66 Razredni pouk 2-3/2016 Pouk, ki navduši Bralna učna strategija VŽN pri predmetu družba v 5. razredu Povzetek: Še danes se nam pogosto dogaja, da pojem pismenost omejimo zgolj na zmožnost branja, pisanja in računanja. V nacionalni raziskavi pismenosti (International Adult Literacy Survey, 1998) pre- beremo: »Pismenost pomeni sposobnost razumevanja in uporabe informacij iz različnih pisnih virov za delovanje v vsakodnevnih dejavnostih odraslih v družini, na delovnem mestu in v okolju ter za dosegan- je lastnih ciljev in za razvoj lastnega znanja in potencialov.« V pouk družbe sem vključila bralno učno strategijo VŽN z namenom, da stopim korak bliže k pismenosti petošolcev na otrokom privlačen način. Ključne besede: bralna pismenost, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, bralna učna strategija VŽN. KWL Reading Strategy in the Subject of Social Studies in the 5th Grade. Abstract: It still often happens today that we limit the notion of literacy to the mere ability to read, write and calculate. The International Adult Literacy Survey (1998) has the following to say: “Literacy is the ability to under- stand and use information from various written sources in order to perform everyday adult activities in families, at the workplace and in society, and to achieve one’s goals and develop one’s own knowledge and potential.” I have incorporated the KWL reading strategy in social studies lessons in order to take a step further towards the literacy of fifth-graders in a manner that children find appealing. Key words: reading literacy, 2nd educational triad, KWL reading strategy. Uvod Zavedamo se, da je funkcionalna pismenost učen- cev temelj za njihovo nadaljnje izobraževanje, za študij, za delovanje na poklicnem področju in šir- še, za delovanje v družbi. V šolo prihajajo učenci z različnim predznanjem, vedenjem in različnimi sposobnostmi. V mislih moramo imeti zlasti učno šibkejše učence, za katere učinkovito branje po- meni še toliko večjo oviro. Prav zato moramo biti učitelji seznanjeni z bralnimi učnimi strategijami in jih obvladati, da jih lahko v praksi preizkusimo in se zavestno odločamo o izbiri ustrezne bralne strategije za različne učence. Strategija VŽN spada med kompleksne učne strategije in jo je smiselno uporabljati pri različnih predmetih. Strategija VŽN pomeni: – V – VEM: aktiviranje predznanja oz. priklic iz dolgoročnega v kratkoročni spomin (Učenci povedo vse, kar že vedo o napovedani temi.) – Ž – ŽELIM IZVEDETI: spodbujanje naravne radovednosti – motiviranost za učenje (Učenci postavijo vprašanja o tem, kaj želijo izvedeti.) – N – NAUČIL SEM SE: Učenci preberejo gradivo, odgovorijo na vprašanja, dodajo druge po- membne informacije iz gradiva. Bralna učna strategija VŽN poteka v treh korakih. Učenci si dejavnosti pri posameznih etapah zapi- sujejo v posebni preglednici. V: Kaj že vem? Ž: Kaj želim izvedeti? N: Kaj sem se naučil? Prvi in drugi stolpec učenci izpolnijo pred bran- jem, tretjega pa ob koncu enote. Mateja Velkavrh Osnovna šola Žiri Razredni pouk 2-3/2016 67 Bralna učna strategija VŽN pri pouku družbe Osnovna šola, na kateri sem zaposlena, je že ne- kaj let aktivno vključena v projekt Bralna pisme- nost. Učitelji smo v tem obdobju preizkusili več različnih metod za izboljšanje kakovosti branja in s tem tudi razumevanje prebranega. Zadnje predavanje