CINKARNAH
L e t o I. Celje, 1. j u n i j a 1954 S t e v. 4
OB ROJSTNEM DNEVU

di
pLa,<s&aci- cipcic^pcjfci
mcLplsctLct
Razcvetel se je maj, griči so se ogrnili s plaščem zelenih gozdov. Sadovnjaki cvetijo, vsa narava klije in se vrača v življenje. Na travnih bilkah in cvetnih listih blestijo v soncu rosne kapljice kot tisoč diamantov.
Maj, mesec prebujenja v življenje, vir moči za velika dela. Maj, ki je daroval velikega sina naših narodov, našega junaka, našega močnega voditelja — maršala Tita. Ob njegovem rojstnem dnevu se ga spominjajo vsi narodi naše domovine, vse misli hitijo k njemu in nas spominjajo njegovega truda za našo srečno bodočnost. V mislih ga vidimo, v viharjih in snežnih zametih naših planin z vso silo v borbi proti sovražnikom naše domovine. Vidimo ga v štabu, kjer kuje načrte za zmago nad okupatorjem. Vedno in povsod je prvi, najmočnejši, z največjo vero v zmago. Dosegel je cilj, osvobodil je našo zemljo izkoriščevalca in tirana; iz gozdov je zadonela glasna pesem o svobodi. Da, svoboda je prišla, toda zemlja je bila poteptana, industrijski objekti porušeni, ljudje izmučeni. Našega voditelja je čakala nova, morda še težja naloga. Obnoviti je bilo treba domovino, ustvariti nov gospodarski sistem, ki ne bo tlačil ustvarjalce, t. j. delovni razred, ampak jim bo dal moči in svobodo, da razvijejo vse svoje sile za naš skupni dobrobit. Pod njegovim
vodstvom so bili izdani številni ukrepi, ki so se z veliko hitrostjo odražali v življenju. Rasle so hidrocentrale, nove železnice in ceste. Številne nove tovarne so zrasle iz tal in dale zaslužek tisočem in tisočem. Ni nam več treba iskati kruha v tujini. Naša preprosta poljedelska država se razvija v industrijsko državo, vendar pa se poleg tega poljedelstvo dviga na višjo stopnjo, nabavljeni so bili stroji, ki nadomeščajo krvave žulje in neprespane noči naši poljedelcev. Delo postaja bolj veselo in plodonosno.
Postopoma gradimo socializem, obliko družbe, ki izenačuje razrede in pozna le en vir
bogastva — delo uma in,rok. Kljub zunanjemu nasprotovanju in oviram, ki so nam jih postavljali, da ne bi mogli izvršiti naše petletke, je pri nas delo teklo naprej, sadovi našega truda pa so leto za letom vidnejši, dvigajo našo življenjsko raven in ugled zunaj.
Zavedali smo se in se zavedamo, da naš trud ne more biti zaman, ker nas vodi ON, kateremu dolgujemo našo svobodo in mir.
Ob njegovem rojstnem dnevu mu kličemo iz vseh delov naše države; »Naj živi dragi voditelj, naj nas vodi s svojo skrbjo in ljubeznijo v lepše življenje.
A. K.
Konferenca kmetijskih strokovnjakov
Naša nova naprava za žvepleno kislino bo skoraj dograjena. Z dograditvijo bomo povečali proizvodnjo žveplene kisline. V zvezi s tem je dana možnost in nujnost povečanja proizvodnje umetnih gnojil, katerih v naši državi primanjkuje in smo jih uvažali.
Potrebno je bilo rešiti vprašanje proizvodnje in uporabe superfosfata, vprašanje umestnosti
Zakaj nismo pravočasno prejeli plač?
To vprašanje so si člani kolektiva postavljali prve dni meseca maja, ko so prejeli akontacijo s tridnevno zamudo, to je šele 8. in ne 5. v mesecu kakor je običajno.
Kolektiv je vedel, da nam je letni zaključni obračun zagotovil del presežnih plač, kot nagrado za izredne upehe, ki smo jih dosegli v preteklem letu, predvsem s povečano storilnostjo dela, z izboljšavami v tehnološkem procesu, kar je imelo za posledico povečani iz-plen in s tem v zvezi znižanje proizvodnih stroškov. Storilnost se je dvignila v vseh obratih in oddelkih.
Svoj del je doprinesel še komercialni sektor, ki je spretno izbiral tržišča in njih specifičnost pravilno razumel ter s tem izkoristil možnost doseganja višjih cen.
Vsi brez izjeme smo se veselili tega priznanja za naš trud v preteklem letu, ki nam bo obenem vzpodbuda za delo v tekočem letu. Vendar smo skoraj prišli v položaj, da viška ne bi mogli izplačati pred prvim majem, praznikom dela. Nihče ni hotel tega verjeti! In zakaj ne? Saj smo daleč presegli plan akumulacije in v rokih do konca preteklega leta odplačevali obveznosti do iste. Res je, da so se tudi v preteklem letu pojavljale trenutne krize, katere pa smo po nekaj dnevih prebrodili. To pot pa bi morali odložiti izplačilo skromnega dela ustvarjenega presežka sklada za plače, ko smo vendar pretežni del tega sklada žrtvovali za kritje stroškov investicijskega materiala, ki je bil plačan iz obratnih sredstev ter del v sklad za samostojno razpolaganje, to je za dograditev 3 stanovanjskih hiš, torej za skupnost. Bližal se je prvi maj, ostala podjetja so že izplačevala višek, zato je razumljivo, da je kolektiv vztrajno zahteval izplačilo istega. Uspelo nam je, da smo ta višek izplačali pred praznikom dela, vendar gmotna kriza še ni bila mimo.
Vprašujemo se torej, kje so vzroki teh težav, katerih ni bilo mogoče premostiti kakor v prejšnjem obdobju.
Z novim gospodarskim sistemom smo dobili tudi nov kreditni sistem.
