zaposlovanje v prvem letu ali dveh tudi precej množicno obiskani.To pomeni vzpostavitev mreže izvajalcev izpitov, njihovo usposabljanje za izvajanje izpitov na vstopni ravni (kar bo poseben problem, saj gre za še posebej ranljivo ciljno skupino) in ustrezno spremljanje. Ta del programa IC bo zato treba zaradi prostorske stiske CSDTJ in deloma tudi zaradi specificne ciljne publike ustrezno prostorsko umestiti. Z letom 2020 se povecuje število izvajalcev izpitov na osnovni ravni; vsem dosedanjim se pridružujejo še LU Celje, LU Škofja Loka in CDI Univerzum iz Ljubljane. Usposabljanje novih izvajalcev je predvideno januarja 2020. Nacrtovano je umešcanje govornih produkcij na višji ravni glede na lestvice SEJO in postavitev oz. preverjanje mejne vrednosti za govorjenje, branje in poslušanje, kar v IC obljubljamo že nekaj let. Poseben izziv bo tudi umestitev produkcij na ravni odlicnosti ter usposabljanje testatork in testatorjev za vse ravni ter avtorjev in avtoric izpitnih gradiv. Z aprilom 2020 na porodniški dopust odhaja Petra Likar Stanovnik in za njeno delovno mesto bo treba poiskati ustrezno nadomešcanje.To bo težko, saj delo v IC zahteva strokovne izkušnje, ob obilici siceršnjega dela pa je prakticno nemogoce ustrezno uvajati oz. za tako specificno delo, kot je na primer izobraževanje testatorjev za izvajanje izpitov, usposabljati koga novega. Zaradi vecanja obsega dela (gl. graf 2) v IC že presegamo meje svojih zmogljivosti: s tremi zaposlenimi že organizacija in izvedba izpitov postaja težava.8Vse ostalo delo, npr. sprotna priprava izpitnega gradiva, redno izobraževanje avtorjev in avtoric izpitnih gradiv, spremljanje izvajalcev izpitov, predvsem pa razvoj programa in projekti, je zato okrnjeno oz. v casu izpitov povsem zastane. Naceloma bi v IC sicer lahko zaposlili še koga. A ce bi za zdaj financno to še zmogli, tega ne dopušca prostorska situacija. Kar je svojevrsten paradoks: vsebinska širitev programa – saj novih idej in volje za njihovo uresnicevanje nikoli ne zmanjka – je onemogocena zaradi fizicnih omejitev. 8 Zaradi množicnih udeležb in prostorskih omejitev FF se izpiti lahko izvajajo le ob sobotah, izvaja se v vec vzporednih skupinah ali zapored, to predstavlja precejšen logisticni izziv; ob sobotah so tudi seminarji za izvajalce, ki bodo zaradi povecanja števila testatork in testatorjev še bolj množicno obiskani, zato bo tudi tam treba razmišljati o delu v paralelnih skupinah. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika lekt. Matej Klemen, dr. Mihaela Knez Usposabljanja za zaposlene na Centru in za izvajalce programov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik V sklopu srecanj, namenjenih zaposlenim strokovnim sodelavcem na Centru in lektorjem, ki poucujejo na Centrovih tecajih, ter lektorjem na univerzah v tujini, so bila izvedena tri krajša izobraževalna srecanja in dve tradicionalni: Junijsko izobraževanje in Avgustovsko srecanje. Prav tako tradicionalno Decembrsko srecanje pa leta 2019 izjemoma ni bilo izvedeno zaradi organizacije Svetovnih dni slovenske znanosti in umetnosti (gl. porocilo programa Slovenšcina na tujih univerzah). 11. januarja 2019 sta dr. Barbara Brecko in dr. Nejc Berzelak s Centra za družboslovno informatiko FDV za strokovne sodelavce Centra izvedla predavanje in delavnico o spletnem anketiranju in evalvaciji v izobraževanju. 6. marca in 17. aprila 2019 sta bili organizirani izobraževalni srecanji za lektorje, ki poucujejo na razlicnih Centrovih tecajih. Obe srecanji sta bili posveceni glasbi in pouku tujega jezika. Na prvem srecanju je dr. Katarina Habe z Akademije za glasbo predavala na temo Glasba – ucinkovito didakticno orodje pri poucevanju tujih jezikov, na drugem pa je Matej Klemen v predavanju in delavnici predstavil uporabo popevk pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. Dvodnevno Junijsko izobraževanje je potekalo 26. in 27. junija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Udeležilo se ga je 56 oz. 54 udeležencev. Program so oblikovali: dr. Mojca Leskovec s predavanjem Od e-ucbenikov do obogatene resnicnosti: pouk tujih jezikov v casu po kredi, dr.Veronika Rot Gabrovec s prispevkom Od Triglava do Južnega križa – in nazaj: zgledi uporabe digitalnih orodij in tehnologije pri pouku tujega jezika, dr. Peter Stankovic s predavanjem Med komercializmom in umetnostjo: slovenski film v petdesetih letih, dr. Marko Stabej s predavanjem Slovenija in slovenšcina: dozorevanje jezikovne skupnosti, dr. Elke Höfler s predavanjem Language learning thanks to modern influencers?, mag. Mateja Lutar, ki je predstavila Fonetiko 1, novi ucbenik za fonetiko, dr. Darja Fišer, ki je pripravila delavnico Spretno v spletno: Jezikovni viri za p(r)oucevanje spletne slovenšcine JANES, ter dr. Polona Gantar in Jaka Cibej z delavnico: Beseda besedi – kolokacija: predstavitev Kolokacijskega slovarja sodobne slovenšcine. Porocilo o Avgustovskem srecanju, ki je potekalo od 26. do 28. avgusta 2020 in je namenjeno predvsem lektorjem STU, je natancneje predstavljeno pri programu Slovenšcina na tujih univerzah. Matej Klemen inTina Jugovic sta na njem predstavila rezultate ankete o izobraževanju uciteljev slovenšcine na univerzah po svetu in njihovi usposobljenosti, ki so podlaga za premislek o prihodnjih izobraževanjih za lektorje STU. O usposabljanjih za izpraševalce na izpitih iz znanja slovenšcine vec v porocilu Izpitnega centra. