Pastirček Orenček
Povest. — Spisal Josip Vandot
10.
) o so pokopali pastirčka OrenČka, je nastal v vasi spet mir. Ljudje so delali pokojno po polju. Bil je ravno čas košnje, in veselo pctje se je razlegalo okroginokrog po ozki dolinici. Samo Kofetič ni mogel preboleti bridke izgube. V teh dneh se je bil postaral za deset let, in nikjer ni mogel najti tolažbe. Niti na grobovih svojih dragih. Čutil se je zapuščenega na ^irnem svetu.
Zvedel je o tem gospod župnik, sivolas, dobrotljiv starček, ki ga je spoštovala vsa dolina. Pričel je hoditi h Kofetiču, ki je prescdal ves božji dan brez dela ua vrtu. Iti gospod župnik La je tolažil dannadan, in ga je tudi resnično utolažil. In nekega dnc se je poprijel Kofetič spet dela. Neumorno je robotal od jutra do mraka in iskal v detu in molitvi leka za svoje prežaljeno srce.
Gozdar Lohnež tudi ni počival. Ncumorno je zasledoval divjega lovca, ki mu je bil ustrelil dobrega Franceta, S svojimi Iovci ga je zasledova! in ga je tudi osledil. Sledovi pa so pcljah naravnost do Zakrajnika, naravnost do hlapca Melharja. Gozdar si je mel roke. Domenil se je z biriči, in neko noč, ko je sijala luna, so obstopili Iovci Zakrajnikov hlev, kjer je spal Melhar. Neslišno so se splazili po stopnicah na vrh. A ravnotakrat, ko so dospeli na hlev, 50 videli, kako je skočila na nasprotni straoi temna postava dol in je izginila kar v hipu.
»Za njim! Za njim!« je klical gozdar, Lovci in birici so stekli na vrt, da zgrabijo begunca. A zaman so preiskavali ves vrt. 0 Melharju ni bilo vec ne duha, ne sluha. Pač je imel skrivač slabo vest. Že dolgo časa je slutil, da ga sumi gozdar, in zato je bil oprezen. Zaslišal je bil lovce in je vedel, da isčejo njega. Zato je pobegnil skozi vrt v grmovje in jc izginil kot prikazen.
Za tcm dogodkom so šcle ivcdcli Ijudje, kdo je bil pravzaprav Melhar. Od gosposke je dobil župan obvestilo, da jc Melhar zločinec, ki je zbežal pred dvema lctoma iz ječe v Gradiški. Zasledovali 50 ga dve leti in so ga izsledili naposled pri Zakrajniku . . . Toda prepozno je bilo. In tedaj se je zvedelo tudi, kdo je izdal Jerneja. Nihče drugi nego Melhar. Biriči sami so priznali to. In tudi Gregorjev hlapcc Joz je pravil tako. Njemu je odpustil župan vse, in Joz je bil prost-
Dasi je mislilo vse, da je pobegnil Melbar iz zagorskega kraja, pa vendar gozdar Lohoež ni verje! tega. Trdno je bil prepričan, da sc skriva Melhar nckje v skalovju. In zato ga je še vedno iskal. In naposled. ga je tudi našel. Njegov najmlajši lovec, Gabriel po imenu, ga je osledil. Skrival se je v Iopi pod Prisankom, ravno tam, kjer prej Jernej. Gabricl je našel tisto lopo. Prazna je bila sicer, a vendar so kazali vsi sledovi^ da se skriva nekdo tam. VzradošČen je povedal Gabriel o tem gozdarju.
186
In še tisto noč so odšli lovci in biriči na gonjo. Še je bila tema, ko so obstopili ruševje okroginokrog. A Melhar je bil čuječ. Zaslišal je sumljivo hrestanje ruševja in zaslutil je takoj nevarnost. Kakor mačka se je splazil skozi gnnovje proti skalam. Zdanilo se je medtem, Lovci in biriči so stopili v lopo, a našli so jo prazno. A vendar so zapazili takoj Melharja. Plazil se jc po strmem skalovju. Naglo so sc spustili za njim.
Melhar je izprevidel, da je izgubljen, ako ne napne vseh svojih moči, Bežal je preko skalovja in se je bližal ozkcmu jarku onkraj male planice. Tam je postal in se je ozrl za trenutek nazaj. ZasJedovalci so bili že blizu. Biriči so se že ustavili, pa so prislonili puške k licu, da ustrele. Divji strah se je polotil Melharja, in zato se ni pomišljal dolgo. Naravnost se je zagnat, da preskoči jarek in izgine v gozdu. Že je priletel na nasprotno stran, Omahnil je in se je zgrabil za rob skale, da se obdrži nad jarkom. A rob se je odkrušil. Melhar je izgubil ravnotežje. Nečloveško je zakričal in je izginil v jarku.
Lovci in biriči so splezali za njim v jarek. Tam so ugledali grozen prizor. Na dnu jarka je stokal Melhar v silnih bolečinah. Ves je bil razbit in polomljen in je lezal v mlaki krvi. Lovcem in biričcm se je zasmilil. Spravili so ga v vas. Tara je prišel nesrečni Melhar k zavesti in je priznal vse. Doma je bil nekje na Primorskem. Še v mladih letih je zbožal od doma in se je klatil po svetu. Bil je potepuh jn ropar. Nckoč so ga ulovili in uteknili v Gradiški v ječo. A posrecilo se mu je, da je ubežal, Skrival se je daleč v gorah in je postal divji lovec. On je ustrelil Franceta. Zasačil ga je bil France. In ker Melhar ni mogel drugače ubežati, jc lovca ustrelil. On je izdal tudi Kosmačevega Jerncja, ker se je hotel prikupiti gosposki in da Gdvrne sum od sebe. Varno se je skrival pri Zakrajniku in je delal pridno, da bi ga pustili pri miru. Upal je, da ostane na varncm za vcdno, A prišlo je vsc drugače.
