Sloven ski (psej Avtonomist) Glasilo Slovenske Republikanske Str»an£e kmetov in de^vcev. Uredništvo in upravni&tvo v Ljubljani, Breg St. 12. II. Telefon 119. Izbija vsak petek. Hles«tna nart>6< iv a 3 Din. Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par. Št. 4. Ljubljana, dne 23. jaguarja 1925. Leto V. Kal hočemo? i.astno zakonodajo na last/iih tleh ozrastlega slovenskega ljudstva! Važno za slovenske vinogradnike. (Dopis.) Lansko loto je trta dobro rodila in tudi letošnji pridelek za lanskim ponekod ni nič zaostal, po kakovosti je celo boljši od lanskega. Velika množina vina je naravno vplivala tudi na cene. Kjer je dovolj blaga, mora cena pasti. To je že staro pravilo. Če se pa poleg veliko množine blaga pojavi še silno pomanjkanje gotovine, kakor se je pokazalo lansko leto in letos pri nas, gre vinski pridelek še težje v denar, kajti vino ni neobhodno potrebno za življenje kakor n. pr. kruh in krompir. Slovenski vinogradniki so prišli vsled imenovanih vzrokov v veliko zadrego, ker niso vedeli, kam bi svoj pridelek prodali. Najhujši udarec pa je dala 'slovenskim vinogradnikom konkurenca tujega vina v Sloveniji, zlasti banaškega in dalmatinskega vina. Banaškega in dalmatinskega vina so pripeljali v Slovenijo velikanske množine privatni trgovci z vinom. Privatni trgovci imajo seveda pravico, da kupujejo blago tam, kjer je cenejše, kajti oni morajo zaslužiti. Njim je torej težko kaj očitati. Žalostno pa je, da je poleg privatnih trgovcev pripeljala v Slovenijo ogromne množine banaškega in dalmatinskega vina tudi velika slovenska zadružna organizacija, ki se imenuje »Gospodarska zveza«! O tem žalostnem dejstvu so se lahko prepričali neštevilni slovenski vinogradniki, ki so imeli opravka na železniških postajah Brežice, Videm-Krško, Sevnica, Zidani most in Ljubljana. Možje so hodili čakat na postaje vsi obupani na svoje »tovornike«, da bi vendar kako prišli do denarja. Toda kaj so pričakali? Pričakali so prihod lepih tovornih vagonov z napisom »Gospodarska zveza — Ljubljana«, na vagonih pa so bili naloženi lepi sodi, polni banaškega vina! Tako so se ljudje prepričali na svoje oči, kako lepo podpira njihovo delo slovenska zadružna gospodarska organizacija, ki jo vodijo sedanji voditelji SLS! »Gospodarska zveza« je zavod, ki ga vzdržuje »Zadružna zveza«. V »Zadružni zvezi« zopet odločujejo slovenske gospodarske zadruge, zlasti posojilnice in rajfajznov-ke. Z ozirom na to okolnost bi pameten človek pričakoval, da bodo slovenske gospodarske organizacije v prvi vrsti podpirale domačine s tem, da odkupujejo njihovo blago in njihove pridelke. To pa se žali bog ne godi, ampak ravno nasprotno. Med tem ko je bila lansko leto vsa Ljubljana in vsa gorenjska stran kar preplavljena z banaškim vinom, katerega velik det je pripeljala v Ljubljano ravno »Gospodarska zveza«, je ležalo v zidanicah in hramih slovenskih domačih vinogradnikov na tisoče hektolitrov neprodanega vina! »Gospodarski zvezi« ne bi nihče zameril kupovanja banaškega vina, če bi ga nakupovala za izvoz. Tzvoz vina iz Jugoslavije v tuje dežele pa je skoro nemogoč. Zato brez skrbi lahko rečemo, da je nakupovala »Gospodarska zveza« banasko vino za svoje odjemalce v Sloveniji in na ta način prizadela slovenskim vinogradnikom velikansko škodo, ker je s svojimi nakupi silno okrepila konkurenco tujih vin z domačim pridelkom v Sloveniji! Kar smo tukaj povedali, je gola in čista resnica, ki vam jo lahko potrdi na. stotme ljudi, ki so gledali znane vagone, kako lepo so drdrali naloženi z banaškim vinom v Ljubljano in v vse kraje Slovenije. Belokranjci bodo pa letos lahko gledali, kako vozijo v Slovenijo dalmatinsko vino. Svoje pristaše in zaupnike po naših vinorodnih krajih pa prosimo, da slovenskim vinogradnikom tudi to zadevo pojasnijo. Voditelji monarhistične Slovenske ljudske stranke so se silno razjezili na nas republikance zaradi odgovora, ki smo ga dali na vabilo g. dr. Korošca, naj bi slovenski republikanci glasovali pri prihodnjih volitvah za Slovensko ljudsko stranko v interesu »enotne fronte slovenskega ljudstva«. Namesto stvarnega odgovora na naša tozadevna izvajanja so napisali v nedeljskem »Slovencu« samo dolg sramotilen članek na osebo g. Prepeluha, stvarnega pa niso vedeli nič povedati. Mi smo n. pr. rekli, da tudi Slovenska ljudska stranka lahko zapusti svoje monarhistično načelo in se proglasi za republikansko, pa bo »enotna fronta« takoj tukaj! Ali mislite, da so gospodje na to kaj odgovorili? Da, odgovorili so, in so rekli, da jo ta naša zahteva »surovost«!! Torej če g. dr. Korošec od nas zahteva, naj vržemo mi svojo republikansko misel za plot, to ni surovost; če pa mi od njega zalite- Na shodu zaupnikov SLS meseca januarja 1. 1919. je govoril g. dr. Korošec: »Predvsem nam je treba misliti na dobrobit našega celokupnega jugoslovanskega naroda. To je sedaj glavna zadaca \ soslovenske ljudske stranke... Slovenski, hrvatski in srbski kmet se bodo našli in zavest skupnosti med njimi bo najmočnejša vez, najsigurnejše poroštvo za nerazdeljivost, za enotnost in skupnost jugoslovanskega naroda in države. (Burno odobravanje). Komur je blagor jugoslovanskega naroda, .jsobito kmeta in delavca, na srcu, njega vabimo v našo sredo, pod krov naše stranke.« — Tako poroča »Slovenec« dne 17. januarja 1. 1919.! Takrat je g. dr. Korošec vabil slovenske kmete in delavce pod k rov svoje stranke za »jugoslovanstvo«. Danes, ko je moral g. dr. Korošec pod pritiskom »Avtonomista« zagnati svojo megleno jugoslovansko srajco za plot, vabi slovenske republikance pod krov svoje stranke v interesu »Slovenstva« in »enotne slovenske fronte«. Ali ne l>o zapustil tudi sedaj slovenske zastavo, kakor jo je že enkrat, ko je vzel v roke »jugoslovansko«? Meseca februarja 1. 