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Izvedba izobraževalnih dejavnosti za razlicne narocnike Na Centru smo v akademskem letu 2018/2019 gostili 15. generacijo pedagoških delavk s slovenskih izobraževalnih ustanov v Italiji, ki so na podlagi dolocil Osimskih sporazumov upravicene do enoletnega usposabljanja v jeziku in stroki na visokošolskih izobraževalnih ustanovah v Sloveniji.V letu 2019 smo zanje pripravili spomladanski del izobraževalnega seminarja, ki je zajemal predavanja in delavnice o delu z besedili, ucenju besedišca, retoriki in govornem nastopanju ter testiranju. Med izvajanjem seminarja se je izkazalo, da si udeleženke želijo natancneje spoznati gradiva, ki jih pripravlja Center, zato smo prvotno nacrtovanim 40 uram dodali še srecanje s predstavitvijo ucbenikov in drugih gradiv. Ob seminarskem delu smo za udeleženke izobraževanja pripravili tudi dejavnosti za spoznavanje (kulturnih) ustanov in kulturnega dogajanja v Ljubljani. Udeleženke so v evalvaciji ocenile, da je seminar izpolnil njihova pricakovanja (ocena 4,9), celotno vsebino so ocenile kot zelo dobro (ocena 4,9); pohvalile so profesionalnost in strokovnost predavateljev. Zadovoljne so bile tudi z organizacijo (ocena 5,0). Oktobra 2019 smo na Centru pozdravili novo skupino štipendistov. Zanjo smo pripravili program, ki je tako kot v preteklih letih zasnovan dvotirno: prvi, dopoldanski del je namenjen predavanjem in delavnicam, drugi, popoldanski del programa pa obisku razlicnih ustanov in prireditev. Jeseni smo tako izvedli štiri izobraževalna srecanja, v popoldanskem programu pa: spoznavali arhitekturo Ljubljane, obiskali Plecnikovo hišo, Slovenski knjižni sejem ter si ogledali razstavo Knjižnica barona Žige Zoisa: središce razsvetljenske kulture na Slovenskem in rokopisni oddelek NUK. Program za obe skupini štipendistk so izvedli zaposleni na Centru (dr. Ina Ferbežar, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez) in zunanji sodelavci (dr. HotimirTivadar, dr. Polona Gantar, Jaka Cibej). 3 Zacetno in Nadaljevalno Izvedli smo dve ponovitvi 20-urnega Zacetnega in Nadaljevalnega usposabljanja, in sicer usposabljanje za v Ljubljani in Mariboru. poucevanje slovenšcine Nadaljevalno usposabljanje v Ljubljani je potekalo ob torkih od 5. marca do 2. aprila in se kot tujega jezika ga je udeležilo 14 udeležencev.V Mariboru je bilo veliko zanimanje za obe usposabljanji. Zacetnega usposabljanja v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je potekalo 5., 12. in 13. aprila, se je udeležilo 31 udeležencev, Nadaljevalnega, ki je potekalo 10., 17. in 18. maja, pa 24. Ob torkih od 5. novembra do 3. decembra je Zacetno usposabljanje potekalo v Ljubljani. Udeležilo se ga je 23 udeleženk. Usposabljanja so izvedli sodelavci Centra (Tanja Jerman, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez) in zunanji sodelavki (dr. Nataša Pirih Svetina, dr. Namita Subiotto). 4 Seminarji v okviru V letu 2019 so bila v okviru sistema Katis izvedena tri izobraževanja s podrocja poucevanja Centra za pedagoško slovenšcine kot drugega jezika. Prvo, 8-urno, usposabljanje z naslovom Poucevanje izobraževanje slovenšcine kot J2 v vrtcu in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ je bilo izvedeno 11. oktobra, drugo 16-urno usposabljanje – Poucevanje slovenšcine kot J2 za ucence v višjih razredih OŠ in dijake v SŠ – je bilo izvedeno 22. in 23. novembra, tretje – Poucevanje slovenšcine in preverjanje znanja pri ucencih OŠ in SŠ, ki so govorci slovenšcine kot drugega jezika – pa 29. novembra. Prvo in drugo izobraževanje je izvedla Mihaela Knez, tretje izobraževanje pa sta izvedli Ina Ferbežar in Mihaela Knez.Vseh seminarjev skupaj se je udeležilo 63 uciteljev. 5 Druge dejavnosti Tjaša Alic in Matej Klemen sta 14. novembra na povabilo mag. Angelike Ogris na Pedagoški visoki šoli v Celovcu izvedla izobraževanje za ucitelje slovenšcine na sekundarni šolski stopnji. Uciteljem sta v delavnicah in predavanjih pokazala možnosti uporabe video posnetkov in glasbe pri pouku slovenšcine ter predstavila spletni tecaj Slonline. Na Avgustovskem srecanju se je porodila ideja o pripravi prilagojenih literarnih besedil (angl. graded reader) za ucence slovenšcine kot tujega jezika. Oblikovala se je skupina 18 uciteljev, ki je z delom zacela januarja 2020.Vodi jo Matej Klemen. Matej Klemen se je 20. novembra 2019 udeležil konference v Mariboru in na njej nastopil s prispevkom Literarni klasiki pri pouku slovenšcine kot tujega jezika – na primeru besedil Ivana Cankarja. Skupaj s kolegicamiTino Jugovic, Magdo Lojk in mag. Matejo Lutar pa so predstavili tudi didakticno igro Klanec z vidika ucenja slovenšcine kot tujega jezika. 6 Sklep Na Centru si prizadevamo, da bi slovenšcino kot drugi in tuji jezik poucevali usposobljeni ucitelji, saj je usposobljenost ucitelja eden kljucnih dejavnikov uspešnega ucenja slovenšcine. Opažamo, da se naših izobraževanj v vecjem številu kot v prejšnjih letih udeležujejo ucitelji z osnovnih in srednjih šol, ki jim primanjkuje znanj s podrocja poucevanja slovenšcine kot drugega jezika. Udeleženci vsebino seminarjev ocenjujejo kot zelo dobro (gl. graf 1) in so zadovoljni, da so se seminarjev udeležili (gl. graf 2).Veseli nas, da dosegamo zastavljeni cilj udeležencem ponuditi razmislek in prakticno znanje, ki ga lahko uporabijo pri svojem delu (gl. graf 3). Graf 1: Ocenite vsebino izobraževalnega seminarja na Centru za slovenšcino 4,9 4,9 4,8 5 4,7 4,6 4,5 4 3 2 Graf 2: Zadovoljna/Zadovoljen sem, da sem se udeležil/a izobraževalnega seminarja na Centru za slovenšcino 5 4,8 4,9 Seminar za osimske Nadaljevalno Zacetno usposabljanje, Nadaljevalno Junijsko izobraževanje Zacetno usposabljanje, LJ štipendiste usposabljanje, LJ 2019 MB 2019 usposabljanje, MB 2019 2019 Graf 3: Informacije, ki sem jih dobil/a, so uporabne za moje delo 4,7 4,7 Seminar za osimske Nadaljevalno Zacetno usposabljanje, Nadaljevalno Junijsko izobraževanje Zacetno usposabljanje, LJ štipendiste usposabljanje, LJ 2019 MB 2019 usposabljanje, MB 2019 2019 Založniška dejavnost mag. Mateja Lutar 1 Uvod Na podrocju založništva smo v letu 2019 pripravili tiskovine, ki so spremljevalke naših rednih dejavnosti, npr. za strokovno prireditev 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 38. simpozij Obdobja in za prireditve tecajev za otroke in mladostnike in tecajev za odrasle (vodniki po programih, Poletnik, Pošopis, Zimopis, Prevodi ipd.). Praznovanje stoletnice Filozofske fakultete in hkrati Univerze v Ljubljani smo obeležili s knjižico Obstoj, ki smo jo pripravili skupaj s profesorji in študenti Oddelka za slovenistiko, ter monografijo Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani, ki je nastala v okviru kulturnega projekta Svetovni dnevi. Ponatisnili smo ucbeniška in prirocniška gradiva, natisnili knjižico s prispevki študentov lektorata vTübingenu ter knjižno polico razširili z novim ucbenikom Fonetika 1. Nadaljujemo s pripravo novih ucnih gradiv v skladu z delovnim nacrtom, ki smo ga oblikovali v Delovni skupini za nacrtovanje tiskovin Centra, sodelovali smo na Sejmu akademske knjige Liber.ac in Slovenskem knjižnem sejmu, udeležili smo se tudi dveh konferenc, ene za podrocje založništva in druge za podrocje slovenšcine kot drugega in tujega jezika v procesu izobraževanja. 