Cinkarna je v preteklem letu zaradi ugodnih pogodb z agencijami in s pogodbami o predelovanju koncentrata izhajala s kreditom, ki je bil dokaj nizek v primeri s sredstvi, ki bi jih sicer potrebovala, Letošnji kreditni sistem pa je upošteval le 90% lanskoletnega povprečnega koriščenja. Na ta način so bila dodeljena Cinkarni nezadostna sredstva za obratovanje, ki naj bi teklo'brez motenj. V istem položaju se j,© znašla večina podjetij, da o trgovini sploh ne govorimo, ki je prejela le 50% lanskoletnega povprečnega koriščenja kredita. Vse to je naravno, vplivalo na pritok plačil s strani naših kupcev, to se pravi denar ni prihajal v določenih terminih, proizvodnja pa je tekla naprej, ker mora teči. Razumljivo je torej, da smo z onimi sredstvi, ki so pritekala, morali plačevati najprej najnujnejše dobave surovin, ker bi sicer nastala nepoprayljiva škoda. Zato se je izplačilo akontacije zavleklo za tri dni.
Kaj smo storili, da bi prebredli težave? S stalnim opominjanjem, s tožbami smo morali prisiliti naše odjemalce na hitrejše plačevanje svojih obveznosti do našega podjetja. Ker se je večina podjetij nahajala v istem položaju kakor mi, zato se je rok plačil podaljšal. Vendar so bili primeri zakasnitve plačil preko roka 30 dni zelo redki.
Edina rešitev iz tega zastoja je bila revizija kreditnega sistema oz. dodeljevanje dodatnih kreditov s strani Narodne banke. Naši gospodarski forumi so pravočasno spoznali položaj. NB je morala pristopiti k podeljevanju dodatnih kreditov.
Tudi naše podjetje je takoj vložilo vlogo z obširno dokumentacijo za dodatni kredit, katerega smo med tem časom že prejeli. S tem je bila odstranjena bojazen pred takimi neljubimi motnjami kot so bile zgoraj navedene.
Osenjak Robert
granulacije istega, uporabnosti mešanih gnojil v Sloveniji in Istri, uporabnosti bakrenega apna itd. Zavedajoč se težke naloge, je podjetje hotelo rešiti ta vprašanja soglasno s kmetijskimi strokovnjaki. V ta namen je uprava podjetja dne 6. V. 1954 sklicala konferenco kmetijskih strokovnjakov ter so se te konference udeležili po svojih predstavnikih: Agronomska fakulteta v Ljubljani, Kmetijski raziskovalni zavod v Ljubljani, Kmetijski magazin v Ljubljani, Agrotehnika v Ljubljani, Tovarna dušika Ruše in OLO Celje. Na žalost se konference niso udeležili tudi drugi povabljeni.
Konferenca je bila zelo plodna. Dobili smo pregled o proizvodnji umetnih gnojil tako doma, kakor tudi v ’ inozemstvu. Konferenca pa je tudi pokazala neenakost gledanja na ta vprašanja po naših strokovnjakih, kar kaže, da smo tem vprašanjem doslej posvečali premalo pozornosti. Z izmenjavo misli je bila nakazana pot, kako bi bilo pristopiti k reševanju teh vprašanj. Danes so ostvarjeni šele prvi začetki spoznavanja tal naše ožje domovine in se v glavnem zadovoljujemo z neznanstvenimi dognanji in izkušnjami posameznikov. Tozadevna domača literatura je skromna in nas na tem polju čaka ogromno dela. Proučevanja uporabe raznih vrst umetnih gnojil na domačih tleh ne dajejo jasnosti in je težko ugotoviti revnost naših tal na raznih kemikalijah.
Tako so bila zastopana na konferenci razna stališča za in proti granulaciji superfosfata, dasi pristopa n. pr. Nemčija v letošnjem letu k 100% granulaciji umetnih gnojil. Iznešeni so bili tehtni razlogi za in proti granulaciji pri nas.
Konferenca je soglasno ugotovila, da so količine umetnih gnojil, ki jih izdelujemo in katere trenutno še nameravamo proizvajati, minimalne napram potrebam. Proizvodnja superfosfata po dosedanjih izkušnjah odgovarja, pristopiti pa bi bilo k poizkusom granuliranja. Sele, če bi se poizkusi dobro obnesli, bi pristopili k gra-nuliranju.
Glede mešanih gnojil ie bil sprejet sklep, da se bodo izdelovala KAS-gnojila. Za izdelavo ostalih mešanih gnojil pa se bo potrebno še odločiti, ali jih bomo izdelovali na bazi amo-nijakove proste vode ali na drug način.
V okviru podjetja se bo ustanovila služba za raziskavo tal in postaja za biološko proučevanje uporabnosti raznih vrst gnojil.
Potek konference je nakazal, da je povezava kmetijskih strokovnjakov na tem področju dela s proizvajalcem nujna, ter da so bila dana zelo koristna napotila za nadaljnje delo.
Ctu-kautac |
Važnejši sklepi delavskega sveta in upravnega odbora v času od 31. III. 1954 do 29. IV. 1954
Na prvi seji upravnega odbora dne 8. IV. 54. so se v glavnem pretresala finančna vprašanja, posebno pa zagotovitev investicijskih kreditov. Podjetje je bilo takrat v zagati glede dobave belgijskih glin vsled pomanjkanja Bfr., vendar pa je sedaj dobava urejena.
V komisijo za HTZ so bili izvoljeni tov. Lešek, ing. Marjanovič in tov. Spat.
Ugotovilo se je, da delavci ne uporabljajo zaščitnih sredstev ter bodo morali mojstri v bodoče na to bolj paziti.
Tudi prva seja delavskega sveta je z dne 15. IV. 1954. bila predvsem namenjena vprašanju kreditov. To vprašanje je še vedno ostalo odprto, ker še tozadevno ni rešeno v državnem merilu. Na tej seji se je tudi obravnavala problematika topilnice. Poleg drugega se je v glavnem razčistilo vprašanje glin in domačega koksa. Da ne bi grozila v bodoče nevarnost zastoja produkcije, je bilo sklenjeno, da se nabavi glina na zalogo za tri mesece.