v okviru prej omenjenega projekta je zajemalo med drugim tudi različne bralne učne strategije, ki bi jih učitelji uporabili pri delu z učenci. Ko sem razmišljala, kako bi eno izmed ponujenih strategij vključila v pouk, sem se odločila za stra- tegijo VŽN pri predmetu družba. Skozi več kot desetletje mojega poučevanja v pe- tem razredu se je izkazalo, da je tema o Rimljanih v naših krajih za učence izjemno zanimiva in pri- vlačna. Učenci so vsakokrat že ob napovedi teme zelo radovedni in komaj čakajo, da o tem izvedo kaj več. Prav ta izkušnja me je vodila k odločitvi, da bodo Rimljani več kot ustrezna tema za samos- tojno delo in učenje. Ker sem se zavedala, da je ena šolska ura za takšno obliko dela premalo, sem tokrat izvedla pouk v blok uri. Izvedba strategije v praksi Učence sem najprej vprašala, ali se spomnijo, katero zgodovinsko obdobje sledi obdobju praz- godovine (tega smo že obravnavali). Z odgovorom niso imeli težav, zato sem lahko takoj napovedala obdobje, s katerim se bodo seznanili v nadaljevan- ju. To je obdobje starega veka. Učenci so že na začetku obravnavanja zgodovine človeštva v svoje zvezke nalepili časovni trak, na katerem sproti barvajo posamezna zgodovinska obdobja. Slika 1: Časovni trak zgodovine človeštva Na časovnem traku so poiskali omenjeno obdobje in ta del pobarvali z zeleno barvo. Nato pa sem uporabila učno strategijo VŽN. List v zvezku so razdelili na tri stolpce ter v prvi stolpec vpisali besedo VEM. Učenci so zapisovali vse, kar že vedo o tem obdobju, in na kratko poročali o tem, kar so zapisali. Slika 2: Zapisi treh učencev Kaj že vem? 68 Razredni pouk 2-3/2016 Potem so v drugi stolpec vpisali Kaj želim vedeti? in izpolnili tudi to. Ponovno so poročali. Slika 3: Zapisi treh učencev Kaj želim vedeti? Pogovorili smo se o učnih ciljih, ki jih želimo doseči v obravnavi: – spoznavali bomo življenje ljudi v starem veku in ga primerjali z današnjim, – spoznali bomo tudi Rimljane, ki so v tem obdobju živeli v naših krajih. Povedala sem, da se bodo tokrat učili ob gradivu sami, jaz pa jih bom pri tem le usmerjala. – Vsem učencem sem dala enaka navodila: – Odpri učbenik na strani 77 in preberi naslov besedila. – V kratkem času iz učbenika preberi povzetek, ki je na strani 79. – Na straneh 77 do 79 si oglej vse slike in preberi besedilo, ki je v sivem okvirčku ob vsaki sliki. Ko so vsi učenci opravili zgoraj omenjene naloge, sem podala še pomembno informacijo, da so naloge na treh učnih listih, da naloge rešujejo tako, kot si sledijo na listu, in da pridejo po nov list šele takrat, ko so predhodnega izpolnili v celoti. Vsak učenec je dobil učni list z nalogami, ki jih je reševal ob branju. Rimljani v naših krajih – učni list 1. Preberi prvi odstavek. V eni povedi napiši bistvo prvega odstavka. 2. Preberi drugi odstavek. Napiši tri vprašanja o tem delu besedila. 1. 2. 3. 3. Črne pike na nemi karti označujejo mesta, ki so jih na našem ozemlju ustanovili Rimljani. Preberi tretji odstavek. Vpiši rimska imena mest. Razredni pouk 2-3/2016 69 5. Oglej si zemljevid v učbeniku, ki prikazuje rimsko državo v starem veku. Iz povzetka prepiši poved, ki bi jo lahko zapisal pod ta zemljevid. 