2 Seminar slovenskega 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture se tematsko kronološko nadgrajuje jezika, literature in s predhodnim, saj prispevke, ki so objavljeni v monografiji z naslovom 1919 v slovenskem kulture jeziku, literaturi in kulturi (244 str.; 470 izvodov), tudi tokrat povezuje letnica. Zbrani prispevki s podrocja slovenskega jezika, literature in kulture prinašajo vec razlicnih pogledov na pretekih sto let, monografijo pa razširjajo tudi konferencni prispevki s poudarkom na razvoju in delovanju slovenistik na tujih univerzah. Seminarska monografija v prvem delu – Predavanja – prinaša razmišljanja desetih predavateljev, ki vsak s svoje znanstvene usmeritve razmišljajo o letu 1919: skozi zorenje jezikovne skupnosti, o dejavnosti jezikoslovca Frana Ramovša, s pregledom snovanja znanstvenih ustanov, kot o casu zacetka glasbenozgodovinskega študija, o prikljucevanju prekmurske pokrajine in o narecjih v spletnih aplikacijah. Dopolnjujejo jih literarni pogledi na uprizarjanje Cankarjevih Hlapcev, ustvarjanje Kosovela ter pojavljanje Prekmurja v slovenskem romanu, zakljucuje pa jih pregled nad stoletno zgodovino Filozofske fakultete. V sklopu Izbirnih tecajev so predstavljeni nastanki slovenskega pesniškega ekspresionizma in položaj prekmuršcine v slovenskem šolstvu. Sledita še dva krajša prispevka mladih raziskovalcev – Parada mladih. Drugi del zbornika predstavlja 16 prispevkov mednarodne konference, ki je potekala v okviru Seminarja na temo Slovenšcina na tujih univerzah – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani.Vsi prispevki so dostopni v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Simpozij Obdobja Simpozij Obdobja 38 Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest Monografijo za 38. simpozij Obdobja z naslovom Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest (530 str., 420 izvodov) je uredil izr. prof. dr. HotimirTivadar.V njej je zbranih 56 znanstvenih prispevkov, razdeljena pa je na dva vsebinska sklopa.V prvem sklopu so zbrane raziskave s podrocja standardizacije govorjenega jezika, novejše foneticno­fonološke raziskave slovenskega govora ter premisleki o retoriki in javnem nastopanju, zvrstnosti, jezikovnem standardu in pravorecju, del prispevkov pa prinaša še poglede na govorjeni jezik v slovenski književnosti in gledališcu.V drugem sklopu raziskovalci preucujejo jezikovno-kulturno zavest in izobraževanje, predstavljajo jezikovnopoliticne poglede na slovenšcino v 3. tisocletju, ozirajo pa se tudi v zgodovino in se dotaknejo prikljucitve Prekmurja maticni domovini in ustanovitve prve slovenske univerze. Znanstvene razprave v monografiji so aktualni pogledi in razmišljanja o simpozijski temi ter hkrati izhodišce za nova jezikoslovna, kulturološka in zgodovinska raziskovanja, vsi prispevki so v celoti dostopni tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Letno porocilo 2019 59 Ucbeniki in prirocniki za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika ter druge publikacije FONETIKA 1 Hotimir Tivadar Urban Batista TÜBINGER BLICKE AUF SLOWENIEN Beiträge zur slowenischen Gesellscha˜ , Literatur und Kultur aus Tinger Sicht V letu 2019 smo ponatisnili naslednja ucbeniška gradiva: Slovenska beseda v živo 1a (ucbenik in delovni zvezek), Slovenšcina ekspres 1, A, B, C … gremo, Gremo naprej, Cas za slovenšcino 1 (ucbenik in delovni zvezek) in prirocnik za ucitelje Križ kraž 1 ter knjižico Žepna slovenšcina (nemšcina, francošcina, italijanšcina in rušcina). Na junijskem izobraževanju za ucitelje smo predstavili nov ucbenik Fonetika 1, ki obravnava osnove fonetike slovenskega knjižnega oz. standardnega jezika kot celovito dejavnost. Zbrano gradivo je nastalo na podlagi izkušenj poucevanja študentov slovenšcine kot prvega jezika na Univerzi v Ljubljani in študentov slovenšcine kot drugega ali tujega jezika, ki se slovenšcino ucijo v okviru lektoratov in študija slovenistike v tujini ter tecajev Centra za slovenšcino. Avtorja Hotimir Tivadar in Urban Batista sta teoreticnim osnovam dodala predvsem vaje za utrjevanje izgovora, zato je ucbenik tudi komunikacijski prirocnik z osnovnimi informacijami o izgovoru. Teoreticni del ucbenika obsega poglavji Zapis crk in izgovor fonemov in Teoreticne osnove slovenske fonetike, sledi mu obsežnejši del s Konverzacijskimi vajami za utrjevanje izgovora, kjer so naloge razporejene tematsko in omogocajo individualno delo ali delo v paru. Ob nalogah so posnetki besedil, ki so namenjeni poslušanju in ponavljanju besed, stavkov in dialogov. Sledijo še pesmi z znanimi napevi in dodatne vaje za izgovor s težjimi nalogami. Na koncu ucbenika sta še Zapis govorjenih besedil z rešitvami nalog in kratek Slovensko­angleški terminološki slovar. Ucbenik je oblikovala Lavoslava Bencic, ilustracije pa je narisala Nuša Štiglic. Predhodnim publikacijam s prevodi študentov – Geschichten über Prešeren, Das Mädchen, das alles weiß in Bei Sonnenuntergang spazierten sie zu zweit am Meer entlang … Eine Auswahl slowenischer Kurzgeschichten – se je pridružila že cetrta knjižica Tübinger Blicke auf Slowenien, Beiträge zur slowenischen Gesellschaft, Literatur und Kultur aus Tübinger Sicht (64 strani, 100 izvodov). V njej so poleg uvodnih besed zbrani trije prispevki, in sicer o slovenski literaturi (Prešeren), družbi (enakopravnost žensk) in kulturi (fenomen Avsenik). Prispevke so pod mentorstvom dr. Irme Kern pripravili študenti lektorata v Tübingenu – Carmen Thamm, Constanze Becker in Nico Schäffauer, knjižico pa je oblikovno realiziral Jure Preglau. Naslednji dve novosti sta povezani s praznovanjem 100-letnice Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani. Prva publikacija