Govor dr, Korešoa v seji državnega zbora, dne 19. oktobra. Visoka zbornica! Ravnokar smo zopet sliš^ii moža, s katerim ^e govorila znana >slovenska kmetica« in mu, razodevala politiCno mišljenje jugos o vanskega n&roda. Napram tovarišu g. Markhlu js jokaia, da imamo premalo nemških Šol in da imamo ijudi, ki se navdušojejo za osvobojenje pretežno le, ker ne hodimo za takimi gospodi, kakor ,je g. Mssrkhl. Že predvčerajšnjim smo slišali praviti grofa Barbo, da naš narod ne stoji za aami. (Hrupen smeh pri jugoslovaaskih poslancih.) To je izvedel tndi on menda od »slovenske kmetice«. Mi pa dobro vemo, da vse, kar je na froiiti in za fronto, je vse s srcem za jugoslovansko državnopravno izjavo. (Živahno pritrjevanje). Sedaj nam slikajo vraga na steno, če ne glasujemo za proraCan: Vi zanikajete državo in jo puščate na cedilu v hipu nevarnosti«. Ne bomo se tu pogovarjali o tem, ali mi državo ^potrjujemo ali ne; vernp le, da glasovanje za proračun sploh ne odločuje 'o vprašanju, kdo je za državo in kdo je proti njej, kajti vemo, da je med strankami, ki gredo v boj za vlado, vsaj ena, ki za naprej ne stoji več na stališču potrditve te države. (Klici med Poljaki). Reče se nam tudi: >Vi niste za vojsko!« Ali smo za vojsko ali ne, tudi to je druga stvar. Mi vemo dobro, da k)jub temu, Ce bodemo mi giasovali proti proračunu, bodejo postavljali srbske, hrvatske in slovenske vojake vedno v prve vrste, v strelne jarke. (Živahno vzklikanje). Vemo, da bomo vkljub temu delali, proizvajaje množine živil, naprej v korist države in da bomo sodelovali, da sovražnik ne predere na jugu. f'.e nas vabijo, da glasujemo za proračun, ru>s v»bi|u, di sopodpiramo načelo, ki nas zatiraspodvijcfio niocjo. Vemo zagotovo, da je vlada cbJfU.jiSa Nemcem, da na jogu ne izpremeni ničesar. Vsak žnndar, vsak pisar. vsak glavar, ki je o naših veljakih rekel, da Su >garjave ovce«, mora oj-:ta!i na svojem mestu. Vitez Seidler nam je dejal: »Podpirajte me'< Vprašam Vas, ali bi bil pameten oni človek. ki svojo smrt pospešuje, ki svoj lantni grob kopije? (Barno pritrjevanje). Take politike poslancev narod ne bi razumel in ne odobraval; morda pa bi bila ^a to >Markh!ova >sloveaska kmetica«. (Nerriško) Gotovo izražara soglasuo naziranje JugosJovanskega klnba z i.iasledii|o izjavo: Nikdar doslej ni narod Siovencev, Hrvatov in Srbov od klonil davku na iraetja in krvi. ki sta ga od njega za-tevala vladar iu država. P;t tudi v tej strašni vojni so bržibri sinovi Jugoslavije na bojnem polju in njihcn i zastopniki v tej visoki zbornici doprinesli dokaze svoje požrtvovalnosti za oesarja in domovino. Ako pa se po vsem tern Jugoslo vanski klub pripravlja, da bo glasoval proti zadasnerau proraCunu, se zgodi tako le zategadelj, ker je naša^ |n z nami vseskozi accjlasnega jugoslovariskega ljudstva trdna in fenodrišna volja, izražiti vladi najglobofeejše nezaupanje. (Živahno pritrjevanje in ploskanje). K ternu ravnanju nas sili pred vsem spoznanje, da si viada ni svesta daiekosežnosti in usodnega pomena, ki bi ga imelo ujedinjenje Jugoslovanstva kot vral»rja za moč države ob Adriji ia na Balkanu. (Tako je!) Dalje nas sili k tt"tiu dejstvo, da se vlada nasproti jug03lovanskemu vprašanja ne obr«ča le popolnoraa nedeiavno, marveč naravnosi1 sovražno. Rešitev jugoslovanskega vpraš»nj;< je pa postala po zgodovinskih dogodkih ne- odložljiva, oujna potreba. Ako pa te rešitve ne vzamejo pravočasno v roke merodajni Cinitelji t.e države, tedaj bodo poskušali to storiti na drug-rn meatu zunaj monarhije, kar pač ne more biti ne v interesu monarhije, ne prejasne vladarske hiSc. Daljši vzrok globokemu r:ezaupanju, ki prešinja Jugoslovane proti sedanji vladi, tvorijo ceprestani naskoki in vznemirjenja, kakoršnimje uaš narod vsak dan io vsako uro izpoit .vljen v mirni posesti svoje rodne grude proti vsenemSki grabežljivosli, ne da bi mu viada posvetila vse varstvo, na katero ima zvest in vdan narod vso pravico po pravu in zakonu. Nasprotno, la vlada, kateri smo ob njenem nastopu brez predsodkov hoteli olajšati vodstvo državnih poslov z dovolitvijo začaanega prorafiana, ni dosiej ukrenila prav niCesar, da bi odpravila posledice naCela nravnega, stvarnega in dejanskega zatiranja, ki je bilo zapričeto ob izbruhu svetovne vojne proti Jagoslovanom. Nifi še niso popravljeni ne kaznjivi samovoljni Čini nernškonarodnega uradništva in vojaštva, ne oni odnošaji, ki so bili ustvarjeni v službi ponemte vanja. (Tako je!) Vsled prestane krivice, ki nas je zadela iu ranila v živo, in poačeni po šknšnjah v tej Tojni, so pripravljeni Jngoslovani na najbrezobzirnejši boj" proti naCelu, ki hoče ravnati 2 njimi in nji ¦ hovo zemljo edino le kakor 3 kako kolonijo tuiib, prednosli vživajoCih narodov. (Živahno pritrjevaDJe). Glasovanje naše proti proračunu nam je zate gadelj le čin silobrana proti viadi, ki meni, da more brezobzirno iti preko naše časti in preko naših življenskih inkresov. (Živahna pohvala in ploskanje. Govorniku čestitajo)