1919. pa je govoril g. prof. Remec tako: »Napraviti bi bilo treba avtonomijo za okrožja. Mi ne zahtevamo plemenske avtonomije! ... Zakonodaja naj bo skupna. En političen parlament, ki bo imel zakonodajno oblast — za domače gospodarske interese pa posebna zastopstva. V politiki naj se uvede centralizem.« — Tako je poročal »Slovenec« dne 21. februarja L 1919. Ljudje, ki so zastopali še 1. 1919. politični centralizem, govore danes o »enotni slovenski fronti«. O ironija usode! O uboga »slovenska fronta« pod takim vodstvom! 12. aprila 1. 1919. pa jo izreklo vodstvo SLS v »Slovencu«: »V dr-žvanopravnein oziru stoji stranka na stališču državnega in narodnega edinstva.« Kdor je tako s slepoto udarjen, da ne uvidi, kaj je pomenilo »'narodno in državno edinstvo« za nas Slovence v zadnjih šestih letih, temu ni za pomagati. In ljudje, ki so oznanjali 1. 191;). še »narodno in državno edinstvo,« hočejo biti danes voditelji »enotne slovenske fronte«!! Kje pa smo? Svojo od »usode ali časa poverjeno mu brigo za Slovenstvo« (»Slovenec« dne 10. t. m.) pa je dokazal isti g. dr. Korošec, ki vabi danes slovenske republikance v svoj monarhistični tabor, v belgrajskem parlamentu z veličastnim izrekom, »da je slovenščina v belgrajskem parlamentu nepotrebna.« — O moj Bog, zakaj si poveril »usodi ali času« brigo za »Slovenstvo« tako sijajnemu zastopniku Slovenstva? Ali tista nesrečna »usoda« res ni našla kje v hribih kakšnega kmeta, ki bi mu bila poverila to brigo? Naše besede so trpke, ampak so resnične. Mi nismo krivi, če resnica oči kolje! Na take stvari naj odgovarja gospod »Slovenicus« v »Slovencu«, namesto da meče svoje blato na osebo g. Prepeluha. Današnji monarhistični voditelji SLS bi storili mnogo bolje, če no bi govorili o sebi, da so samo oni Slovenci in samo oni od »usode in časa« poklicani »voditelji slovenskega ljudstva«. Slovensko ljudstvo ne potrebuje nobenih »voditeljev«, zlasti ne takih, kakoršne je imelo 1. 1918. in 1. 1919., ker se bo znalo voditi samo! Vodilo se bo pa tako, da bo tokom let postalo do dna duše n srca republikansko in bo z mo-narliizmoin in z vsemi njegovimi pritiklinami pometlo tako, kakor so z vsemi takimi zgodovinskimi ostanki obračunali skoro že vsi narodi. Takrat bomo res imeli »enotno fronto slovenskega ljudstva«, ki pa ite In* monarhistična, ampak republikanska! Zato pa republikanci na plan in volite dne 8. februarja republikanski)! Na Štajerskem je republikanska skrinjica DRUGA, na Kranjskem pa ČETRTA! Ruski komunizem in Slovenci. „Slovenstvou voditeljev SLS. vamo isto, kar on od nas, j e to surovost! Tu se vsaka pamet neha. Mi smo dalje rekli, da sodelovali ja z vsako pošteno slovensko stranko v zadevah, ki se tičejo vsega Slovenstva, ne odklanjamo, da pa bomo o tem govorili po volitvah, ker mora najprej vsak vedeti, kaj ima, predno se dajo sklepati kakšni kompromisi. Tega važnega stavka nedeljski »Slovenec« ne omenja niti z besedico, pač pa psuje osebo i?. Prepeluha, »da mu za Slovenstvo nič ni«, »da z republikansko idejo mmo simulira (uganja hinavščino)« itd.! Ali je to odgovor za pametne ljudi? Ali je to za dostojen list lepo, če ne pove vse resnice? Ali je to pošteno? Da pa voditelji SLS ne IkhIo vedno šarili s svojim »Slovenstvom« in z »(‘notno fronto slovenskega ljudstva«, jim hočemo še enkrat poklicati v spomin njihovo skrb za »Slovenstvo« v letih 1918 in 1919. Kuski komunizem ali boljševizem je tudi mnogim slovenskim delavcem pošteno zmešal glave. Ljudje, ki stvari same ne poznajo, so slišali nekaj lepih besed in še lepših obljub, in ker vsak rad to verjame, kar si želi, so začeli tudi mnogi slovenski delavci verjeti, da jim bo komunizem prinesel že na zemlji deveta nebesa. Zato mislimo, da bo prav, če poskusimo tudi glede komunizma enkrat ljudem povedati resnico, da ne bodo zopet oguljufani in osleparjeni od raznih brezvestnežev kakor so bili tolikokrat poprej. V svojem jedru komunizem ni nič druzega kakor stara socialna demokracija. V glavnem zahteva komunizem dvoje: odpravo vsake privatne lastnine in pa »diktaturo proletarija-ta“ potoni svetovne revolucije. Oprava privatne lastnine. V svetem pismu beremo, da je Kristus povedal svoj glavni nauk z besedami »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Mi vsi dobro čutimo in vemo, kako lep in vzvišen je ta nauk, ker v njetn je izražena najbolj popolna rešitev ta-kozvanega socialnega vprašanja. Če bi vsak, kdor ima, delil svoje dobrote z onim, ki nima, in če ne bi nihče te dobrotnosti zlorabil, ampak bi se čutil tudi dolžnega dobrine ustvarjati s svojim delom, da zopet pomaga drugim, bi ne bilo na svetu nobene nadloge več! Mi vsi pa vemo, da smo nepopolni in grešni ljudje, polni vseli napak in lumparij, in nismo nobeni angelji. Ker pa smo ljudje, je visoki Kristusov nauk za nas samo nedolžen ideal in višek tiste popolnosti, ki si jo pač želimo, katere pa v trdi življenski praksi še tisoče let ne bomo dosegli, ali pa nikoli. Če bi mi ves svet uredili po principu, da je to, kar je moje, tudi tvoje (ali pa narobe), tekom 24 ur ne bf delal noben človek več, ker bi se vsak zanašal na druzega! O tej žalostni resnici so se morali prepričati tudi ruski komunisti. Tudi ti so proglasili vse fabrike, vsa polja itd. za državno t. j. za skupno last vseh, pa so morali "-"v kmalu odnehati, ker nihče več ni hotel delati, ampak je hotel vsak samo nadzorovati. Brez dela pa ni živeža! P< 7 mi ikancem SLS! in leta. Mlado drevesce rabi po 5 ali še več let, predno kaj rodi. Skalnato zemljo je treba čistiti in gnojiti leta in leta, predno postane rodna in plodna zemlja. Sedaj si pa predstavljajte »skupno last“: Ali se bo hotel kilo kar tako meni nič tebi nič umakniti z zemlje, ki jo je v potu svojega obraza pripravljal leta in leta, da bo plodove lepo pripravljene zemlje pobiral kdo drugi? Ali bi bilo to pravično? Zato pa tudi o »skupni lasti*4 zemlje ne more biti niti govora, dokler človek ne bo komandiral solnca in dokler