Na tej seji so bile določene dnevnice za službena potovanja v inozemstvo. Sprejet je bil tudi sklep, da se imenuje naš dom v Logarski dolini: »Planinski dom Cinkarne«.
Na drugi seji upravnega odbora z dne 22. IV. 1954 so podali poročila naši strokovnjaki, ki so bili v Angliji in Nemčiji zaradi nakupa naprav za novo napravo superfosfata. Obrati bodo dobili poročila na vpogled!
Prav tako so na tej seji poročali naši zastopniki o potovanju v Grčijo in Turčijo. Vsled ugotovljene potrebe je bilo načelno sklenjeno, da se nastavi obratni zdravnik.
Na (retji seji upravnega odbora dne 29. IV. 1954 so se predvsem obravnavali problemi HTZ. Opekline so pri nas na dnevnem redu in gre s tem mnogo delovnih dni v izgubo. V topilnici se uvedejo gamaše, ki so že v kemičnih obratih preizkušene. Storjen je bil tudi sklep, da se postopoma dozidajo prostori, kjer bi se lahko iz ohlajenih alonž stresal prah. V kopalnici se bodo položile lesene rešetke. Dimnik v pra-žarni se bo popravil. Na tej seji se je tudi obravnavalo, kdo je upravičen na višek. Sprejet je bil načelen sklep, da podjetje opremi v bolnici sobo za čakajoče matere, v kolikor stroški ne bi bili previsoki. V bodoče bo upravni odbor sklepal o mesečnih operativnih planih. Ker v letošnjem letu na splošno ni potrebno izdelovati novih tarifnih pravilnikov, je bil sprejet sklep, da se sestavi nov tarifni pravilnik, z ozirom na združeno podjetje, (sicer bi imeli dva veljavna tarifna pravilnika), in bi se naj novi tarifni pravilnik takoj izdal, čim bomo dobili potrditev za 15% povišanje. Glede dopustov je bilo sklenjeno, da se računajo po osnutku določil za dopuste koledarski dnevi in ne delovni dnevi.
Zakaj moramo povečati proizvodnjo superfosfata
Nova naprava za proizvodnjo žveplene kisline se dokončuje. Strokovnjaki so prepričani, da bo naprava v mesecu juliju gotova, če ne bo nepredvidenih zaprek.
Ta nova naprava bo dajala, ko bo v normalnem pogonu, okrog 60 ton žveplene kisline v 24 urah, ali mesečno okrog 1800 do 1900 ton.
To žvepleno kislino, ki jo bomo producirali, bomo morali vnovčiti.
Kdo so potrošniki žveplene kisline? Iz angleške statistike za leto 1950 je razvidna njih razdelitev:
1.	Za proizvodnjo umetnih gnojil
(superfosfat in	amonsulfat)	40%
2.	Vizkoza	12%
3.	Za barve (litopon	in	druge)	8%
4.	Ostali potrošniki (modra galica,
železna galica in cinksulfat, krom galun in drugi)	40%
Če analiziramo te podatke in jih prikrojimo našim razmeram v LRS, pridemo do naslednje razdelitve naše žveplene kisline, z ozirom na to, da še Kemična tovarna v Hrastniku
proizvaja žvepleno kislino, ki jo prodaja potrošnikom označenim pod točko 4 zgoraj.
Naša predvidena letna produkcija je 21.000 ton žveplene kisline.
Predvidena poraba za litopon je 600 ton,
2.86%.
Predvidena poraba za kromov galun je 160 ton, 0,76%.
Predvidena poraba za modro galico je 1000 ton, 4.76%.
Predvidena poraba za cinksulfat je 100 ton, 0.48%.
Ostane za superfosfat 19,140 ton ali 91,14 %.
Poraba za litopon in ostale produkte predstavlja komaj 8.86%, dočim se mora 91.14% proizvodnje predvideti za proizvodnjo superfosfata.
Obstoječa naprava za proizvodnjo superfosfata tahko pod najugodnejšimi pogoji predela komaj polovico žveplene kisline, zaradi tega je nujno, da se poveča obstoječa kapaciteta.
Vzporedno z gradnjo nove žveplene kisline, smo pristopili k naročilu dodatne opreme za superfosfat. Novi razkrojevalni kotel bo dobavljen konec maja. Prav tako je plačan in naročen tudi nov mlin v Angliji. Pakovanje, ki se vrši sedaj ročno, bo mehanizirano in bo v bodoče to delo opravljal pakovalni stroj, s kapaciteto 10 ton na uro. Ta stroj bo dobavljen v mesecu juniju t. 1. Stroj bodo izdelale strojne tovarne v Trbovljah.
Ko že pristopamo k razširitvi zmogljivosti proizvodnje superfosfata, se moramo nujno vprašati, ali je naš dosedanji tehnološki postopek pravilen? Ali s kvaliteto izdelka res lahko dosežemo učinek na rastlinah, ali ne bi bilo boljše izdelovati iz superfosfata morda kakšna mešana gnojila?
Vse te okolnosti in faktorje je imela uprava pred očmi, ko je predložila predlog delavskemu svetu, naj privoli, da si uslužbenci, ki delajo na teh perečih vprašanjih ogledajo tovarne v inozemstvu.
To študijsko potovanje je bilo izvršeno in se pokazalo kot zelo koristno. Po posredovanju podjetja Lurgi, ki nam je dobavilo elektrofiltre za novo žvepleno kislino, nam je bila dana možnost, si ogledati več tovarn. Imeli smo priliko proučiti organizacijo tehnološkega procesa, kvalitete produktov in drugo. Tehnološki procesi so različni. Novejše naprave de-
Vodlan Drago:
Kaša hoja po Nemškem in Angleškem
Vzporedno z gradnjo nove naprave, ki bo omogočila povečanje proizvodnje žveplene kisline, je bil pred nas postavljen problem plas-mana iste. Z združitvijo Cinkarne in Kemične tovarne je gospodarsko pravilna rešitev plasiranja hitro dozorela, saj je imela Kemična tovarna že od prej nalogo, da podvoji proizvodnjo superfosfata, s čimer bi se avtomatsko povečala potrošnja žveplene kisline, katera je poleg surovih fosfatov ena glavnih surovin v tej panogi kemične industrije.