je nastala v okviru desetega kulturnega projekta Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. V publikaciji z naslovom Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu (168 str.; 2.500 izvodov) so predstavljene slovenistike, ki delujejo v okviru programa Slovenšcina na tujih univerzah. Prispevke so napisali ucitelji, ki na univerzah po svetu poucujejo, predavajo oz. se znanstveno ukvarjajo s slovenšcino. V opisih slovenistik je predstavljen status slovenšcine in slovenistike, njen razvoj, navedeni so nekdanji in sedanji ucitelji, predstavljene so pomembnejše obštudijske dejavnosti in poudarjeni nekateri rezultati dela, npr. disertacije, prevodi, ucna gradiva, znanstvene monografije in mednarodno sodelovanje na akademskem in kulturnem podrocju. Publikacijo so uredile Mojca Nidorfer Šiškovic, Simona Kranjc in Mateja Lutar, podobo je oblikovala Nina Urh, prelom pa je pripravil Miro Pecar. Druga knjižica, povezana s praznovanjem fakultetnega jubileja, je nastala kot skupen projekt študentov in sodelavcev Oddelka za slovenistiko. Pod domiselnim naslovom Obstoj je zbranih 46 strani, na katerih najdemo 100 citatov iz slovenske literarne in jezikoslovne dedišcine, priporocen seznam za branje 100 slovenskih literarnih del, seznam 100 razmeroma najpogostejših frazemov in 100 po(ne)srecenih izjav tistih, ki se slovenšcine ucijo kot tujega jezika.Vsak sklop se zacenja s krajšim uvodnim besedilom, pripravili so jih Marko Stabej, HotimirTivadar, Aleksander Bjelcevic, Erika Kržišnik in Ina Ferbežar, oblikovalsko pa je knjižico realizirala Nina Urh. Razno Novembra smo imeli dopisno sejo Delovne skupine za nacrtovanje tiskov Centra za slovenšcino, clani so bili seznanjeni z rezultati dela preteklega leta. Predlog za recenzentki novega ucbenika, ki bo namenjen predvsem zacetniškim skupinam s slovanskimi govorci, je bil soglasno podprt, pod tocko Razno pa so clani izrazili predloge, o katerih smo se pogovarjali na delovnem srecanju decembra. Naredili smo delovni nacrt za približno obdobje treh let in želimo si, da bi ga v prihodnjih letih lahko realizirali v cim vecji meri. Spomladi so bili ucbeniki za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika na fakultetni stojnici na sejmu akademske knjige Liber.ac, ki ga organizirata Znanstvena založba FF in Knjigarna FF, jeseni pa na sejemskih policah 35. slovenskega knjižnega sejma, kjer je Univerza v Ljubljani predstavljala svojo založniško dejavnost. Septembra sem se udeležila konference ALPSP 2019 v Londonu, ki jo organizira združenje The Association of Learned and Professional Society Publishers. Glavni poudarek konference je bil prosti dostop do vsebin in primeri dobre prakse ter predstavitev prototipnih platform, ki omogocajo vpogled v postopek recenziranja in prosti dostop do besedila. Novembra smo se sodelavci Centra za slovenšcino udeležili konference Slavisticni znanstveni premisleki, ki jo je organizirala Filozofska fakulteta v Mariboru. Konferenca je bila organizirana na krovno temo Slovenšcina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. Program založništva je sodeloval z dvema prispevkoma, s predstavitvijo založniške dejavnosti in postopka uvršcanja ucnih gradiv glede na lestvice SEJO Ucbeniki za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika in s skupno predstavitvijo ucnega pripomocka Didakticna igra Klanec z vidika ucenja slovenšcine kot tujega jezika. Objave v medijih Obdobja 38 Vse objave so dostopne v arhivu 38. simpozija Obdobja. . Na mednarodnem slovenisticnem simpoziju letos o slovenskem javnem govoru, STA, 23. 10. 2019 . Prvi predavatelj Univerze v Ljubljani dr. Fran Ramovš se je po sto letih simbolicno vrnil v Zbornicno dvorano, STA, 23. 10. 2019 . V poklon prvemu predavatelju UL Franu Ramovšu odkrili njegov doprsni kip, Krog.sta.si, 23. 10. 2019 . 38. mednarodni slovenisticni znanstveni simpozij Obdobja, Radio Koper, Aktualno, 23. 10. 2019 . 38. mednarodni slovenisticni znanstveni simpozij Obdobja, Murski val, Porocila, 23. 10. 2019 . Slovenisticni znanstveni simpozij, ORF, Volksgruppen, 24. 10. 2019 55. SSJLK Vse objave so dostopne v arhivu 55. SSJLK. . Zacel se je 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, STA, 1. 7. 2019 . Zacel se je 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Znanost.sta.si, 1. 7. 2019 . 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Sora, Novice, 1. 7. 2019 . Že 55. seminar za navdušence nad slovenšcino z vsega sveta, RTV SLO, MMC, 1. 7. 2019 . Že 55. seminar za navdušence nad slovenšcino z vsega sveta, TheWorldNews.net, 1. 7. 2019 . Na Filozofski fakulteti se v teh dneh odvija 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Študent, Kulturne novice, 2. 7. 2019 . Zacel se je 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Krog.sta.si, 2. 7. 2019 . 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio 1, Novice, 2. 7. 2019 . 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture ter 38. Poletna šola slovenskega jezika, Televizija Slovenija 1, Dnevnik Slovencev v Italiji, 2. 7. 2019 . V Ljubljano lovit odtenke slovenšcine, Delo, 3. 7. 2019, str. 16 . Vecer o seminarju slovenskega jezika, STA, 4. 7. 2019 . Na seminarju tudi o Prekmurju, Vestnik, 4. 7. 2019, str. 20 . 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Jutranja kronika, 4. 7. 2019 . Kriticno na dunajski slovenistiki, Vecer, 5. 7. 2019, str. 16 . V dobrem in slabem, Vecer, 5. 7. 2019, str. 2 . Ko nacrte o študiju jezika »prekriža« ljubezen, Delo, 13. 7. 2019, str. 15 . 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Murski val, Porocila, 15. 7. 2019 . V Ljubljani je potekal 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Murski val, Kratki stik, 16. 7. 2019 . Jelena Konicka, Rusinja, ki je v Litvi ustanovila lektorat za slovenšcino, Radio Slovenija 3, Program Ars, Jezikovni pogovori, 16. 7. 2019 . Sticišce slovanskih kultur na 55. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture / 55. Seminar der slowenischen Sprache, Literatur und Kultur, Radio Agora, 24. 7. 2019 . Slovenšcina po svetu: Slovenskega jezika se ucijo na 60-ih univerzah, Radio Slovenija, Radio Prvi, Studio ob 17.00, 26. 