bodo zemeljska tla karne-nita in prstena. O »skupni lasti" zemlje bo mogoče govoriti takrat, ko sc bo vsa narava izpremenila v — regulirano fabriko! To bo pa o sv. Nikoli. Republikanci! Agitirajte od hiše do hiše, od moža do moža, od vasi do vasi! Nesramna volilna iaž. V nedeljo dne 18. t. m. je objavil svoje glasove stranki z istimi(f) ci-»Slovenec« dolg članek o »g. Prepe- Kaj nas uči narava? Narava nas uči, da severni medvedje pri nas ne žive. tudi levi pri nas ne morejo živeti. Pomaranče, ki zrastejo na španskem debele skoro kot buče, zrastejo na Laškem že čisto drobne, pri nas pa zmrznejo. Iz teli skusenj sledi za nas važen nauk: Ni vse za vsakega! Tudi v po-litiKi ni vse za vsakega! Na Ruskem je pred vojno neomejeno gospodaril car. Miljoni njegovih podložnikov niso imeli nobenih pravic in niso vedeli niti pod carjem in tudi še danes ne vedo, kaj je državljan, svoboden državljan. O kakih volitvah ali o kakem sodloča-nju ljudstva se pa ubogim ruskim analfabetom še sanjalo ni! Zato ni nič čudnega, če ruski kmetje in delavci sploh niso čutili in še danes ne čutijo nobene razlike med carsko knuto in boljševiškim bičem. Ruski kmet je vajen biti vedno le tepen in mu je končno vseeno, kdo a je nauk o »enakem zaslužku" velikanska traparija, to mora razumeti vsak delavec. Pa ne samo traparija je ta nauk, ampak bil bi tudi vnebovpijoča krivica nad ogromno množico delavcev, če bi se uresničil. Le vprašajte strojevodjo, če bo on hotel delati za tako odškodnino (v denarju ali pa v naravi), za kakršno dela pisarniški sluga, ki ne opravlja nobenega napornega dela. Ali bi bilo dalje pravilno, če bi močan delavec, ki mnogo napravi, dobil toliko kakor slabič? Naravoslovje nas uči, da mora močno telo, ki mnogo dela, dobiti tudi drugačen nadomestek za izgubljeno moč kakor slabotna telesca. Tu se neha vsaka „enakost“! Fabrike in polje. Tisti ljudje, ki so prvi širili socialistične nauke, ki so jih današnji komunisti samo obnovili, so se pri svojih preiskavah ozirali v prvi vrsti samo na industrijsko delavstvo v fa-brikah. Pri tem delu so čisto lahko izračunali, koliko n. pr. 100 delavcev naredi na 10 strojih tega ali onega blajra na dan, koliko veljajo surovine, koliko znaša obrestovanje za poslopje in stroje in koliko ima fa-brikant »čistega dobička", ki bi ga — no socijalističnem nauku — moral pravzaprav dobiti delavec, ki ga je nagaral, ne pa fabrikant. Popolnoma prezrli pa so ti gospodje delo na kmetih! In vendar je med obema vrstama dela velikanska razlika! Delo v fabriki teče naprej brez ozira na vreme. V fabriki se da vse natančno regulirati. Določiti se da nakupna cena surovin, določiti se da delovni čas, določiti se da dobiček. V fabriki se da vse natanko določiti. Na kmetih je pa stvar drugačna. Kaj bi rekel kmet, če bi hotel kdo za poljsko delo vpeljati osemurni delavnik? To bi se takemu človeku smejali! Krnet mora delati tudi 18 ur dnevno, če je treba, zgodi se pa tudi lahko, da mora pet ali še več dni skupaj ležati brez dela, če je vreme grdo. Poljsko delo je odvisno v prvi vrsti od solnca, kar pa fabrika ni! Solnce in dež in zima pa imajo svoja naravna pota, ki jih človek ne more komandirati, stroje v fabriki pa človek lahko ravna kakor se mu zljubi. Zato mora kmet svoje delo uravnavati po solncu, ne pa po pridigah raznih »človekoljubov", da je osem ur dela na dan več kot preveč. Jasno je, da bi tudi kmet rad delal samo pol ure na dan, potem pa legel v senco — toda če to ne gre? Kaj bo pa jedel? Tudi obdelovanje zemlje samo-posebi ni le navaden akt ali čin, kakor je n. pr. izdelava kladiva, ampak je dolgotrajen proces, ki se vleče leta Z dežele smo prejel: sledeče pismo: »Oprostite mi, da se obračam na Vas s prošnjo za objavo sledečih vrstic. Jaz sem star pristaš Slovenske ljudske stranke, 'ker odobravam njen krščanski program in njena gospodarska načela. Ne morem pa odobravati njenega čudnega in negotovega stališča v vprašanju, ki je že danes zelo važno ,in iki bo vedno bolj važno, namreč v vprašanju o monarhiji An republiki. L. 1918. smo mnogi pričakovali, da bomo dobili republiko. Tudi v Slovenski ljudski stranki se je takoj po vojski pojavilo precej močno republikansko gibanje. To g:ba- nje je bilo tako močno, da smo na zaupnem zborovanju SLS v Celju že mislili, da bomo s svojim republikanskim načelom prodrli. Našemu prizadevanju se je na vso moč uprl dr. Korošec. Nastopil je tako ostro, da smo morali utihniti. Zaradi reda in discipline v stranki smo odnehali in se udali dr. Ivo-rušcu, danes pa je meni in gotovo še mnogim drugim žal, da smo se udali. Položaj je danes drugačen 'kot je bil pred par leti. Takrat še nismo imeli domače republikanske stranke, danes jo pa imamo. Jaz zasledujem republikansko gibanje, ki raste zadn ' čase tudi v Sloveniji, z veli* ljivostjo in reči moram, da mi je všeč. Kdor spoštuje vero, ne more biti hudoben človek in proti veri vi ne pišete. Berem pa tudi, da je ves Vaš program posnet po programu Slovenske ljudske stranke razun republike. Zato Vas prosim, da objavite mojo prošnjo na vse republikance SLS, naj se odločijo pri volitvah samo za dvoje. Tisti, ki so za monarhijo, naj volijo sedanjo monarhistično Slovensko ljudsko stranko, tisti pa, ki so za republiko, naj glasujejo za slovensko republikansko stranko, ki je po mojem prepričanju poklicana, da postane nova. luhu in o njegovih načelih«. V tem članku pravi: »Gospodu Prepeluhu do našega skupnega cilja, za katerega se danes obupno bori vse slovenstvo (t. j. do skupnega nastopa vseh Slovencev pri volitvah, op. ur.), sploh ni nič, temveč izključno le za mandat in vse, ikar je ž njim v zvezi. To smo nedvomno opazovali že zadnjih 14 dni, 'ko so se nam celo odborniki njegove stranke pritoževali, češ da .zahteva g. Prepeluh v Ljubljani od pristašev svoje stranke volilno abstinenco, 'kar so colo njegovi najzvestejši