6. Preberi četrti odstavek. Izpiši poved, ki pojasnjuje bistvo tega odstavka. Na spodnji sliki, ki prikazuje gradnjo rimske ceste, vpiši ustrezna imena za posamezne plasti in dele ceste. ZA RADOVEDNE: V Atlasu Družba in jaz lahko po- brskaš in poiščeš še nekaj imen rimskih mest. Dveh imen ti še ni uspelo najti. Doma razišči, za kateri mesti gre. 4. Vir: SLOVENIJA, naravne in družbeno geografske značilnosti; DDU UNIVERZUM, Ljubljana. 70 Razredni pouk 2-3/2016 7. Preberi peti odstavek. Razloži besedno zvezo »daleč s severa«. (Kje naj bi to bilo?) Kje bi lahko našel definicijo besede JANTAR? Poišči jo in jo prepiši. Katero blago so trgovci tovorili po cestah? 8. Natančno preberi šesti odstavek. Dopolni spodnjo poved. Na sliki je rimski vojak, ki je bil pešec. Pravimo mu tudi . Poimenuj njegovo opremo. Glej sliko, dostopno na: http://vesture.eu/index.php/Att%C4%93ls:Roma_ legionar.jpg (13. 3. 2017). Običajni rimski vojak (Vir: Umek, M., Janša Zorn, O. (2010). Družba in jaz 2: učbenik za 5. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan. Str. 57). Objavljeno z dovoljenjem založbe Modrijan. 9. Preberi še sedmi odstavek. Dopolni spodnje povedi. V deželah, ki so jih Rimljani osvojili, so uvajali jezik. Od Rimljanov smo prevzeli tudi številke. Ko so učenci končali reševanje nalog, smo te temeljito pregledali in se pogovorili o njih. Učenci so si sproti dopolnjevali odgovore ali jih po potrebi popravljali. V zadnjem delu ure so učenci nova spoznanja in znanja vključili v zapis v zvezek. Projicirala sem besedilo z manjkajočimi ključnimi besedami. Učenci so besedilo prepisovali in ga sproti in sa- mostojno dopolnjevali. Razredni pouk 2-3/2016 71 ZAPIS V ZVEZEK RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH Pred skoraj leti so naše ozemlje osvojili . Našemu ozemlju so vladali skoraj let. Temu času pravimo . Najprej so prišli . Ti so prebivali v . Za njimi so prišli trgovci in . Rimljani so ustanavljali mesta. Na naših tleh so nastala: , , in še nekatera druga. Rimljani so bili mojstri v gradnji , , in . Razdalje na cestah so označevali s posebnimi kamni, imenovanimi . Rimljani so imeli mogočno vojsko. Običajni rimski vojak je bil pešec, imenovan . Od Rimljanov smo prevzeli in . Zadnjih nekaj minut so učenci v svojih razpredelnicah izpolnili še tretji stolpec NAUČIL SEM SE. Slika 4: Zapis treh učencev NAUČIL SEM SE 72 Razredni pouk 2-3/2016 Sklep Tak način dela se je izkazal za izredno motiva- cijskega in učinkovitega. Učenci so z velikim ve- seljem in zavzetostjo izpolnjevali naloge, se vanje poglabljali in uživali pri tem. Kot učiteljica vidim prednost takšnega načina dela tudi v individua- lizaciji in diferenciaciji pouka. Učenci so delali v svojem tempu, uspešnejši so se lahko preizkusili še v dodatni, nekoliko zahtevnejši nalogi. Pomembno se mi zdi, da so bili pri takšnem načinu dela uspešni in aktivni tudi učenci s slabšimi bralnimi sposobnostmi. Ugotavljam, da so si po takšnem delu zapomnili več kot učenci prejšnjih generacij, pri katerih je obravnava učne snovi potekala frontalno. Menim, da je bralno učna strategija VŽN primerna pri vseh predmetih, ne pa za vsa besedila. Literatura 1. http://pismenost.acs.si/?id=45 (8. 12. 2014). 2. Pečjak, S., Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 3. Umek, M., Janša Zorn, O. (2012). Družba in jaz 2: učbenik za 5. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan. 4. Umek, M., Janša Zorn, O. idr. (2004). Atlas Družba in jaz: družba za 4. in 5. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.