7. 2019 Slovenšcina na tujih univerzah . Slovenšcina po svetu, RTV SLO, Radio Prvi, Studio ob 17.00, 26. 7. 2019, https://radioprvi. rtvslo.si/2019/07/studio-ob-17-00-61/ . What do you call a Slovenian Chicken?, University College London – blog, 10. 12. 2019, https://blogs.ucl.ac.uk/ssees/2019/12/10/what-do-you-call-a-slovenian-chicken/?utm_ content=buffercd127&utm_medium=social&utm_source=facebook.com&utm_ca mpaign=buffer&fbclid=IwAR2LiiRGeoZwrJ3Ow02S2DvR3JXPd1eZ4275FfoH­ 5Y7POZwvM1VpYWzgHA . On the occasion of the 100th anniversary of the University of Ljubljana, Slovene at Foreign Universities, Sinfo, september–oktober 2019, str. 38–43, https://www.gov.si/ assets/vladne-sluzbe/UKOM/Promocija-Slovenije/Sinfo/Sinfo-slo/s5_2019web.pdf . Slovene at Foreign Universities, Slovenia.si, 26. 11. 2019, https://slovenia.si/this-is­ slovenia/slovene-at-foreign-universities/ Beograd . Cankarjevo leto v Beogradu, Bilten, Društvo Slovencev v Beogradu Sava, 32/16 (december 2018) str. 4, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NUGPZMOS/ cf65d611-b64c-41a9-9ff8-a17fa8fefb0f/PDF . Mednarodna študentska konferenca Cankar i(n) mi, Bilten, Društvo Slovencev v Beogradu Sava, Beograd, 32/16 (december 2018), str. 5, http://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-NUGPZMOS/cf65d611-b64c-41a9-9ff8-a17fa8fefb0f/PDF . Študentje slovenšcine na martinovanju, Bilten, Društvo Slovencev v Beogradu Sava, 32/16 (december 2018), str. 9, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC­ NUGPZMOS/cf65d611-b64c-41a9-9ff8-a17fa8fefb0f/PDF . Cankar v Beogradu, RTV Slovenija, Porocila, 8. 12. 2018, https://4d.rtvslo.si/arhiv/ porocila/174581307?jwsource=cl . V Srbiji veliko zanimanja za ucenje slovenšcine, Media 24, 17. 6. 2019, https://novice. svet24.si/clanek/novice/kultura/5d077219caa41/v-srbiji-veliko-zanimanja-za-ucenje­ slovenscine . Pogovor s prof. dr. Maja Djukanovic, Radio Veseljak, Slovenija brez meja, 13. 6. 2019, https://veseljak.si/oddaje/slovenija-brez-meja?fbclid=IwAR0t3NvmsvhjgemEBrsJ5xH9f teQYzRuvVsIt22vkFi0Ee51FaW10IKfc9k Bratislava . Nie je to len o jednom písmene, Ružomberskę magazín, 9. 2. 2019, https://rmagazin.sk/ nie-je-to-len-o-jednom-pismene/ Budimpešta . Najbolj ljubka napaka »vceraj sem grel v kino«, Vecer, 16. 4. 2019, str. 16–17 Buenos Aires in La Plata . Bistricanka v Argentini. Slovence pripelje nostalgija po jeziku otroštva, Vecer, 14. 11. 2018, https://www.vecer.com/nostalgija-po-jeziku-otrostva-6612138 . Tecaj slovenšcine v Chacu, Svobodna Slovenija 2018/8–9, str. 2x, http:// svobodnaslovenija.com.ar/tecaj-slovenscine-v-chacu/ . Jezikovni orešcek. Ukradena denarnica, Svobodna Slovenija 2018/10, str. 4, http://svobodnaslovenija.com.ar/jezikovni-orescek-ukradena-denarnica/ . Jezikovniorešcekiznabiralnika– ValiNA, Svobodna Slovenija 2018/15, str. 3, http://svobodnaslovenija.com.ar/jezikovni-orescek-iz-nabiralnika-v-ali-na/?fbclid=IwAR 1RTzsylRrtloNFx0FIEn3-jOUDQAGidvOc1dp-5l1ZlfW8QuuXse3TYCs . Jezikovni orešcek. Prihajam z Dolenjske ali iz Dolenjske, Svobodna Slovenija 2018/26, str. 4, http://svobodnaslovenija.com.ar/jezikovni-orescek-3/?fbclid=IwAR3XnwINJxRcioI zu2VdXAKIaXi32G6n88YCpIoZewVq4FioLIpnYsrovxM . Dve stoletnici, Svobodna Slovenija 2018/39, str. 5, http://svobodnaslovenija.com.ar/dve­ stoletnici/ Cleveland . napovedi in porocila o dogodkih so redno objavljena na http://www.washington. embassy.si/index.php?id=813&L=1 . Slovenian Mardi Gras Festival in Cleveland, FOX8 Live, 25. 2. 2019, https://www. facebook.com/watch/live/?v=331574840812463&ref=watch_permalink . Pogovor z Lukom Zibelnikom o Prešernu in kurentovanju, FOX8, Kicking it with Kenny, 1. 3. 2019, https://www.youtube.com/watch?v=bgXwAYH5PGw&list=PLolq9HsRju3SRq BEC3VcIoj7P3oRVy9Cy&index=153 . Vlado Kreslin napolnil Slovenski narodni dom v Clevelandu in veleposlaništvo v Washingtonu, STA, 8. 5. 2019, https://misli.sta.si/2633661/vlado-kreslin-napolnil­ slovenski-narodni-dom-v-clevelandu-in-veleposlanistvo-v-washingtonu . Vlado Kreslin navdušil Slovence v ZDA, Primorski dnevnik, 8. 5. 2019, https://www. primorski.eu/kultura/vlado-kreslin-navdusil-slovence-v-zda-BA255762 . Vlado Kreslin nastopil v Clevelandu in na veleposlaništvu v Washingtonu, Pomurec, 8. 5. 2018, https://www.primorski.eu/kultura/vlado-kreslin-navdusil-slovence-v-zda­ BA255762 . Vlado Kreslin napolnil Slovenski narodni dom v Clevelandu, Reporter, 8. 5. 2018, https://reporter.si/clanek/magazin/vlado-kreslin-napolnil-slovenski-narodni-dom-v­ clevelandu-701520 . Slovene Lanugage for Beginners (Slovenia), European Month of Culture, april 2018, https://events.euintheus.org/events/slovene-language-for-beginners-slovenia/ . Smejijo se ful praznemu baru, Vecer, 2. 6. 2018, https://www.vecer.com/smejijo-se-ful­ praznemu-baru-10018239 Gradec . Pogovor z Andrejem Šurlo o njegovi poti lektorja, Radio Agora, 8. 1. 2019, https://cba. fro.at/392612 . Pogovor z Ano Cop o študijski poti, Radio Agora, 28. 1. 2019, https://cba.fro.at/394305 . Heinrich Pfandl zum 65. Geburtstag: Eine Sendung über unseren geschätzten Lehrer, Freund und Universitätsprofessor am Institut für Slawistik der Universität Graz, Radio Agora, 10. 4. 2019, https://cba.fro.at/402752 . Mojca Kumerdej – Kronosova žetev I Kronos erntet, Radio Agora, 16. 6. 2019, https://www.agora.at/news/detail/mojca-kumerdej-kronosova-zhetev-i-kronos-erntet . Slawische Filmtage 2018, Radio Agora, 1. 10. 2019, https://cba.fro.at/426448 . Pianistov dotik I Goldman oder Der Klang der Welt – Mirt Komel, Radio Agora, 10. 11. 2019, https://cba.fro.at/432812 . Stanislav Škrabec – oce slovenske fonetike, Radio Agora, 13. 12. 2019, https://www. agora.at/news/detail/stanislav-shkrabec-oche-slovenske-fonetike-i-der-vater-der­ slowenischen-phonetik?fbclid=IwAR2Os1hTdXVfAoYBDXechQqPYEfSFvL8_9C0U8q4 x4kNPU7c1LrFST5LSTU Granada . Slovencem po svetu, Svetovni dnevi Ivana Cankarja, RTV Slovenija, 8. 12. 2018, https://radioprvi.rtvslo.si/2018/11/slovencem-po-svetu-199/ . O lektoratih po svetu, Vecer, 29. 11. 