Prav razširitev obrata in s tem v zvezi povečanje proizvodnje superfosfata, ki naj bi bil temeljna surovina za mešana gnojila, katerih proizvodnjo imamo v perspektivi, je dala povod upravi podjetja, da je poslala naše strokovnjake v inozemstvo z nalogo, da preštudirajo tamkajšnje sodobno opremljene obrate in proizvodne procese umetnih gnojil. Ker modernih naprav za mešana gnojila v naši državi še ni, je seveda mogoče tak študij uspešno opraviti le v večjih inozemskih tovarnah. S pomočjo firm, s katerimi smo že v dolgoletnih zvezah, kakor Lurgi(, Petersen, Achenbach i. dr. v Nemčiji ter Sturtewont v Angliji, smo dobili osnovna dovoljenja za obisk v nekaterih tovarnah superfosfata in umetnih gnojil, že pred odpotovanjem naših strokovnjakov tov. inž. Mikuša, Stojana in podpisanega, ki smo bili določeni za to študijsko potovanje. Taka osnovna dovoljenja so s slučajnimi in iskanimi dodatnimi stiki omogočila dostop tudi v neka druga podjetja, zlasti v dve nemški cinkarni.
Opis našega potovanja naj poda nekaj splošnih in strokovnih vtisov, ki bi bili lahko zanimivi in koristni za naš kolektiv. Čisti stro-
kovni elaborat o rezultatih potovanja je bil predan upravi in obrazložen na zasedanju delavskega sveta, dne 14. V. 1954.
Vlak, tako imenovani »Tauern-Express«, nas je dne 14. marca potegnil z dveurno zamudo do Jesenic, kjer smo dobili prvi resnični vtis, da gremo v inozemstvo, ko je zaprla izstop iz vagona finančna straža ter so izvršili finančni organi preiskavo, da ne bi odnesli kaj nedovoljenega preko meje. Uradniki so bili prav vljudni, le zabojček z vzorci kvarčnega kamenja jim je bil sumljiv, in zato podrobno preiskan. V kupeju smo imeli elegantnega molčečega sopotnika s tujim diplomatskim potnim listom, ki nas je gledal precej zviška.
Dojmil nas je pogled na Podrožco, prvo postajo na Koroškem. Pogledal sem najprej na hrib nad postajo, kjer si je leta 1919 priboril v koroških bojih naivišie odlikovanje nekdanji cinkarniški kovač Zorič. Električni vlak je drvel mimo Baškega jezera po slovenskih gajih do Beljaka, preko Drave do Spittala in potem v hrib do letovišča Badgastein ob južnem pobočju Visokih tur, Tu so prispeli v vlak novi potniki, med njimi tudi Angleži. Pri Gasteinu je razvodnica med Dravo in Donavo. Pogled na Visoke Ture z juga je bil meglen. Veličastno sliko pa je nudil severni del pogorja, ko smo se bližali Solnogradu, skoro najlepšemu alpskemu mestu Avstrije. Ob poti po Koroškem je videti tovarno Radentheim, ki nam dobavlja magnezit-no opeko. Stanovanjske hiše so v zgornjem delu mnogokrat lesene, v glavnem lične, ni opaziti nekih lepših oblik, pač pa solidnost v izdelavi. Kozolci izginjajo, pojavljajo se pokriti seniki obdani z redkimi bruni.
Solnograd je zadnja postaja v Avstriji. Po zaključenem srečnem carinskem poslovanju, vstane naš visoki sopotnik — diplomat, se od nas poslovi, počepne po roški in izpod sedeža tov. inž. Mikuša potegne veliko steklenico slivovke. Torej se je »šverc« na moralni riziko inž. Mikuše posrečil!
Bili smo v Nemčiji. Po bavarski ravnini smo brzeli proti Miinchenu, kamor smo prispeli že v temi. Krajši postanek smo na klopeh prespali, in že je bila ura štiri zjutraj, ko smo izstopili na glavnem kolodvoru v Frankfurtu, velikem trgovskem centru Zahodne Nemčije. V hudem mrazu smo čakali jutra, ko smo odšli v precej oddaljeno prenočišče. Že v teku dopoldneva smo obiskali fa. Lurgi, ki ima sedež v Frankfurtu. Kmalu smo se dogovorili o terminu, kdaj se naj prične montaža novih elektrofiltrov in še o nekaterih dodatnih pogojih. Fa. Lurgi ima več oddelkov, ki obravnavajo industrijske naprave za razne panoge. Načeli smo vprašanje njihove nove pražilne peči, tako imenovane »Wirbelschicht« — peč ter se zanimali o izkušnjah in razvoju te peči v zadnjem letu. Referent dr Friesc je bil takoj pripravljen, da nam preskrbi dovoljenje za obisk v tovarnah, kjer te peči že dalje časa obratujejo. Ker je moral sam že isti dan odpotovati na Švedsko, je bil obisk teh tovarn preložen za 14 dni.
To je bil prvi dan v Frankfurtu, ki smo si ga popoldne nekoliko ogledali. To je bilo pred vojno mogočno nacionalistično mesto, med vojno pa je bilo strašno zbombardirano. Danes je izgradnja že zelo napredovala, vendar je še mnogo jas, ki pričajo o minljivi nadutosti. Promet je za naše pojme ogromen. Na tisoče in tisoče avtomobilov parkira po noči na cestah, kakor izgleda, so tudi omenjene jase sijajen prostor, ki jih uporabljajo v to svrho. Kolodvor je tako imenovana glavna postaja, t. j. vsi tiri, ki jih je okoli 30, se v postaji končajo. Dnevno
2 C'Mkacnac
lujejo kontinuirano, to se pravi, da surovini: zmleti fosfati in žveplena kislina v gotovi določeni gostoti stalno pritekata v nekako litoželezno korito in se s pomočjo mešalcev mešata. Ta mešanica odteka v razkrojevalni kotel, masa se v njem strdi, in po preteku 2 ur mehanskim potem zdrobljena zapušča kotel, pade na transporter, ki odnaša že gotov superfosfat v skladišče.