ogorčeno obsojali in kar jim je prvič vzbudilo upravičen .umi, da njegovi nameni niso ravno na j-čistejši in najbolj načelnega izvora, saj je celo za vsakega poštenega analfabeta jasno, da bi morala stranka, ki pošteno misli, vsaj v onih okrajih, kjer nima lastnega kandidata, zaradi ideje; oddati vse Dne 13. januarja je policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ustavilo tednik »Domoljub«. Htiri dni pozneje pa je ljubljansko sodišče prepoved »Domoljuba« razveljavilo. To so gola dejstva. Naše stališče glede zaplemb listov in tiskovne svobode sploh je dovolj znano in nam ni treba še posebej naglašati, da vsako nasilje proti tiskovni svobodi najstrožje obsojamo. Zanimivo pa je, zakaj je policija prepovedala nadaljnje izhajanje »Domoljuba«. Mi hočemo našteti iz policijskega odloka le nekaj naslovov: Iz leta 1922.: »Srbska Jugoslavija«. — »Enakopravnost pod central'stičnim jarmom.« — »Proti 'kraljevi plači.« — »Za naš denar«. Iz leta 1923.: »Bodi Srb — ali pogini!« — »Miljarde slovenskega premoženja so se preselile v Belgrad.« — »Proti Hrvatom.« — »Pašičevi pomagači v .Sloveniji.« Tako se glase nekateri naslovi »Domoljubovih« člankov, 'ki povedo ob enem tudi že vsebino člankov. Pomembno pa je, da policija ni zaplenila tudi »Domoljubovih« člankov iz 1. 1918., 1919. in 192». Zakaj se ni obregnila tudi ob te? Mislimo, da zato ne, ker je bil »Domoljub« v teh letih še popolno- sveža in čvrsta republikanska SLS v Sloveniji, kar (luliu časa mnogo bolj odgovarja kakor monarhizem. Monarhistična SLS ne bo nikdar združila vseh Slovencev, republikanska SLS jih pa bo. Predlagam tedaj še enkrat vsem republikancem SLS, da se^odločijo samo za dvoje: Ali za monarhijo — ali za republiko in po tem naj se ravnajo. Jaz ne dvomim, da je bodočnost republikanska. Jaz sem Štajerc in bom vol:l DRIHJO skrinjico, Vi Kranjci pa napravite po svoje. — Republikanec SLS.« 1 ji, čeprav z manj kričečimi dekoracijami.« Nasproti tej grdi izmišljotini ugotavljamo, da je o udeležbi ali neudeležbi republikanskih volileev v volilnem okrožju Ljubi jana-mes to edino kompetentna sklepati ljubljanska republikanska krajevna 'politična organizacija in nihče drugi! Ta organizacija pa o tem vprašanju do danes še ni prav nič oklepala in prav nič sklenila! Vse, kar piše »Slovenec« o tej zadevi, je gola neresnica in grda politična laž. Obžalujemo »Slovenca«, da daje mesta v svojih predalih staroznanim ljubljanskim političnim klepetuljam, ki nič ne vedo. Drugič naj se »Slovenec« obrne po informacije, ki.se tičejo nas, raj-še naravnost na nas in naj bo overjen, da jih bo dobil. Z izmišljotinami si gotovo ne bo dvigni) svojega ugleda, še manj pa z osebnimi na- ma »jugoslovanski«! Svojo ljubezen do Slovenstva pa je odkril šele pozneje, ko je tudi on sain čutil na svoji koži vse bridke posledice one »jugoslovanske« politike, v katero je Slovence pripeljalo vodstvo tiste stranke, katere glasilo je ravno sam »Domoljub«! Kdo je kriv, da je moral napisati »Domoljub« 1. 1922. članek »Sr bs k a J ugos 1 a vi j a «? Kdo je kriv, da je moral napisati »Domoljub« I. 1923. članek »Slovenci in Hrvatje, plačajte«? Kdo je kriv, da je moral napisati »Domoljub« 1. 1924. članek »Bodi Srb — ali pogini«? Ali niiso tega krivi ravno oni »voditelji« slovenskega naroda, ki so 1. 1918. kar na slepo srečo drvili v Belgrad, ne meneč se takrat za pravice slovenskega ljudstva? Ali niso bili prvi med temi »voditelji« tudi današnji voditelji SLS? Ali ni veleznačilno za naše politične razmere, da je moral »Domoljub« s svojimi članki od 1. 1922. naprej najglasnejše obsojati posledice tiste politike, ki jo je delala njegova lastna stranka od 1. 1918. do 1. 1920.? In to naj bodo od »usode in časa poklicani voditelji Slovenstva«? Tega slovenski 'kmetje in delavci ne bodo verjeli in zato bodo 8. februarja volili republikansko! Dnevne vesti. Ljubljanskim republikancem. Organiziranih republikancev v Ljubljani ni na tisoče, lepo število pa jih je le. Naše malo številce bi utegnilo postati pri ljubljanskih vo-livah v danili razmerah celo jeziček na vagi, ker utegne že kakih 50 do 100 glasov odločiti v prilog ene ali druge stranke. Nas je pa še nekaj več in sicer precej več. Zato so se začeli že razni oštarijski prisluš-kači in kavarniški politikom zelo zanimati tudi za nas, kam in kako bomo volili in če'bomo sploh volili. Ti ljudje bi radi to izvedeli od naših pristašev, da bi lahko čim prej prenašali razne pošte od hiše do hiše. Kako pa se bomo odločili, to nikogar nič ne briga razun nas samih. Da pa se raznih »firbcev« na lep način otresete, vam svetujemo, da jih dajte do zadnjega dne »vleči« kar se da! Eden naj pove (seveda »strogo zaupno«) kakšnemu takemu vsiljivcu, da smo že čisto za gotovo sklenili voliti Periča. Drugi naj pove, da smo sklenili glasovati za Žerjava ali pa za Ravniharja ali padi. »Domoljub*4 ustavljen in zopet dovo en Republikanci Republikanci na Štajerskem! Vaša skrinjica na Štajerskem je edino le To je skrinjica Slov. republikanske stranke kmetov in de avcev. na Kranjskem! Vaša skrinjica na Kranjskem je edino le To je Skrinjica Slov. republikanske stranke Kmetov in d lavcev. pa za Lom imi isto. Verjemite nam, da bodo vso tako čenče takoj tiskane kjerkoli, in vi .se boste lahko prav od srca smejali različnim firb-čnim osličkom in teličkom in boste na ta način najbolj oplazili razne prisluškaee po njihovih umazanih gobcih! Vi sami boste pa že pravočasno vedeli, kaj boste naredili, ker boste o tem sklepali vi sami. Iz Ritke pri Krškem. Naši nasprotniki lažejo, da je neki Mlakar Alojz iz R;ike zaupnik naše SRS. Konštatiramo, da ta g. Mlakar ni naš 'zaupnik, ampak Iznanega novomeškega Murna. Mi nimamo ž njun nobene zveze, ker mi nimamo nobenih plačanih agitatorjev. »Nak, republike pa že ne!