Melhar se je spravil potem z Bogom. Voljno je prenašal silne bolečine in niti enkrat ni jeknil. Ljudje, ki so ga sovražili še pred enim dnevom, so ga zdaj pomilovali. Želeli so mu, da bi kmalu umrl in da bi ga smrt rešila, Saj okrevati itak ni mogel več.
In res — proti večeru tretjega dne je umrl Melhar, spravljen z Bogom.. .,
Pri Kosmačevih so mislili čez leto dni že vsir da je padel Jeroej v krvavi vojski, ki je divjala takrat po vsem Laškem. Nobenega poročila niso dobili od njega. Samo to so slišali, da jc na Laškem vsc v puntu. In zato so se spominjali Jerneja, kot se spominjamo mrtvih, ki so odšli pred nami v večnost. Že vcc kot leto dni je minulo, odkar je odšel Jernej nazaj k vojakom. Jescn je prišla v zagorski svet, in hladeo veter je zavel preko prazncga polja.
Neke nedelje popoldne so bili vsi Kosmačevi doma. Tudi Kofetič je   prišel   na   obisk,   ker   mu   je   bilo   dolgčas   doma.   Kofetič   je   osivel
187
popolnoma, Obraz mu jc bil naguban in če!o razorano vsled žalosti. Držal se je sključeno. Govorili so o Jerneju in o rajnem Orenčku, Žalost jc objcla vse. Bridki spomini!
Kar naenkrat so se oglasili zunaj v veži koraki, Vrata so se odprla    i in na   pragu   se   je   prikazal   popoten   človek.   Obleka   mu   je   bila   vsa    i oguljena in prašna,   Na prsih se mu je svetila kolajna, Obraz mu je bil izmučen in upal. A vendar so se mu svetile oči v vcliki radosti.
Popotni človek je obstal na pragu in je gledal molče na družbo. Vsi so zrli nanj začudeno in so ga motrili od nog do glave. A nihče ga ni takoj spoznal.
Kosmačcvka je vendar vzdrhtela, ko ga je zagledala. Ženica se je zdrznila,   pa  se   je   zagledala v tujčeve  oči,   ki  so   zrle  nanjo  in so se    1 zasmehljalc. In tedaj je ženica prva spoznala popotnega človeka.              i
»Jernej!« je zaklicala in je vstala naglo. A kolena so sc ji pošibila in omahnila bi bila nazaj, da ni priskočil fant in jo prijel za rokc.
»Nof   kaj   me   res  ne poznate več?«  je del fant in se je zasmejal.    | »Jernej sem — !«                                                                                      J
Tedaj so viknili vsi. Bil je potcm velik praznik za Kosmačeve, ker se je povrnil Jernej. Pravil jira je o krvavih bitkah doli na Laškem. Povrnil se je bil k vojakom in se mu ni zgodilo nič žalega. Nekaj časa je bii zaprt- A kmalu so ga uteknili v vrste nazaj, ker sc je vojska nadaljevala v vsej svoji strahoti. V desetih bitkah se je boril Jernej hrabro in neustrašeno. Postal je kmalu narednik, in potem se je bojeval še bolj pogumno in neustrašeno. A v zadnji bitki ga je vendar zadela nesreča, Svinčenka mu je ranila lcvo nogo, da je moral obležati. Spravili so ga v bolnišnico. A Jernej sc je kmalu izlizal. Ker ni bii več za bojno službo, so mu pripeli na prsi kolajno hrabrosti in so ga odpustili. Jcrnej je vesel odhitel proti domu. Ves teden je hodil; a ni mu bilo mari dolge poti. Samo, da je spet doma, doma, kjer mu zdaj ne bo nič manjkalo. Zdrav je zdaj popolnoma. Kaj za to, če bo moral vse svoje življenje malce šepati! Samo, da ni bilo hujšega.
Praznik je bil tisti dan pri Kosmačevih. Zvedeli so ijudje, da se ^e povrnil Jernej iz vojske. In prihajali so h Kosmaču trumoma povpraševat, kako in kaj. Jernej jira je pa razkladal na dolgo in na široko in sc ni utrudil.
Ko je prišla noč, so se odpravili k počitku. Žc davno je spal Jernej, srečen in vesel, v prijetnih sanjah, A mati je klcčala še pozno v noč pod svetim razpelom in je molila. Solze so ji polzele po nagubaaem Hcu. A ven^ar se ie sraehljala- Saj je bilo njeno srce polno radosti in sreče . . .
Prešla je zima in pomlad se je prismehljala v zagorski svct. In tedaj sta postavila Kofetič in Jernej Ijubezniv spomenik nepozabljenemu pastirčku Orenčku na vaškem pokopališču. Ves je bil bel iz gladkega, svetlcga kamena; Jezus, dobri pastir, z ovčko na rami, iz alabastra izklesan,   je   krasil   njegov   vrh.   Spodaj,   pod  Orenčkovimi  rojstniroi  in
188
smrtnimi zaznamki, pa so bile v kamcn zlatovrezane svete besede: »Večjc ljubezni nima nihče, kakor kdor življenja da za svoje prijatelje.«
Ko je pa legala noč na Razor in na Prisanek in ovijala Police kot z mrtvaško kopreno, tedaj pa domala ni bilo večera, da ni stal tih raož sklonjene glave in skienjenih rok ob grobu Orenčkovem,
Zrl jc v tla, kakor bi bil nekaj izgubil, kar je težko pogrešal in ni mogel najti . . .