Mausser Karel
Otroške sanje
V  tretjem razredu sein bil tistikrat. ko so mi v srcu vgtajale hre-penece želje, da bi posta-i strojevodia. Včasih sem cele popoldneve pre-sanjal in na skrivaj sem si v listnjaku ogradil prostoreek v kotu, kamor sem v steno nabil na gosto žebljev in iih prinierno ukrivil ter \ih po mili "volji Trtil jia desno ali ua levo. lo je oila moja lokomotiva, v kateri sem skrito presedel najlepše ure STOJe mladosti in mi je še danes sladko, ko se spomnim nanjc,
Te farepeneče želje, v katerih sem zavidal strojevodje. so me gnale, da sem skoraj vsak dau po kosilu odšel pod Šmarjetno goro, j)od kaiero lezi kolodvor. Tu sem sedel v travi celo ljubo popoldne in opazoval vlake, ki so prihajali m odhajali hrumeee in posastuo, da so se tresla tla. Cviieče hreščanje zavor je bila prava godba za moja usesa. In če se je lokomo-tiva usiavila prav blizu raene, sem stopil do ograje, ki je delila progo od travnika, in s hrcpenenjem zrl v strojevodjo, ki je z oljcvko hodil od kolesa do kolesa in mazal osišča. ČudiL sem se vsem razlicnim napra-vam, ki so se rumeno svetile raz crno podlago, in opazoval puh pare, ki je sikala iz dimnika. Vse to je bila zame neskončna sreča, in ko scm na večer prišel domov. sem se kar zmuzal v sobico in se učil na vse prete^e, zakaj zdelo se mi je, da je treba strojevodji veliko znati. Tako scni v šoli kljub vsemu postopanju dobro napredoTal in moja dobra niati me ni velikokrat karala.
Moje življenje se je torej vrtilo najTeč v listnjaku in pod Šmarjeino goro. Oitroške igre mi niso bile v posebno zabavo, in kadar je bilo deževno Treme, sem tsc proste nre presedel pri svojih žebijiii.
V takih urah jc smela biti pri meni le najmlajša sestrica Julči, ki je z bleščečimi očesci opazovala raoj resni obraz in s ploskom svojih ročic sledila premikanju žebljev. ki so zavzemali vse mogoče položaje na steni. Včasih sc jc spozabila v svoji otro.Ški zvedavosti, pa ji tega nisem zameril-Čutil sem. se nekam vzvišeuega nad vsem in z mirno kretnjo spravil že-belj, ki ga je ona premaknila, spet na pravo mesto. Nikdar je nisem zmerjal, zakaj preveČ sera bil zaverovan v svoje delo.
ZaČel seni jo jemati tudi pod Šmarjetno goro. Materi je bilo to prav všeč, zakaj sestrica je bila siino živa, in kadar ji je bilo dolgčas, tvtdi nagajiva. Midva pa sva se dobro razumela. in ko sem jo za ročico peljal po cesti. sem ji na dolgo in na široko pripovedoval, kap je Tstajalo v raojih mislih. Ona me je vdano poslušala in zclaj pa zdaj rekla kakn otrosko besedo, ki včasin niti v pogovor ni spadala. Pa fegti ji niscm štel t zlo. saj ji še pet let ni bilo in meni se je zdelo, da sem ji s pi^limi enaj-stimi leti skoraj kakor oče.
Ko sva sedela v travi. sestrica s prstora v ustih. sva se kar na glas čiidila. Posebno sestrica. Prvič je v strahu zakričala, ko je ogromna črna pošast z grmečim bmiidaniem piskala mimo itaju. Koniaj sem jo ob- ¦ držal, da mi ni ntekla. Naio pa se je privadila in navsezadnje sem jo na
256
večer koniaj spravil domov. Kar cepetala je z nogaini, kadar je krožila po tiru sama lokomotiva. To je bil seveda tudi zame redek užitek, kajti puhajučo pošast sem imel venomer pred očini. Sestrica rae je spraŠevala (i vsem mogoČem in jaz sem ji odgovarjal, kakor se mi je pač zdelo prav. Ona je bila z vsem zadovoljna.
^Ko bom strojevodja,« sem ji dejal včasih, *bos Šla z menoj. Sedela ho.š zraven mene, jaz pa bom premikal tiste rocaje, da bo vlak kar piskal. \ič ue bova ustavljala in prav daleč bova šla. Morebiii celo v Ameriko strica obiskat. Nazaj bova pripeljala ponmranče in fige, pa denarja, ki ga ima stric dosti. te bo mama notela z nama, jo bova Uuli vzela, ata ])a ne more, ker mora vsak večer v tovarno.«
»In 1'urlanovo Francko bova tudi s seboj vzela,« je vsa vzradošcena meiiila Julci. Pa jaz zato nisem bil kaj posebno Tnet, ker sem vedel, d& rada nagaja. Toda nazadnje, ko je sestrici šlo že skoraj na jok, sem se moral vdati.
Neizrečno sem želel. da bi niogel kdai govoriti s strojevodjo. Veliko-krat me je imelo, da bi ga kar pozdravil, toda vselej mi je zmanjkalo poguma.
Neko popoldne pa se mi je izpobiila tudi ta Želja, S sestrico sva pletla venčck iz marjetic. in ko je bil dovolj velik. sem ga ji dal na glavo. Prav tedaj je prignnela lokomotiva in se ustavila za ograjjo poleg iiaju. Brž sva bila zraren. Strojevodja z oljevko je ravno stopal po stop-nicah. Ko uaju je zagledal, se nama je nasmehnil in tedaj sem od nekod dobil ioltko poguma. da sem ga pozdravil. Stopil je bli/e in pogladil mojo sesirioo po glavi.
•Kako ti je ])a ime?« jo je prijazno nagovoril. Ker sem poznal njeno bojecnost, seni se odrezal namesto nje: >Julči je, jaz sem pa Drago.«
In sem jo prijel za roko, s katero me je plaŠno držala za srajco.
»Pridna sta, pridna.« ine je potrcpljal po rami in se obrnil proii lo-koraolivi. laz bi mu rad še veliko povedal, pa rui je spet zmanjkalo poguma. Vendar se mi je zdelo silno lepo, da sem s strojevodjo govoril.
Veliko Jet je že tega. Toda ker življenje jie teče po iirib kakor ]oko-motiva, ampak svobodno, nisem postal strojevodja. kakor sem mislil ta-krai. Samo spomin na tisti čas mi je še ostal v srcu, spomin na listnjak in sporain na moje posedanje pod Šmarjetno goro. Vse. kar je bilo, so bile otroške sauje, ki pa so bile tako lepe, da jih še danes z veseljem obnavljam.