« Tako je pisal bajivVugleden kmet iz ljubljanske okolice« »Slovenskemu Narodu« dne 15. t. m. Ta »ugleden kmet« piše: »Kar nas je kmetov, ■ki mislimo s svojim možgani, smo odločilo za kralja. Mi tega svojega vladarja ljubimo, ga spoštujemo in visoko cenimo in nastopimo tudi proti škofu, ako se on izjavi za republiko. Nak, republike pa že ne.« — Nam ni še noben kmet tako lepo pisal, čeprav nam pišejo kmetje zelo mnogo pisem in dopisnic. čudni ljudje. N’ nedavnih časih «o delale v slovenskem, zlasti v ljubljanskem javnem življenju precej zgage takozvane »narodne dame«. To so bile ženske, ki so imele ves ljubi dan čas prekladati se s postelje tia zofo in z zofe na posteljo. Slovenske kmetice in delavke, ki tega časa niso imele, niso bile »narodne« dame, čeprav so bilo .stokrat boljše Slovenke kakor onih par mestnih žensk. Toda »narodne dame« so enostavno same sebe proglasile za »narodne dame«, drugih pa ne, in to je za neumne ljudi držalo. — Metodo, da kdo samega sebe proglasi za nekaj, kar so tudi drugi, so začele danes posnemati tudi naše politične stranke. Tako n. pr. proglašajo radikal' in demokrat je samo sebe za »narodni blok«, kakor da bi bili pristaši vseh drugih strank sami privandranci iz turško Azije! Tudi Slovenska ljudska stranka je zabredla v isto napako s tem, da samo sebe proglaša za edino slovensko stranko in za edino anščitnico slovenskih interesov, kakor da bi bili slovenski republikanci, slovenski socialisti ali pa slovenski komunisti kaj drugega kot Slovenci! Samolastno proglašanjo samega sebe za nekaj, kar kdo ni, je pa znak nadutosti in ošabnosti ali pa znak neumnosti. Pametni ljudje tega ne delajo, ampak puščajo veljati vsakemu svoje. Pametna politika. V časopisju Slovenske ljudske stranke se je zopet pojavil stari očitek, da je bila Radeeva politika neumna, slovenska politika, t. j. politika S>L*S pa edino pametna. — Zato se pa Slovencem zadnjih šest let tako dobro godi, ker nas od leta 1918. naprej vodi sama talca pamet! Pogruntal jo je. V članku »G. Prepeluh in njegova načela«, ki je izšel v nedeljskem »Slovencu«, pravi .neznani nam pisec, da kandidira g. ■Prepeluh samo zato, ker hrepeni po mandatu. — Ta jo je pa res pogruntal, ki je to zapisal! Ali ne kandidira 1 ud i dr. Žerja v zato, da bi dobil mandat? Ali je mar samo g. dr. Korošec tako otročji, da kandidira, da ne bi dobil mandata? Radič v ječi. Štefan Radič je še vedno zaprt in kakor vse kaže, ga namerava vlada še dolgo držati zaprtega, najmanj tako dolgo, dokler bo ta vlada na krmilu. Godi se mu tako, kakor .se godi vsakemu jetniku. Dovolili so mu samo to olajšavo, da sme dobivati svojo hrano. Tudi piše lahko, toda vsako črko, ki jo napiše, stokrat prešnofajo. Dovoljen mu je tudi kot vsem jetnikom sprehod po dvorišču. Ker je pa Radič skoro popolnoma slep (on ne vidi na shodih, ali govori pred enim človekom ali pa pred 100 tisoč ljudmi), se je našla neka dobra ženska, ki ga vodi. Slovenski volile:, zlasti vi samozavestni in ponosni Štajerci, ki ste si sami izbrali Radiča za kandidata, ali se zavedate, kaj je Vaša dolžnost? V.si od hiše do hiše na agitacijo proti krivici in nasilju! Vse krogljice v DRUGO Skrinjico! Mi se ne damo in nas tudi ne bodo! Prizor iz grajske kleti v Mariboru. V znani grajski kleti v Mariboru sedi mariborski veliki župan g. Pirkmajer. Predenj stopi njegov kandidat g. dr. Pivko z besedami: »Daj še mene zapreti, da bom izvoljen!« V »kulturni boj« bi nas rad po rinil »Slovenec«, ki pravi, da smo mi proti duhovščini(!) in sicer zato, kor smo v zadnji številki našega lista povedali, da videmski g. kaplan ne ravna prav, če hujska ljudi na republikance. Nam se pa zdi, da smo se mi za gospode duhovnike vedno veliko bolj zavzemali kakor •sta se zavzemala gg. poslanca Škulj in dr. Korošec, ki sta oba duhovnika. Kar vprašata naj oba pri svojih •duhovnikih-sobratih! V »kulturni boj« se pa mi ne spuščamo, ker ne čurimo nobene potrebe za to. Na nekatera vprašanja, zakaj ne napadamo dr. Žerjava in njegovih demokratov, odgovarjamo, da zato ne, ker nas pusto tudi oni na miru. Kdor pa tepe nas, temu vračamo in bomo še vračali z enakim denarjem. Kako piše »Juitro« o gospodu Murnu iz Kandijc? »Jutro« je posvetilo v nedeljo »republikancu« g. Murnu iz Kandije med drugim tudi sledeče vrstice:»Nas Slovence je pa že lahko sram, vsak zakoten priganjač hoče biti poslanec in imeti svojo stranko ... Tujci se> nam morajo res smejati. No, .sedaj so se pa Kandijotje tudi postavili, bodo 'meli svojo Murnovo republiko od Krke do Žabje vasi. Kandijotje sami pravijo, da je ta republika za pustni torek. — Odkod je neki Murn vzel, da je kmet, saj še nikdar ni bil! Saj je še na kmete redko hodil, in sicer samo takrat, če je kupil prav poceni kak les, ki ga je potem prav drago prodal! — Najbolje bi bilo. da bi se take kandidature preprečile, če bi morala vsaka stranka, ki postavi listo, vložiti pri državni blagajni najmanj 15.000 dinarjev za-reveže ali in vabil e, potem bi vse te zakotne kandidature kar same od sebe odpadle.« — »Jutrovim« besedam ni treba nič dostavljati. Mi smo prepričani, da bodo vsi slovenski republikanci na Kranjskem metali svoje kroglice v ČETRTO skrinjico. Radič je zaprt, g. Murn pa ne — to pove slovenskim republikancem na Kranjskem dovolj! (egavi hlapci smo? Časopisje SLS nam vedno očita, da smo v •službi dr. Žerjava, ker nastopamo samostojno in se ne maramo slepo pokoriti poveljem voditeljev monarhistične Slovenske ljudske stranke. — Z isto pravico in po isti pameti bi nam očital lahko tudi dr. Žerjav, da smo v službi dr. Korošca, ker se nočemo pokoriti njegovim poveljem, ampak nastopamo samostojno. — Ravno tako bi .se dalo očitati dr. Korošcu, da stoji v Pn-šičevi službi, ker cepi s svojim samostojnim nastopom demokratske vrste v .Sloveniji na korist radikalom. Po tej pameti stoje sploh vse politične stranke v Sloveniji »v službi« tega ali onega in vso je plačano in