Zanimali smo se za sestavino superfosfata v inozemstvu in pri domačih proizvajalcih, ter ugotovili, da na žalost naš produkt ni na takšni višini kot bi moral biti in kot je razvidno iz podatkov pri enakih surovinah:
/.OTKa	L, VI r.a
Nemčija Anglija §abac 'šabac Cinkarna
Fosforne
kisline 16.5% 16.3% Proste
žvep. kis. 6.0%	2.0%
Vlage
(H.SO,)	13.0% 10.0%
16.70% 15.5% 15.5% 6.70%	4.5%	4.0%
13.05% 13-15% 13-15%
Fosforna kislina, oziroma fosfor, ki je potreben rastlinam, predstavlja najnižji odstotek v produktu Zorke Subotica in Cinkarne. Vzrok je pri mletju fosfatov, ki niso zmleti na odgovarjajočo finočo, zato je razumljivo, da se ne morejo popolnoma razkrojiti.
Zaradi takega nedostatka je že naročen nov mlin, ki bo fosfate zmlel in presejal in to v 1 uri od 7 do 9 ton na odgovarjajočo finočo.
Kakor v Nemčiji tudi v Angliij prehajajo na jSranuliranje superfosfata. V Nemčiji so v letu 1953 granulirali 80% prozvodnje, dočim hočejo v letu 1954 celotno proizvodnjo granulirati. Kakšna je razlika med granuliranim in negra-nuliranim superfosfatom? Negranulirani superfosfat je v prahu in se lahko s prime v grude, ki bi se morale pred uporabo zdrobiti, dočim je granulirani superfosfat v obliki malih kroglic od 3 do 7 mm premera ter se lahko po zemlji enakomerno potrosi.
Inozemski strokovnjaki trdijo, da ima gra-nuliran superfosfat mnogo večji učinek na rast rastlin, kot pa negranuliran. V kolikor bi ga bilo primerno tudi pri nas granulirati, morajo dati svoje mnenje agronomi, ki bi po opravljenih poizkusih gnojenja, morali dati tovarni svoje strokovno mnenje.
prihaja okoli 500 vlakov, pretežno brzih. Človek komaj opazi, da prihaja vlak, ker na kolodvoru ni nikdar take gneče, kakor kjerkoli pri nas.
Frankfurt je sedež ameriške zasedbene uprave, ki se je nastanila v velikem gradu nad mestom. Na strehi tega gradu se neprestano in polagoma vrti daleč vidna radarska sprejemna kovinska predalčna konstrukcija, ki bi se po izgledu mogla primerjati nekako z našo konstrukcijo žerjava, vendar je mnogo večja. Ta radar registrira vsak polet avionov na območju nemškega ozemlja. Američani imajo svoje lokale in gledališča, kamor Nemci nimajo dostopa. Med Američani je precej črncev, ki se kakor izgleda, prav dobro počutijo. Poleg Frankfurta so ogromna vojna in civilna letališča, ki so seveda vsa pod ameriško upravo. Uprava vojnega letalstva je v \Viesbadnu. oddaljenem ca. 50 km od Frankfurta; Američani so tu vrh hribovja blizu Rena zgradili ogromno število stanovanjskih zgradb za svoje osebje. Američani so Nemcem pomagali na noge, četudi niso posebni prijatelji. Nemci pravijo Američanom potrebno zlo.
Naslednja dva dneva smo porabili za obisk fi. Petersen, katera nas je pozneje uvedla pri tovarni umetnih gnojil in superfosfata Albert v Wiesbadnu—Bibrich.
Pri fi. Petersen smo razpravljali o načinu montaže pri novi žvepleni kislini, o pravilni obliki in velikosti kvarčnega polnila, o načinu polnjenja stolpov, o uporu v kvarčnih plasteh, o morebitni nadomestitvi soliterne kisline kot katalizatorja z amonijakom, ki ga bo pričela v kratkem proizvajati tovarna v Goraždi itd.
Tovarna »Albert« je velika kemična tovarna, ki proizvaja poleg ostalega tudi superfosfat in mešana gnojila. Ker je v svetu že skoraj povsod upeljana granulacija superfosfata, smo se posebno zanimali za nov način granuliranja v poševnem železnem krožniku, ki ga je prva
Vse tovarne, katere smo videli, proizvajajo superfosiat in mešana gnojila. Tako mešano gnojilo je sestavljeno iz dušika, fosforja in kalija. Dušikove spojine, ki se uporabljajo, se nahajajo v amonsulfatu, amonitratu in amoniaku, fosfor v superfosfatu in kalij v kalijevi soli. Vse tri surovine se zmešajo po različnem sestavu, kakor je potrebno zemlji. Najbolj običajne mešanice so z (8 + 8 + 8) to se pravi od vsake surovine po 8 delov. Ta mešana gnojila se vsa granulirajo. Zaradi te okolnosti smo se zanimali za granulacijske naprave in za ceno istih. Ugotovili smo, da so naprave za granu-liranje v Nemčiji cenejše in enostavnejše, dočim so naprave v Angliji 3 krat dražje od nemških, so komplicirane in rabijo ogromne porostore.
In če se vprašamo, ali naj tudi mi pristopimo k izdelavi kvalitetnih gnojil? Odgovor na to je enostaven in ekonomsko utemeljen. Naša tovarna je nekako v centru Slovenije. Dosedaj se je naš superfosfat pošiljal v tovarno dušika Ruše v predelavo za mešana gnojila (nitro-foskal). Ta mešana gnojila so se nato transportirala nazaj v Celje, Ljubljano, Slov. Primorje itd.