2018, https://www.vecer.com/do-lektorata-v-lastni­ rezij-6620728 Katovice . napovedi in porocila o dogodkih so redno objavljena na https://www.facebook. com/sloweniazahaldami/ in https://www.facebook.com/VeleposlanistvoVarsava/ posts/2970372846321463 . Dzien Slawistyczny (Slav Dan) na Wydziale Filologicznym US, 25. 4. 2019, https:// www.youtube.com/watch?v=2r8YkmwwyJ0&feature=youtu.be&fbclid=IwAR1O7-_ qhZlelhERe_vROAmx2kGrpqi7Ta3OYZD9BQWL_xL5msIMv5-jdFU Kijev . Oddaja o slovenski poeziji z gosti: Dintinjana, Malej, Božic, A. Kalc in Dmitro Cistjak, 3. program nacionalnega Radia, GRANOSLOV, 27. 1. 2019 Lodž . napovedi in porocila o dogodkih so redno objavljena na https://www.facebook.com/ slawistyka/ in http://slavica.uni.lodz.pl/ . V luci Cankarjevega leta in stote obletnice njegove smrti, RTV Slovenija, Radio Prvi, 7. 12. 2018, https://radioprvi.rtvslo.si/2018/11/slovencem-po-svetu-199/ . Od neknjižnega jezika do tabu tem, ali kako izgleda poucevanje slovenšcine na Poljskem, Domovina, 2. 2. 2019, https://www.domovina.je/od-neknjiznega-jezika-do­ tabu-tem-ali-kako-izgleda-poucevanje-slovenscine-na-poljskem/ London . What do you call a Slovenian Chicken?, University College London – blog, 10. 12. 2019, https://blogs.ucl.ac.uk/ssees/2019/12/10/what-do-you-call-a-slovenian-chicken/?utm_ content=buffercd127&utm_medium=social&utm_source=facebook.com&utm_ca mpaign=buffer&fbclid=IwAR2LiiRGeoZwrJ3Ow02S2DvR3JXPd1eZ4275FfoH­ 5Y7POZwvM1VpYWzgHA Lvov . Gostovanje Barbare Korun, bookforum.ua, 24. 9. 218, http://bookforum.ua/pryjdu-za-myt-barbara-korun-na-25-bookforum/ Moskva . Cankarja prevajamo v 21 jezikov, Vecer, 30. 10. 2018, https://www.vecer.com/cankarja­ prevajamo-v-21-jezikov-6603711 . V Moskvi potekajo Dnevi Ivana Cankarja in Mesec slovenske kulture, Russia beyond, 3. 12. 2018, https://si.rbth.com/culture-and-sport/83145-moskva-ivan-cankar-mesec­ slovenske-kulture Pariz . Študij slovenšcine Pariz, 9. 5. 2019, https://www.youtube.com/watch?v=O_kkrc5Xhno . Odlocitev za slovenšcino iz ljubezni, Vecer, 5. 4. 2019, https://www.vecer.com/ odlocitev-za-slovenscino-iz-ljubezni-6687138 Peking, BFSU . Ivan Cankar in Lu Xun – dva velikana dveh svetov, Weixin/WeChat, 6. 12. 2018, https://mp.weixin.qq.com/s/43plDFJJzA05KIaiEb_-zQ . Naši slovenski ucitelji in študentje so obiskali slovensko veleposlaništvo na Kitajskem, Weixin/WeChat, 9. 12. 2018, https://mp.weixin.qq.com/s/0hjcpn-5AgTzw_3JXoOuZg . Cankar v Pekingu, RTV SLO, ARS, Svet kulture, 10. 12. 2018, https://4d.rtvslo.si/arhiv/ svet-kulture/174581602 . BivšislovenskipredsednikTürkjepostalcastniprofesornanašiuniverzi, Weixin/ WeChat, 17. 12. 2018, https://mp.weixin.qq.com/s/7GX37odSbV8j-8-_v7lplQ . Šumi v komunikaciji na Kitajskem, a tudi doma. Metka Lokar, že šesto leto lektorica na Pekinški univerzi za tuje študije – v zibelki kitajske diplomacije, Vecer, 20. 2. 2019, str. 16–17, https://www.vecer.com/sumi-v-komunikaciji-na-kitajskem-a-tudi­ doma-6664206 . Naši ucitelji in študenti slovenskega jezika so na slovenskem veleposlaništvu na Kitajskem sodelovali v kulturnih dejavnostih, Weixin/WeChat, 8. 5. 2019, https://mp.weixin.qq.com/s/k-7Cwh2sndGk5PpWCFIWuA . Zakljucna slovesnost festivala jezikov in kulture EU na Pekinški univerzi za tuje študije in tekmovanje za »Pokal Huawei« na Fakulteti za evropske jezike in kulture, Weixin/ WeChat, 28. 5. 2019, https://mp.weixin.qq.com/s/GQCZt9_13YAy7gNiuDEQZw . Ucenje jezika je ucenje kulture, Gorenjski glas, 7. 6. 2019, str. 20, http://www. gorenjskiglas.si/article/20190609/C/190609813/1039/ucenje-jezika-je-ucenje-kulture . Pogovor z Metko Lokar, ambasadorko slovenskega jezika, literature in kulture na Kitajskem, o Pretnarjevi nagradi in njenem delu, Radio Veseljak, Slovenija brez meja, 7. 6. 2019, https://veseljak.si/novice/5cfa3a6197ff3/slovenija-brez-meja-6-junij-2019 . Slovenski jezik in kulturo širi na Kitajskem. Metka Lokar, ambasadorka slovenskega jezika, literature in kulture na Kitajskem, Svet24, Novice, 10. 6. 2019, str. 22, https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cfe45b0e528e/slovenski-jezik-in­ kulturo-siri-na-kitajskem . Mag. Metka Lokar: Omejevanje osebne svobode vsak dan bolj postaja naša resnicnost, Ona, 6. 8. 2019, str. 10–14, https://onaplus.delo.si/mag-metka-lokar-omejevanje­ osebne-svobode-vsak-dan-bolj-postaja-nasa-resnicnost Peking, BISU . Kulturni šok in dragocena izkušnja, Jeseniške novice 18 (7. 12. 2018), str. 8 . Pesnica in pisateljica Cvetka Bevc na gostovanju v Pekingu, STA, 16. 10. 2019, https://www.sta.si/2612208/pesnica-in-pisateljica-cvetka-bevc-na-gostovanju-v­ pekingu . Kitajci govorijo po slovensko, Vecer, 16. 10. 2019, https://www.vecer.com/kitajci­ govorijo-po-slovensko-6684630 Regensburg . Peter Stamm: Sedem let, RTV Slovenija, Radio Ars, Literarni nokturno, 6. 10. 2019, https://radioprvi.rtvslo.si/2019/09/literarni-nokturno-1297/ Reka . Na Reki bodo danes odprli lektorat slovenskega jezika, Dnevnik, 24. 10. 2018, https://www.dnevnik.si/1042844697 . Na Reki bodo odprli lektorat za slovenski jezik, Moja Slovenija, 24. 10. 2018, https://www.slovenci.si/na-reki-bodo-odprli-lektorat-za-slovenski-jezik/ . Rijecki fakultet otvorio Lektorat za slovenski jezik, Vecernji list, Lokalni.hr, 26. 10. 2018, https://lokalni.vecernji.hr/gradovi/filozofski-fakultet-otvorio-lektorat-za-slovenski­ jezik-11549 . Sladke skrbi lektorja za slovenski jezik, RTV SLO, Radio Slovenija, 20. 3. 2019, https://www.rtvslo.si/svsd/hrvaska/sladke-skrbi-lektorja-za-slovenski-jezik/483162 . Na Reki koncno tudi lektorat slovenskega jezika, RTV SLO, Radio Slovenija, 18. 4. 2019, https://www.rtvslo.si/svsd/hrvaska/na-reki-koncno-tudi-lektorat-slovenskega­ jezika/452302 Rim . Prispevek o slovenistiki, RTV Slovenija, Prvi dnevnik, 9. 12. 2018, https://4d.rtvslo.si/ arhiv/prvi-dnevnik/174581363 Sarajevo . Pogovor s Pavlom Ocepkom, RTV SLO, Slovencem po svetu, 14. 12. 2018, ob 2.38, https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174582752 . Otvorenje izložbe »Tragovi koji ostaju«, Fokus, 7. 12. 2018, https://www.fokus.ba/ kultura/otvorenje-izlozbe-tragovi-koji-ostaju/1311269/ . Muzej književnosti i pozorišne umjetnosti BiH: Izložba »Tragovi koji ostaju«, Oslobodenje, 7. 12. 