podkupljeno, od dr. Korošcu začenši pa tja do mariborskega dr. Ravnika. — Ali ljudje, ki take čenče trosijo, ne vidijo, kako bedasto govore? Sv. Križ pri Kostanjevici. V svoji turneji od vasi do vasi po krškem okraju, je” imel minister n. r. g. Sušnik dne 14. t. in. shod v Sv. Križu. Tukajšni g. župnik so z lece ta shod oznanili in ljudem zabičali, (la naj pustijo vse delo in naj pridejo poslušat. Mislili smo: g. minister pride kakor rjoveč lev — pa smo se zmotili. Mesto javnega shoda je imel govor v dvorani »Kato liškoga doma«. Tega shoda so je hotel udeležiti tudi naš kandidat za krški okraj. A glej ga spaka. Gospodje in g. minister Sušnik so se bali, da bi naš kandidat ljudem odkril njihovo sleparijo in povedal, da jo edino prava republikanska stranka SRS, ki je bila v federativni zvezi z rapuščeno UR. S S in katera ima na Kranjskem četrto (4.) ■Skrinjico; so zahtevali omenjeni gospodje, da se mora odstraniti, češ, nimaš vabila za shod. Pa čujte g. minister, tudi stene imajo ušesa in tako smo zvedli kaj ste govorili ljudem. Namesto, da bi opravičili vašo jalovo politiko, ste začeli igrati na republiko. Vprašali ste ljudi: kdo ni za republiko, naj se javi — bilo ni nobenega proti njej — razen Vas. Natvezli ste jim tudi, da ste Vi za dosego republike mirnim potom, a mi pa da jo hočemo s silo dobiti. Ali Vas ni sram takega varanja? Mislite 1 i, da ljudstvo ne ve, da ga slepite tukaj z republiko, v Belgra-du si pa pripravljate kotiček pri Pašičevi bradi v slučaju volilnega poraza. Torej ne žonglirajte med ■našim poštenim republikanskim ljudstvom s takimi metodami, da se ne opečete. Kajti naš kmet in delavec dobro vesla, da je SLS monarhistična. Kličemo Vam tudi: Pomnite, da se nož, ki na obe strani reže prej zrabi, kakor navaden. Mislimo in upamo, da boste .imeli za naprej več časti in ne ljudstva varali ■samo radi tega, da bi ono v prepričanju, da voli republiko, metalo •krogljice — Vam monarhistom. Resnični republikanec. Tov. Jos. Kunej v Rogatcu, namestnik našega kandidata za okraja Amarje im Ormož je že teden dni v zaporu. Oblast ga dolžičujte! — da je nabiral pri somišljenikih podpise za našo kandidatno listo na Štajerskem. Kaj smo res že v Ma-cedoniji? Nepostavno dejanje poštnega urada. Nek naš somišljenik na Turjaku je prejel od nas rekomandi-rano pošiljafev. Poštni urad' pa si je dovolil predrznost, da je paketič odprl in ga izročil žandarmeriji. Le-ta pa je bila toliko pametna, da je pošiljko izročila sama naslovljencu. Nihče se no sme čuditi, ako ljudje bolj in bolj izgubljajo zaupanje v nepristranost javnih uradov. Volilna fnrbarija. Poročajo nam: V Maharovcu na Dolenjskem je imel volilni shod minister n. r. g. prof. Sušnik. Naši somišljeniki so zahtevali, da se izjavi kaj je: monarhist ali republikanec? Tn se je g. kaplan Kovačič podpisal, da je republikanec. Nato je govoril g. minister n. r. prof. Sušnik za — republiko! Podpis g. kaplana hranimo! — To samo pribijamo, da ne bo pozneje praznih besedi. Časopisje SLS poroča zelo veliko o preganjanjih in terorju v Srbiji, Macedoniji in na Hrvaškem. O nečimrnih preganjanjih slovenskih republikancev molči kot riba. Samo ugotavljamo! Ormož. Na ukaz mariborskega velikega župana je žamdarmerija pod vodstvom advokata dr. Bana izvršila dne 13. L 1925. hišno preiskavo pri našem kandidatu Ivanu Rojs v Ormožu. Iskali so korespondenco z Radičem, našli pa je niso, ker je Radič zaprt in mu ni dovoljeno dopisovanje z Ormožem. Menda ni samo naključje, da je žandar-merija med vojno iskala pri Rojsu sumljiva pisma .iz Srbije in Črne gon*; to je seve bilo še za časa, ko si je malokdo upal javno povedati, da je Slovenec. Danes v »svobodni« Jugoslaviji pa, preganjajo Slovenca, če si upa povedati, da so Hrvati naši najbližji bratje in tudi ljudje. Predzadnji »Slov. Gospodar« piši', da bodo 8. februarja vsi pošteni ljudje vrgli v prvo skrinjico. To razumemo tako, da vsi tisti, ki bodo vrgli na Štajerskem v drugo, na Kranjskem pa v četrto skrinjico niso pošteni, pač pa lahko postane vsak lump pošten, če vrže v prvo . skrinjico. Iz ljutomerskim goric nam piše vkrčar: »Sem poročen in oče 7 nedoraslih otrok. Pri skledi nas je 9, .za delo pa sva z ženo sama. Sedaj, ko se je pričela rez, zasluživa z ženo na dan 48 K, to jo po K 24 en težak. Izven tega imam prosto stanovanje, 2 ‘sužnja borovih drv na leto in nekaj zemlje za fižol, koruzo in krompir. Delamo zjutraj od sedme in zvečer do pete in šeste ure. Kadar nosimo v košu gnoj in zemljo iz dobne na strmi hrib v vinograd, trni mo huje kot vprežena živina. Obleke i:n obuval raztrgamo na dan več kot znaša naš zaslužek. Živimo tako slabo, da si človek, kateri naših razmer ne pozna, tega •sploh ne more predstaviti. Graj-ščina, kateri služim, smatra nas vi-n:čarje in delavce za svoje sužnje. Nič bolje se no godi viničarjem pri drugih gosposkih viničarjih. Večina •viničarjev in vinogradnih delavcev nosi v sebi posledice svetovne vojne. Pohabljeni in drugače bolani trpini in žrtve krvavi' vojne, smo prepuščeni sami sebi, nekdaj smo se klali za druge in danes delamo .za druge. Ni kdo nam ne pomaga in •se ne spomni na nas. Pač, sedaj ob volitvah hočejo naše glasove, prigovarjajo nam, da vržemo v prvo skrinjico, ta pa je gosposka, ker .skrbi za nas samo ob času volitev, •zato bomo volili vsi .republikansko stranko. Tov. Roman Bende v Gor. Radgoni je še vedno v zaporu. Poroča se nam, da doslej še ni bil zaslišan, dasi je preteklo že 3 tedne od njegove aretacije. Po postavi pa mora sodišče aretiranca zaslišati tekom 24 ur. Ig-Studenee. »Jutro« (po domači' »megla«) z dne 20. t. m. poroča, da iso hoteli Prepeluhovi republikanci preprečiti shod »Narodne-ga(??!) bloka« toda njihov vodja jurist Dobrne je moral s svojo žalostno klapo odjurišal iz sokolske dvorane. Malo odgovora! 