Najbolj učinkovito sredstvo za dobro rast so mešana gnojila. Znano je, da pripomorejo k dvigu proizvodnje kemični fizikalni in biološki procesi, ki dajejo rastlinam življenje. Tu je več faktorjev in sicer zrak, svetloba, toplota, voda in hrana. Če katerega od navedenih faktorjev ni, trpi rastlina. Za zrak, svetlobo, toploto in vodo skrbi narava, dočim mora za hrano skrbeti poljedelec. Rastlinska hrana predstavlja nekaj važnih kemičnih elementov, to so predvsem dušik, fosfor, kalij in apno. Ti elementi so vsi nujni za razvoj rastlin. Razlika je v tem, da potrebuje ena rastlina teh elementov več, druga manj. Če zadovoljimo rastline v pravilnem proporcu s to hrano, se razvijejo do svoje maksimalne zmogljivosti. Katere so te maksimalne zmogljivosti, vidimo iz raznih podatkov. Še do pred 100 leti je bil hektarski donos do, 10 centov zrna. Znanost, t. j. fizika, kemija in agrokultura je omogočila odkriti rastlinsko življenje in nauk o prehrani.
Kjer so bili dani prirodni pogoji pravilne preskrbe rastline s hrano, se je hitro dvignil hektarski donos od 10 na 20 in celo na 30 centov zrna na 1 ha.
To glavno rastlinsko hrano predstavlja danes mešano gnojilo, sestavljeno iz dušika, fosforja in kalija, katerega si mora vsak poljedelec nabaviti, če hoče doseči maksimalen efekt.
Kolektiv naše tovarne pa ne more imeti pred očmi samo ekonomskega efekta tovarne, to se pravi, da čim več produciramo in prodamo. Pred očmi moramo imeti razvoj gospodarstva kot celote. Najvažnejši element je prehrana ljudstva. Če se hočemo otresti uvoza prehrane, moramo skrbeti za pravilno obdelavo zemlje, da nam bo zagotovljena hrana. To je zelo resen problem, če upoštevamo, da znaša letni prirastek prebivalstva v državi približno četrt miljona. Leta 1918 je imela Jugoslavija 12 milijonov prebivalstva, to število je narastlo v 35 letih, kljub izgubam med II. svetovno vojno, na 17 milijonov prebivalcev.
To je realna slika, katero mora imeti pred očmi vsak državljan. Zato je naša dolžnost, da storimo vse, da osvojimo tudi proizvodnjo kval. mešanih gnojil, jih populariziramo, priporočamo zadrugam in poljedelcem, da bi dosegli najvišji hektarski donos in s tem oskrbeli ljudstvo s prehrano.
Če se poglobimo v številke porabljenih gnojil v svetu, moramo na žalost ugotoviti, da se pri nas ni do druge svetovne vojne dovolj storilo. Podatki mednarodnega agrarnega instituta v Rimu kažejo naslednjo sliko:
D rž a v a -	Poraba na		umetnih gnojil 1 ha zemlje	
	skupaj	super- fosfat	kalije- dušiko- apneni va sol va gnoj. dušik	
Švica	479	462	15	2		
Danska	210	139	34	30	7
Anglija	207	102	47	57	1
Nemčija	174	58	52	36	28
Italija	144	104	1	23	16
Francija	105	62	12	29	2
Češka	55	25	15	15	—
Avstrija	45	22	13	5	5
ZDA	13	7	3	3	—
Madžarska	8	7.5	—	0.5	—
Jugoslavija	3.;	i 2.9	0.3	0.1	0.2
uvedla ta tovarna in je njen iznajditelj inž. Repperth, tehn. vodja tamkajšnjega oddelka za umetna gnojila. Inž. Repperth nam je razložil način dela in tehnološki postopek granuliranja ter mešanja umetnih gnojil, kakor tudi superfosfata, ki ga proizvajajo 60.000 ton letno. Mletje fosfatov na 1600 okenc/cm2. Poslopja in deloma naprave so zastarele, vendar dela tovarna po reorganizaciji in mehanizaciji zelo ekonomično. Tako je po upeljavi mehaniziranega razkladanja in autokar številčno znižala delovno silo od 20 na 4 delavce. Velika prednost tovarne »Albert«, kakor v splošnem mnogih nemških tovarn je v vodnem transportu surovin in izdelkov, saj leže ali na Main-i, Renu, Weseri ali ob morju. To velja zlasti za tovarne, ki operirajo z velikimi surovinskimi in proizvodnimi masami.
Naslednji dan sva obiskala s tovarišem Stojanom glavno upravo največjih tovarn za proizvodnjo ognjestalnih opek, t. j. fi. Didier v Wiesbadnu. Namen obiska je bil, dobiti od keramičnih strokovnjakov neka mnenja, oziroma nasvete glede ureditve keramičnega laboratorija, ki ga v doglednem času moramo organizirati tudi pri nas. Dr. Klasse, vodja keramičnega kontrolnega laboratorija slovi v Zahodni Nemčiji kot zelo izkušen keramik. Razkazal nama je mnoge aparate, peči, stiskalnice in druge naprave. Laboratorij je popolnoma nov in se še dograjuje. Dr. Klasse je pripravljen, da nam pošlje navodila, ko mu javimo naše specifične želje in podatke. Doma je iz Šlezije in je dolga leta deloval tudi v glinokopih Sa-arau inNeuroder, ki so bili pred drugo svetovno vojno naši glavni dobavitelji gline za retorte.
Pri razmotrivanju izdelovanja retort sva mu poudarila, da naše retorte rade pokajo po dolžini in poševno na ležiščih. Dr. Klasse meni, da so zlasti poševne razpoke na ležiščih retort
posledica prevelike statične obremenitve, kar pomeni, da je trgopornost šamotne stene premajhna. Trgopomost, pravi dr. Klasse, je verjetno premajhna zato, ker so delci samotnih zrnc z vezilno glino slabo povezani ter predlaga poleg nabave odgovarjajočih glin izvedbo naslednjega zanimivega poizkusa: Vsa zrna ša-mota 0 1—3 mm naj se polije, odnosno navlaži s 5% količino od skupne količine gline; ta 5% količina gline pa se prej zmoči z elektro-litno vodo, t. j. z vodo, ki se ji doda »Kosseler-braun« in sodo v razmerju 0,5—1 %, odnosno 0,4—1,2 % od skupne teže gline v zmesi; nato se primeša ves preostali šamot, glino in vodo.