2018, https://www.oslobodjenje.ba/o2/kultura/izlozbe/muzej­ knjizevnosti-i-pozorisne-umjetnosti-bih-izlozba-tragovi-koji-ostaju-415237 . V zavesti Bosancev Slovenija kot voz, za katerim tece Francka, Vecer, 22. 1. 2019, https://www.vecer.com/v-zavesti-bosancev-slovenija-kot-voz-za-katerim-tece­ francka-6648430 . Pogovor s Pavlom Ocepkom, RTV SLO, Slovencem po svetu, 15. 3. 2019, ob 19.14, https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174602229 . Antologija »Grad oslikan balonima i kišom«: Kontrastna kulturna pozicija, Oslobodenje, 15. 3. 2019: https://www.oslobodjenje.ba/o2/kultura/knjizevnost/antologija-grad­ oslikan-balonima-i-kisom-kontrastna-kulturna-pozicija-441103?fbclid=IwAR3wjflzg6y4 ptLD7nIF-4YoC46RaQeooMCnf0axeHPCkVVzRVHCgrgO6sk . Krema slovenackog filma u Sarajevu, Oslobodenje, 19. 3. 2019, https://www.oslobodjenje. ba/o2/kultura/film/krema-slovenackog-filma-u-sarajevu-442385?fbclid=IwAR37xip-RBKO L8TzunCe9hTYsVyomIeHs5ttn3n9tnvIdkGsTjXuNolemqE . Miroslav Mandic: Lakše bi bilo biti slikar, nego reditelj, Oslobodenje, 22. 3. 2019, https://www.oslobodjenje.ba/dosjei/intervjui/miroslav-mandic-lakse-bi-bilo-biti-slikar­ nego-reditelj-443268?fbclid=IwAR09Z1wBNAbOHsguGxD-U3npue87eE99EQCM9Kv­ akcrQyfG3St4AqeZoEw . Posledice, Izbrisana in Igram, sem – slovenski film se predstavi Sarajevu, RTV SLO, 20. 3. 2019, https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/posledice-izbrisana-in-igram-sem­ slovenski-film-se-predstavi-sarajevu/483124 . Pogovor s Pavlom Ocepkom, Radio Beograd 2, Oko Balkana, 15. 5. 2019, ob 33.13, http://www.rts.rs/page/radio/sr/story/24/radio-beograd-2/3520417/oko-balkana.html . U Brckom promovisan casopis Život, Radio Brcko, 26. 5. 2019, https://radiobrcko.ba/u­ brckom-promovisan-casopis-zivot/ . Almir Bašovic, ugledni bh. dramski pisac i urednik književnog casopisa »Život«, RTV7, Nedjeljom od 5, 26. 5. 2019, https://rtv7.ba/arhive/205321 . Brcko: Promoviran jubilarni 10. broj nove serije casopisa »Život«, Otisak, 26. 5. 2019, https://www.otisak.ba/brcko-promoviran-jubilarni-10-broj-nove-serije-casopisa-zivot/ Tokio . Japonci pravijo Sloveniji Surobenija, Vecer (rubrika Slovenski lektorati po svetu), 12. 12. 2018 Trst – Oddelek za humanisticne študije, Oddelek za pravne in jezikoslovne vede, tolmacenje in prevajanje . Reševali bodo jezikovne zagate pri prevajanju, Primorski dnevnik, 16. 11. 2018, https://www.primorski.eu/trzaska/resevali-bodo-jezikovne-zagate-pri-prevajanju­ AJ99088 . TudiTrstvznamenjuCankarja, ORF.at, 21. 11. 2018, https://volksgruppen.orf.at/ slovenci/stories/2950427/ . SprehodpoCankarjevemdelavskemTrstuinpredavanjeIvanCankarinslovenska kultura nekoc in danes, Zveza slovenskih kulturnih društev, 28. 11. 2018, https://www. zskd.eu/2018/11/28/sprehod-po-cankarjevem-delavskem-trstu-in-predavanje-ivan­ cankar-in-slovenska-kultura-nekoc-in-danes/ . VTrstubodobdelivnocsCankarjem, RTV SLO, MMC, 29. 11. 2018, https://www.rtvslo. si/kultura/film/v-trstu-bodo-bdeli-v-noc-s-cankarjem/473330 . Cankarjevo leto, napovednik dogodkov, Slovenska matica, 4. 12. 2018, http://www. slovenska-matica.si/events/1828/ . SprehodpoCankarjevemdelavskemTrstu, Marijan Zlobec, 28. 11. 2018, https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/11/28/sprehod-po-cankarjevem­ delavskem-trstu/ . Cankarjev teden s Slovensko matico, Demokracija, 30. 11. 2018, http://www.demokracija. si/prejeli-smo/cankarjev-teden-s-slovensko-matico.html . CankarjevTrstinslovenskakultura:sprehodinpredavanje, Primorski dnevnik, 1. 12. 2018, http://www.primorski.eu/stories/trst/294296_cankarjev_trst_in_slovenska_kultura_ sprehod_in_predavanje/#.XAd2P2hKhPY . Ob 100-letnici smrti dvojni poklon Cankarju, Primorski dnevnik, 4. 12. 2018, http://www. primorski.eu/stories/trst/294558_odkrivali_cankarjev_delavski_trst/#.XAfxVYtKgVk . Cankar v kinu, na sprehodu ..., Primorske novice, 4. 12. 2018, https://www.primorske.si/ kultura/cankar-v-kinu-na-sprehodu . Cankarjevfilmskimaraton:TudivTrstubodoobeležilistoletnicosmrtitegaknjiževnika, Regional, 29. 11. 2018, https://www.regionalobala.si/novica/v-trstu-nocoj-cankarjev­ filmski-maraton- . Cankar, bela krizantema in nageljni, RAI, Radio Trst A, 4. 12. 2018, https://www.rainews. it/tgr/fjk/video/2018/12/tdd-spomin-na-cankarja-sprehod-po-trstu-marta-ivasic­ damjan-debevec-355ef3ad-b106-4e48-a2af-cd3bce9d1a50.html . Pogovor z Miranom Košuto in Karin Marc Bratina o študiju slovenšcine na Univerzi vTrstu, TV Koper – Capodistria, Sprehodi, 25. 4. 2019, https://4d.rtvslo.si/arhiv/s­ prehodi/174611187 Vilna . Jelena Konickaja, Rusinja, ki je v Litvi ustanovila lektorat za slovenšcino. Radio Slovenija, Ars, 16. 7. 2019 Zagreb . V Zagrebu se danes zacenjajo Cankarjevi dnevi, STA, 3. 12. 2018, https://www.sta. si/2580888/v-zagrebu-se-danes-zacenjajo-cankarjevi-dnevi . »Crtice v štiklce ali ce Cankar bi popevke zlagal«, v Zagrebu dnevi, posveceni našemu pisatelju, RTV SLO, 3. 12. 2018, http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/crtice-v-stiklce-ali­ ce-cankar-bi-popevke-zlagal-v-zagrebu-dnevi-posveceni-nasemu-pisatelju/473678 . V Zagrebu potekajo Svetovni dnevi, RTV SLO, Radio Ars, 6. 12. 2018, https://ars.rtvslo. si/2018/11/svet-kulture-839/ . »Narod si bo pisal sodbo sam, …«, RTV SLO, Sotocja, 10. 12. 2018, ob 5‘20, https://radioprvi.rtvslo.si/2018/11/sotocja-201/ . Nagelj s Prešernovega groba: slovenski praznik v Zagrebu, RTV SLO, Prvi dnevnik, 7. 2. 2019, https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174594025?fbclid=IwAR3RfS_xOS04A­ Fx-umXE90AmLFDUoRgI6L1L8raACXXX9k1_rNXTliDV6k . Promocija knjige slovenskog povjesnicara Žarka Lazarevica »Izmedu straha i nade. Gospodarsko – povijesne studije o teškocama modernizacije,« Odsjek za južnoslavenske jezike i književnosti, 9. 4. 2019, http://www.ffzg.unizg.hr/slaven/juzslav/promocija­ knjige-slovenskog-povjesnicara-zarka-lazarevica-izmedu-straha-i-nade-gospodarsko­ povijesne-studije-o-teskocama-modernizacije/ Slovenšcina za otroke in . Jezik je otrokov kapital za prihodnost, Casoris, 9. 12. 2019, https://casoris.si/jezik-je­ mladostnike otrokov-kapital-za-prihodnost/ . Raje v ucilnici kot na morju, Nedeljski dnevnik, 17. 