1. Tako debelo laž »Jutro« lahko .servira svojim backom in pa ljudem, ki se za svojo politično modrost in prepričanje poslužujejo želodca, ne pa svojih možganov. 2. Mi nismo nobeni Prepeluhovi republikanci, ampak čisto pristni slovenski republikanci. Verjamem, da Jutrov-ej ne ločijo osebe od ideje, ker imajo oni samo osebe, idej pa nobenih, •kojim je za vir političnega prepričanja želodec, ne pa pamet. Kako je bilo s tistim jurišem? Republikanci, pa tudi drugi smo prišli na •shod prav dobre volje. Pričakovali smo da bo gospod predsednik, .ki je demokrat, vsaj toliko demokratičen, da bo pripustil volitev predsednika. Pa ga ni. Je rekel, da ga ščiti § 12 in da bo sam. Na moj predlog, da zborovalci korporativno zapustimo dvorano, smo vsi odšli iz dvorane in g. predsednik in gg. govorniki so ostali brez poslušalcev sami s svojim §, ker so n orali ostati sami, ko smo mi čisto prostovoljno zapustili dvorano. »Klapa« ni bila čisto nič žalostna, pač pa sijajno rapoložena, ne tako kot gospod kandidat, ki je žalostno prezebal v mrzli dvorani. Sedaj pa pravi »Jutro«, da smo morali od-jurišati. Kdo pa nas je spodil, če vseh demokratskih poslušalcev še toliko ni bilo, da bi enkrat kvarte vrgli? Zakaj pa noče »Jutro« zapisati, da se je po odhodu republikancev vršil »sijajen« shod. Menda zato, ker tisti človek prav dobro ve, da se je njihovi polomiji ves Ig smejal. Par ljudi je to strašansko jezilo. Zakaj pa obljubljajo meni, da me bodo pretepli? Saj dobro poznamo neke denuncijante na Igu, ki so ta svoj umazani posel že pod Avstrijo prav zvesto opravljali. Mogoče bi povedali ljudje lahko, kdo je tisti človek, ki se strašansko poteguje zato, da jaz ne bi dobil državne štipendije1? Mu kar sam lahko povem, da so ga že drugi v tern delu prehiteli. Kar se pa tiče moje agitacije, Vam povem, da sem jaz prav tako državljan kraljevine SHS kakor vi, kakor Pašič ali pa Opaldarjev Matevž in da imam glede agitacije iste pravice kakor vi in paše nekaj več. Ker pa vi mislite, da je meni to nedovoljeno, Vam povem, da se glede de-nunciaeij v tej zadevi ne obračajte več na okrajno glavarstvo (sedaj: srezko poglavarstvo) ,pač pa rajši na univerzo. J. Dolenec. Naš shod v Mavčičah na Gorenjskem. V nedeljo 18. t. m. je priredila naša .SRS več javnih volilnih shodov. Prav značilen je bil shod v Mavčičah, na katerem se je vo-lilceni predstavil naš kandidat za kranjski okraj, g. Jernej Bohinc. Za njim je v enournem govoru poljudno razložil naš program in naše cilje g. A. Prepeluh. Daši so bili na zelo dobro obiskanem shodu navzoči tudi pristaši raznih drugih strank, je stvarni in mirni govor na ljudi tako prepričevalno uplival, da na koncu shoda ni nihče mogel ničesar ugovarjati. Ljudstvo je bilo •kar presenečeno, da ni bilo na shodu prav nobenega zabavljanja ne .na druge stranke -ne na posamezne osebnosti. Povsod se vidi, da si želi ljudstvo stvarnega političnega pouka, ki ga najbolj potrebuje. To se opaža povsod. »Avstrijski liblajtar — hoče biti poslanec«, tako nam piše odlična osebnost iz Kandije. Ker je vse-biim silno vesela, zato pismo objavljamo. »Kdor poizna mešetarja in penzioniranega fimancarja Josipa Murna, »kmeta« iz Kandije, ta se je nasmejal, ko je dobil v roke produkt njegove duševne revščine ».Republikanske Novine«. Tega tička perje je tako bujno, da \ ain ga moram naslikati v naturni barvi. Glavno pri tem »kmetu je, da mu smrdi vsako resno delo, diše mu pa poslanske dijete. Zato si je brihtna glava izvolila zadnje. V.daril jo je najprvo v »Samostojno kmečko« ter se rinil in rinil v ospredje pri vodstvu, med kmeti pa rjul kakor lev: dol s farji, dol z Radičem, sivijo monarhija itd. Kdor ga pozna, mi mora pritrditi, da je besnel in agitiral kakor abnormalen. Toda glej! Mož je na mah utihnil, videč, da ga ugledni prvaki »samostojne« niso zaznamovali med svoje izvo-ljece kandidate. Od takrat so mu bili prej Pucelj, polpuceljna, pol-drofenika; ampak zapravljeni tisočaki, za zaželjeno poslansko mestece kljub njegovi jezi niso hoteli prifrčati nazaj. Pričel je pravo gonjo na samostojne in tako zlezel v naročje SLS, ki ga je malo popestovala, malo posrčkala: »Boš že dobil gostilno v Kandiji«, ko bomo mi imeli moč. Kajne pa poslanec bi rad bil o^ o!« In verno je poslušal Murn Josip »kmet« iz Kandije in že se je videl, samega sebe za poslanca. »Ampak veš, pri nas je vse zasedeno, gospodje so si kar razdelili, ti pa si velik »kmet« he lie. Kaj pa Radič, te ne mara? Ja polomil si ga dragec, kajne polomil, to je pa hudo. Ne mara te. Ampak poslanec boš, čeprav si »kmet«. Seveda cvenka bo treba za listič, pa bomo že naredili. Veš ta Prepeluh nam dela zgago. Naredi se republikanca, kaj zato! Mi te ne borno prijemali. Zakaj bi požrl vse Prepeluh, ti si »kmet«! Ampak cvenka, ovenka«, je tiho zamrmral Josip. »Le tiho, poslanec boš, gostilno boš imel v Kandiji, ker se ti ravno ne ljubi orati, za cvenk pa ne skrbi! Postavi svojo stranko in glavno, da ne pozabiš pri tem postaviti svojo kištico, he, he. Ta bo nam in tebi v prid!« Roko je kušnil gospodu, ki ga je tako lepo prelevil, pa je šel. Farizeji so se mu pa smejali! In ta politični revček, danes priganja naše posestnike v neko »svojo« republikansko stranko, ki sploh ne eksistira. Se dela in opisuje »kmeta«, ko vendar vsak otrok ve, da moz nikdar ne dela, drvi pa za kupci in prodajalci posestev, mešetari ter se preživlja od mešetari j .in dela tasta in žene, ki mu obdelata polje. Ta človek se naziv-lje »kmeta«! V celem okraju je znan kot političen kričač, ki javno s svojim jezikom napada vsakogar, kdor mu ne ugaja, .sodnike je celo ošvrkni »s škribicini, ki jih lahko v r.. sune kadar hoče«. V obče ga imajo pri nas za tistega, ki ima ali malo preveč ali premalo tam, kjer bi morali biti možgani. Takšen je tedaj naš »krnet« iz Kandije, ki hoče biti slovenski Radič, če tudi samo v oni gostilni v Kandiji, ki so mu jo obljubili majka njegove