Ob zaključku najinega obiska pri fi. Dieder sva imela še razgovor glede specialne šamotne opeke za obzidavo bobna pri proizvodnji natrijevega sulfida, ker ima opeka iz Štor kratko življenjsko dobo. Obljubili so nam poslati čim-prej ponudbo, nakar sva se poslovila od zelo orijaznega dr. Klasse-ja in spremljevalca g. Langerja.
Wiesbaden je zelo lepo mesto in je zlasti pred vojno slovelo kot letovišče nemške denarne aristokracije. Je mnogo dražje od drugih mest. Leži ob vznožju pogorja Taunus na med-vodju Mene in Rene. V okolici je že mnogo lepih vinogradov. Zasedba je vidna na vsakem koraku, ker je tu kakor že omenjeno, komanda ameriškega letalstva.
Na poti med Frankfurtom in Wiesbadnom je vseskozi mnongo tovarn, med njimi je o-membe vredna tovarna Hochst, ki nam že dolga leta dobavlja zamazko, katero uporabljamo za zidanje kislinoodporne opeke.
Ob železniški progi sem opazil zanimiv stroj, ki ga uporabljajo za kopanje in obnovo podlage železniškega tira. Bobnu podobna naprava izgrebe onečiščen tolčenec, ga dviga v boben, ki sortira in odlaga tolčenec zopet v praznino pod tirom, nečistočo pa transportira na pobočje
' CimkacMit 3
V spodnji razpredelnici je razviden efekt nih gnojil ima tudi največji hektarski donos gnojenja. Država, ki je porabila največ umet- v kilogramih.
Država	Pšenica	Koruza	Krompir	Sladkor, repa	Tobak	Hmelj
Švica	2.350	2.310	17.060	36.000	1.570	
Danska	2.850	—	16.410	38.200	—	—
Anglija	2.060	3.050	17.240	20.110	—	1.600
Nemčija	2.250	3.170	19.150	34.480	2.400	1.100
Italija	1.550	2.330	7.360	25.800	1.260		
Francija	1.420	1.610	10.360	26.560	—	1.350
Češka	1.640	—	16.310	33.100	1.450	1.050
ZDA	910	1.770	—	26.080	990	1.460
Jugoslavija	1.100	1.980	6.270	19.000	1.000	740
SINDIKALNA
knjižnica
Kdor rad čita lepe romane in povesti, si jih lahko izposodi v naši sindikalni knjižnici. Knjižnica ima preko 400 leposlovnih del in bo med njimi gotovo vsak mogel izbrati knjigo, ki mu bo všeč.
Za one, ki bi si hoteli razširiti svoje znanje, je na razpolago okrog 300 knjig poučne vsebine iz raznih področij (naravoslovje, zdravstvo, tehnika, gospodarstvo, družbene vede).
Knjižnica se nahaja v sobi poleg personalnega oddelka in je odprta vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 15. ure.
Švica, država, ki je polagala največ pažnje na prehrano rastlinam je porabila na 1 ha (10.000 m2) zemlje, umetnih gnojil 479 kg, zato je imela tudi največji hektarski donos. Podatki o naši uporabi in donosu so bili pred drugo svetovno vojno na zadnjem mestu. Zelo važen faktor, katerega ne smemo prezreti so kvalitetna semena.
Mogoče se bo pojavil problem plasiranja proizvedenih količin umetnih gnojil?
K proizvodnji superfosfata je pristopila tudi Zorka v Šabcu s trenutno letno kapaciteto 40.000 ton (katero pa nameravajo povečati še za nadaljnjih 40.000 ton letno). Ako seštejemo proizvodno zmogljivost vseh tovarn za leto 1955, dobimo naslednje številke:
Cinkarna:	ton	40.000	letno
Zorka Subotica: ton	60.000	letno
Zorka Šabac:	ton	40.000	letno
Skupno:	ton	140.000	superfosfata
Danes imamo približno 14,000.000 ha orne zemlje, in če bi porabili na 1 ha samo 100 kg gnojila, bi potrebovali 140.000 ton gnojila. Z osuševalnimi deli in regulacijo pritokov, se bo v bližnji bodočnosti še povečala površina orne zemlje, tako da bodo vsa proizvedena gnojila, uporabljena pri popolnem izkoriščanju obstoječih kapacitet tovarn. Obstoje prav tako možnosti izvoza našega superfosfata v Avstrijo in to v štajerske kraje, kateri dobivajo gnojila iz Francije, Italije itd.
Kakor vidimo, ekonomski efekt povečanja proizvodnje superfosfata ne bazira samo na izkoriščanju SO> plinov za žvepleno kislino ter isto kot surovino za proizvodnjo superfosfata, temveč predvsem na izdelavi vseh kvalitetnih gnojil. Le s pravilnim uporabljanjem teh gnojil bomo povečali hektarski donos naše zemlje in s tem osigurali hrano našemu delovnemu ljudstvu.
Stojan Štefan
Opozorilo
Izplačila branarine se vršijo vsakega 6 v mesecu ob 9. uri za pretekli mesec. Opozarjamo vse upravičence, da se strogo
držijo roka v izogib stroškom, ki bi utegnili nastati zaradi dviga izven tega termina.
V revanžni prijateljski tekmi proti dijakom I. gimnazije je naše moštvo ponovno visoko zmagalo nad svojimi nasprotniki z rezultatom 5)4:2y, čeprav so tokrat gimnazijci pojačali svoje moštvo z nekaterimi dobrimi igralci. Za Cinkarno so zmagali: Mišura, Šnajder, Dečko, Kmetec. Trojak, remiziral pa je inženir Stegenšek. Za gimnazijo so zmagali: Lesnika in Černak, remiziral pa je Rojs.