7. 2019 . Summerschool in Ljubljana (napovednik), Radio Agora, DDS News, 17. 8. 2019, https://www.agora.at/news/detail/summerschool-in-ljubljana . Summerschool in Ljubljana, Radio Agora, DDS News, 20. 8. 2019, https://www.agora.at/ sendungen-oddaje/detail/which/dds-news/dds-news Tecaji slovenšcine . Slonline.si, Slovenia.si, 12. 12. 2019, https://slovenia.si/this-is-slovenia/slonline-si/ . TheAll-NewSLO2TakesYourBasicSlovenetoAnotherLevel, Total Slovenia news, 20. 12. 2019, https://www.total-slovenia-news.com/lifestyle/5231-the-all-new-slo-2­ takes-your-basic-slovene-to-another-level . Pogovor z uporabniki: Sopomenke in še svet, Center za jezikovne vire in tehnologije, 9. 12. 2019, https://www.cjvt.si/promocija-sopomenk/podcast/pogovor-z-uporabniki­ sopomenke-in-se-svet/ . Tujci, ki se ucijo slovensko: Pri slašcicarni si polomijo jezik, Dnevnik, 1. 3. 2019, https://www.dnevnik.si/1042875849 . Poletna šola za tuje študente, seminar za zamejce, TGR Furlanija - Julijska krajina, 2. 7. 2019, https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2019/07/tdd-ljubljana-poletni-seminar­ tuji-studenti-zamejci-81930bcd-cb76-4bcb-b19a-e9ce9ec58c79.html . 38.Poletnašolaslovenskegajezika:Trdorehalimacjikašelj?, Dnevnik, 6. 6. 2019, https://www.dnevnik.si/1042891369/kultura/knjiga/38-poletna-sola-slovenskega­ jezika-trd-oreh-ali-macji-kaselj . Slovenski skloni, dvojina in naglasi = težava za tujce?, Radio prvi, Prvi na obisku, 25. 7. 2019, https://radioprvi.rtvslo.si/2019/07/prvi-na-obisku-201/ . Dobrodošli v slovenskem jeziku, Delo, 12. 7. 2019, https://www.delo.si/kultura/razno/ dobrodosli-v-slovenskem-jeziku-205492.html Založništvo . NatašaPirihSvetina:HotimirTivadarinUrbanBatista:Fonetika1. Jezik in slovstvo 3-4/2019, str. 149–151 Izpitni center . Ina Ferbežar: Paradoxes in a language tester's life, Electronic Platform for Adult Learning in Europe, 9. 4. 2019, https://epale.ec.europa.eu/en/blog/paradoxes­ language-testers-life . Naj bo znanje slovenšcine koncni cilj integracije, ne njen predpogoj, Radio študent, Kikokerdáce, 3. 4. 2019, https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/ kikokerd%C3%A1%C4%8De/naj-bo-znanje-sloven%C5%A1%C4%8Dine­ kon%C4%8Dni-cilj-integracije-ne-njen-predpogoj?fbclid=IwAR1bOYBC2_19L8dk0-Z7b JstVBoT0yTKexUE0yJYOTVsD76UmACcOk5_iO4 Ko nacrte o študiju jezika »prekriža« ljubezen, Delo, 13. 7. 2019, str. 15 38. Poletna šola slovenskega jezika:Trd oreh ali macji kašelj?, Dnevnik, 6. 6. 2019 Dobrodošli v slovenskem jeziku, Delo, 12. 7. 2019 Naj bo znanje slovenšcine koncni cilj integracije, ne njen predpogoj, Radio študent, Kikokerdáce, 3. 4. 2019 Ina Ferbežar: Paradoxes in a language tester's life, Electronic Platform for Adult Learning in Europe, 9. 4. 2019 Bibliografija strokovnih delavcev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Tjaša Alic . TjašaAlic,BrankaGradišar,TanjaJerman,JanaKeteMaticic: Slovene Learning Online 2. https://www.slonline.si/. Ina Ferbežar . Ina Ferbežar: Kakovost v jezikovnem testiranju: misija nemogoce? Jezik in slovstvo 64/3–4. 83–94, 156. . Ina Ferbežar: Paradoxes in a language tester‘s life. Evropska komisija: EPALE, Blog, 9. 4. 2019, https://epale.ec.europa.eu/en/blog/paradoxes-language-testers-life Branka Gradišar . TjašaAlic,BrankaGradišar,TanjaJerman,JanaKeteMaticic: Slovene Learning Online 2. https://www.slonline.si/. Damjan Huber . DamjanHuber:Soodvisnostpoudarkovintihihpremorovvgovoru.HotimirTivadar (ur.): Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Obdobja 38. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 49–57. https://centerslo.si/wp-content/ uploads/2019/10/Obdobja-38_Huber.pdf . DamjanHuber:TheroleandstructureofpausesinSlovenianmediaspeech. Govor 36/2. 167–194. https://hrcak.srce.hr/231504 Tanja Jerman . TjašaAlic,BrankaGradišar,TanjaJerman,JanaKeteMaticic: Slovene Learning Online 2. https://www.slonline.si/. Jana Kete Maticic . TjašaAlic,BrankaGradišar,TanjaJerman,JanaKeteMaticic: Slovene Learning Online 2. https://www.slonline.si/. Mihaela Knez . MihaelaKnez:Vodnikpo14.Mladinskipoletnišolislovenšcine.Ljubljana:Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. . Mihaela Knez: Priseljenci v slovenskih šolah: od prvih korakov do sistemskih rešitev. Matej Šekli, Lidija Rezonicnik (ur.): Slovenski jezik in njegovi sosedje. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. Mateja Lutar . HotimirTivadar,UrbanBatista: Fonetika 1. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mojca Nidorfer Šiškovic, Simona Kranjc, Mateja Lutar (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu. Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti - ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Sodelavke in sodelavci ter študentke in študenti Oddelka za slovenistiko: Obstoj. Uredili Aleksander Bjelcevic idr. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mojca Nidorfer Šiškovic . Mojca Nidorfer Šiškovic: Razvoj slovenistik na univerzah po svetu. Mojca Smolej (ur.): 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik 55. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 188– 195. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2019/06/55-SSJLK_Nidorfer-S%CC%8Cis%CC%8Ckovic%CC%8C.pdf . Mojca Nidorfer Šiškovic: O slovenistikah in programu Slovenšcina na tujih univerzah. Mojca Nidorfer Šiškovic, Simona Kranjc, Mateja Lutar (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu. Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti - ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 9–14. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2019/12/Zbornik-Slovenscina-in-slovenistike­ Svetovni-dnevi-2019.pdf . Mojca Nidorfer Šiškovic, Simona Kranjc, Mateja Lutar (ur.): Slovenšcina in slovenistike na univerzah po svetu. Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Letno porocilo 2019 Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Izdal: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Ljubljana, oktober 2020 Publikacija je brezplacna in dostopna na https://centerslo.si. ISSN 1581-9442 www.centerslo.si ISSN 1581-9442 771581 944007