stranke. Lažnjivi republikanec Muren. »Jutro« od pretečenega pondeljka poroča sledečo zanimivost: V Novem mestu se je vršil krepko obiskan shod Narodnega bloka, na kojem je govoril dr. Rape. Njegovim izvajanjem so navzoči sledili z veliko pažnjo in so končno dali izraza svojemu čustvu z dolgotrajnim pritrjevanjem. Govorili so še gg. svetnik Ferdo Seidl im dr. Gregorič. Sprejeta je bila soglasno resolucija, ki pravi: Pristaši Narodnega bloka in SKS obžalujemo, da hočejo napredni volilci svoje kroglice metati v osem skrinjic, med tem ko bodo klerikalni škodljivci naše države svoje oddajali vsi' le v eno skrinjico. Obsojamo to cepljenje glasov, ker je edino prav, da male stranke podvržejo svojo strankarsko korist višji koristi države in se pridružijo močni in veliki državni fronti Narodnega bloka, ki bo prihodnja štiri leta imel vodstvo države v rokah. Pozivamo vse, da naj pri volitvi 8. februarja oddajo vsi napredni volilci svoje glasove v skrinjico Narodnega bloka. Resolucija je bila soglasno sprejeta tudi od navzočih pristašev SKS in celo od nositelja republikanske liste g. Murna iz Novega mesto. Tako sr jo laži-republikanec Muren sam politično obesil. On je torej za d rja Žerjava. Politični hohštapler! Tovariš Roman Bende, naš kandidat za okraja Ljutomer in Slo-venjgradec je še vedno v zaporih mariborskega sodišča. Dne 15. t. m. .nam piše od tam: 4. januarja sem prišel v Gor. Radgono in bil aretiran ... Pred kratkim sem bil šele stvarno zaslišan in sedaj vem, pri ceni sem. Edino jaz od vseh pristašev SRS sem obdolžen, da sem širil — komunizem! Tako stoji v ovadbi orožništva. In to na podlagi »rezultata preiskave« ki na podlagi podtaknjene ovadbe mojih pol. nasprotnikov. Kot dinga točka ovadbe stoji nesmisel in zlobna glu-pust, da sem »vojake nagovarjal, nuj ne gredo služit«. Od smešnosti do neumnosti je samo en korak, jaz pa sodim v luknji od 4. t. m. . . . In kakor sem zvedel od samega orožništva, me je ovadil obmejni komisar Joso Karabajie. proti 'kateremu bom radi lažnjivega podtikanja. odnosno težkega obrekovanja po dokončani razpravi vložil tožbo. Po prvem zaslišanju je g. preiskovalni sodnik predlagal senatu nadaljevanje' preiskave na prosti nogi. Senat je to včeraj odklonil, ja,z pa sem se pritožil na višje dež. sodišče v Ljubljani. Najbolj je naškodiilo moji usodi dr. Koroščevo blatenje o »hrvaški pripregii«. V svoji ljubosumnosti in v strahu za izgubo lepega števila mandatov je čisto slep in v tej slepoti je z velikimi kalibri streljal na nas. Sedaj mu je očitno žal, v resnici pa je vesel svojega uspeha. Orožniki so mi sami pravili: »Saj je stalo v »'Slovencu«, da ste radt-čevci, ne pa samostojna Slovenska republik a n sk a strank a.« Svoje pismo končuje tako: »Upam, da boste, zaupnikom sporočili, naj me klonijo glave, ampak mojo žrtev smatrajo kot bodrilo za pametno im previdno delovanji* v okviru obstoječih zakonov in za vztrajno borbo za naš čisti program socijalne pgiv&nosti im miru!« Znani trgovec Tomo Vehi in iz Središča; je pobiral podpise za kandidatno listo izdajalca Lovrekoviča •s tem, da je trdil, da so podpisi namenjeni za Radičevo listo. Ljudje, ki. so pozneje zvedeli za to prevaro, ki je enaka oni Murna iz Novega mesta, so sedaj razkačeni nad Vel-dinom in nam pišejo ogorčena pisma. Tudi je .Vel din najel nekaj ljudi za pobiranje podpisov ter jim je obljubil za to plačilo. Plačal seveda ni nič in tako ga bodo sedaj dotičniki menda tožili za obljubljene jim zneske. Sicer pa ljudstvo dobro ve, da je edina prava republikanska Skrinjica na štajerskem druga, na Kranjskem pa četrta! IZHAJA I..I B' JANŠKA 0RC.ANIZM1.1A SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna .1. BLASNIKA NASL. v Ljubljani Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki j3 tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5'— -se dobi najboljši Kellerjev roman Za Din 15'— najlspši roman srbskega pisatelja mišiča in za Din 14’— se dobi knjiga kader ki opisuje življenje legijonarjev z; časa svetovne vojske in razsuli Avstrije — v tiskarni 1 BlasniRt nasled. i? Ljub! sni, Breg št. 12. Denar je poslati naprej. PosojiSo telite oddati? — Javite n«-lov: ,Posrt dovir lcu‘ LJUBLJANA, Sv. Pt>\ - c. 23, ki ga odda interest-i m - Trbovelisk iiremog g- ko* s k« anpleiki premog g ? a iltalitke brikete ,2 dobiivta o gl LI RIJ I jubljpna Kralja Petra k 8. Izšla je Blasnikova Velika Pratika ki ima 305 dni. „VELIKA PRATIKA* je najsturej&i slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpostevan že od nafiih pradedov. - Tudi letošnja obširna Uduja se odlikuje po begati vsebini, /.ato pride prav vsaki slov. rodbini. Dobi se v vseli trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po doji nici pri dopis- J Blasnika nasled. tiska na in litograf. zavod Liuhljana, Breg št. 12. Wiit=3TrfctJTTC3 ■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■■■■■ ♦ Hlinim* Dunajski in Ljub-nUpiHl. Ijanski Zvon, Kres, Slov. BCelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige HINKO SEVAR A antikvariat knjigarna " Ljubljana, Stari trg 34 Komisijsko trgovino in trgovsko agenturo obavlja »Posredovalec« Ljubljana, Sv. Petra, essta Ate«. 28. Ux>« Zlatnina, LJUBLJANA Ščipaloi Očala EDINI TIHI PISALNI STROJ L. C. SMITH & BROS MOD. 8, BREZ NAJMANJŠEGA ROPOTA N ZASTOPSTVO: LUDOVIK BARAGA Ljubljana, Šelenburgova ulica 6|I. ■ Popolnoma varno naložite denar v IjJtt h rjnmt/i o p 0*0Jifstieo G r. z. z o. z. ki posluje v novopre-u rejenih prostorih v Ljubljani Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi rrgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. ter jih izplačuje takoj brez odpovedi Večje vloge x Splošno kreditno društvo v Ljubljani Ustanovljeno 1898 registrovaoa zadruga z omejeno zavezo Aleksandrova cesta 5 Telefon št. 367 Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakga odbitka.