Na brzoturnirju za prvenstvo v mesecu maju je sodelovalo 14 igralcev. Zmagal je Mišura, sledijo inž. Pipuš, Šnajder, inž. Stegenšek, inž. Marjanovič, Jančič, Bračko, Persolja, Barlek, Mihelič, Kodrnja Franjo, Koren in Kodrnja Slavko.
Popravek
V 3 številki so v članku »Cinkarna na turškem tržišču« po tiskarski pomoti navedeni povsod funt šterlingi namesto pravilno dolarji.
proge. Zanimiva je ta naprava zato, ker bi se na sličen način morebiti dalo pri nas mehanizirati praznjenje aglomeracijskih trakov v transportni žleb.
Isti dan, ko sva se s tov. Stojanom mudila pri fi. Didier v Wiesbadnu, je tov. inž. Mikuš razpravljal pri fi. Voigt-Haefner-Simens v Frankfurtu glede nabave elektrotehničnih aparatur, ki jih bo treba uvoziti za ojačanje naše transformatorske postaje, ki je predvidena z ozirom na večje potrebe električne energije. Predvsem pa povečano zmogljivost valjarne in elektrifikacijo iste. Za uvoženo opremo je potreben znesek 35.000 DM.
Prva faza obiska v Nemčiji je bila končana. V nedeljo, 21. mara popoldne smo sedli v brzi vlak ter se potegnili do Kolna, kjer smo čakali na zvezo »Tauern-Expressa«, ki naj nas popelje v Ostende. Vožnja od Frankfurta do Kolna je zelo zanimiva, ker teče proga skoro ves čas ob Renu, ki je zelo prometna plovna reka Zahodna Nemčija ali bolje rečeno, glavna prometna žila nemške industrije. Vse surovine, ki jih potrebuje velika industrija od blizu ali iz daljnih svetovnih virov, prihajajo po Renu, prav tako se izvaža večina proizvodov. V dobri uri, kolikor časa je trajala vožnja ob Renu, smo videli na stotine ladij in vlačilcev raznih zastav, ki dajejo slutiti ogromen industrijski potencial. Na obronkih Taunusa je mnogo lepo obdelanih vinogradov, ki nimajo vsi ugodnega položaja, so deloma tudi v težko dostopnih strminah. Opaziti je veliko razliko med našimi in renskimi vinogradi. Nikjer ni videti zidanic, ki tako prijetno vabijo med trtami štajerskih goric!
Izgleda, da ob Renu smatrajo vino za izključno trgovsko robo, brez vsake idile in sentimentalnosti. Pač pa je na obali mnogo velikih restavracij, ki so vsaj poleti zelo obiskane, kakor se more sklepati iz obsežnosti gostišč.
Pravokotno na Ren, v smeri proti Franciji, je mnogo dolin, katerih vhod je povsod zaščiten z močnimi gradovi, ki so vsaj nekoč odigrali pomembno vlogo v borbi za posest zahodnega obrežja reke.
Blizu Kolna je glavno mesto Zahodne Nemčije, Bonn. Bonn je lepo letoviško mesto. Na visokem obraslem hriibu proti vzhodu vidiš velik skrivnosten grad, v katerem se nahaja glavna zasedbena komanda za vso Zahodno Nemčijo.
Koln, menda najbolj razbito mesto Nemčije, je kljub mnogim še nezazidanim ploskvam zelo živahen. Mnogo stavb se gradi šele v prvem nadstropju, v pritličju pa že bije gospodarsko življenje. Slavna katedrala je bila le deloma poškodovana. Je to ogromna stavba, in če stojiš v mraku ob njej s pogledom navzgor, se ti zdi, kakor da si ob vznožju veličastnega gorskega masiva.
Dremajoč v kolnski kolodvorski čakalnici, smo ob treh zjutraj le pričakali brzovlak, ki prihaja direktno iz Jugoslavije. Ko smo stopili v kupe, smo pozdravili po naše, odziv pa je bil v srbohrvaščini. Bili so neki veterinarji, ki so prav tako potovali v Anglijo. Nato je prišla belgijska meja, za njo pa jutro, ki nam je pokazalo Belgijo, deželo ravnin, vodnih kanalov ter enoličnih hiš brez ometa. Bruselj, glavno mesto Belgije, smo pasirali z vtisom, da je
to lepo luksuzno mesto. Okrog desete ure smo se že vkrcali v Ostendi na angleško ladjo, pomaknili naše ure za 60 minut nazaj ter odpluli proti Doveru.
Okrog 100 km morske poti je zadostovalo za prepričanje, da je naše Jadransko morje lepše barve, kakor Rokavski kanal, ki je razen tega onečiščen z nafto še daleč od obale. V bližini angleške obale se nahaja orientacijski morski svetilnik na rdeči ladji, ki je fiksno zasidrana na dnu morja. Promet po morju je zelo živahen.
Velik vtis je napravil pojav angleške obale, ki je visoka, skalna, nedostopna strmina, vrhu katere je najprej opaziti podoben radarski sprejemnik, kakor smo ga videli v Frankfurtu. Človek dobi vtis, kakor da je britanski otok bila nekoč operacijska trdnjava morskih roparjev, ki so mogli iz varnega zavetja delati podvige in si prisvajati velika bogastva sveta.
Dover, jugovzhodno trgovsko pristanišče Anglije, ki leži najbliže evropski obali, smo prešli prav hitro ter v brzovlaku proti Londonu prevozili velik del pokrajine Kent. Videli smo že zeleneče travnike, velike nasade jabolk in hmelja. Hmelj se ne ovija na hmeljcvkah, kakor pri nas, temveč po žicah, ki so napeljane med redkimi visokimi stebri. Tak način je upeljan tudi v Žatcu na Češkem. Menda je sekanje hmeljcvk za hmeljišča škodljivo za naše gozdove? Hmeljske sušilnice imajo obliko okrogle stavbe s stožčasto streho, ki ima na vrhu belo pleskano kapo, skozi katero se hmelj spušča, uhaja pa vlažni sušilni zrak.
(Se nadaljuje.)
Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Stadler Janko — Izhaja mesečno — Tiska Celjska tiskarna