•A pgss ■■ ;v ■
s Naro
List Slovenskih delavcev v c>4meriki.

&
The first Skyvenlc Daily" in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.
mflUEFOK PISAJLNS: 1279 MCT
OfiM M New fork. IT. Y-
th« Act
of
S. 1*'»
TELEFON PISARNE: 187»
NO. 248. — ŠTEV. 248.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 28, 1907. — V PONEDELJEK, 28. VINOTOKA, 1907.
VOLUME XV. — LE'l'N "
Naročnikom.
S tem opozorimo tiste naročnike, kteri bo prejeli nedavno račun za naročnino, da nam kolikor mogoče kmalu pošljejo navedene zneske, ker jim bodemo sicer list ustavili. Nekteri parijo premalo na svoje dolžnosti. Ko me jim list ustavi, je pa zamera.
Da ne bode torej nepotrebnega razburjenja in dela, prosimo, naj vrši vsak svojo dolžnost kot jo vršimo mL UPRAVNIŠTVO.
Finančna kriza.
Še hujše pride.
BANKE SO UVEDLE ZA MEDSEBOJNO POSLOVANJE "POSOJILNE CERTIFI-K A T E".
Sedanja kriza je le pričetek velikanskega finančnega poloma.
SLAB POLOŽAJ V MINNESOTI IN MONTANI.
Sedanja finančna kriza, kakorš.nje že od I. 181»."» ni bilo. se je nekoliko iz-boljšala in veliki finaneirji c-tore vse. da se doseže zo]«-t stalnost na finančnem polju.
Ker je bil v soboto popoludne in včeraj praznik, je tudi v newyorskem fina.ičnetn okraju vsi' mirovalo. Tajnik zvezineira zaklada Co rtelyou se je odpeljal v Washington in to je <rlede krize dobro znamenje.
Ljudstvo pa seveda še vedno ni mimo in celo včeraj, v nedeljo. s<? je pri raznih dvomljivih bankah kljub slabemu vremenu nabralo mnogo ljudi, kteri .><■ želeli priti do svojega denarja.
l>a.ies banke ne bodo izplačevale večje s\ote in le v .-»lučaju, ako bodo vlagatelji dokazali, da rabijo denar za trgovino, ga b< do dobili.
Nektere banke bodo izplačevale le z nakaznicami, kakor povodom krize 1. 1893. Tudi za medsebojno občevanje bodo banke rabile le "posojilne certifikate" kakor povodom zadnje velike krize.
• * •
Washington. 28. okt. Tajnik zvezi-nega zaklada Cortelvou se je vrnil iz New Vorka. toda o }>oložaju neče govoriti. Dejal je le. da se ne vrne v Kew York, ker ne pričakuje nadaljnih potežkoč med newyorskimi denarnimi zavodi. Zvečer se je Cortelvou dolgo ča?a posvetoval s predsednikom Roo-eeveltom v Belej hiši. Newyorska kriza ni napraviia mnogo škode v druzih mestih.
• • *
St. Paul, Minn., 28. okt. Bankarji mest St. l'aul. Minneapolis in Duluth so se dogovorili, da bodo vlagateljem
izpla,
ge t?v nil nit čeval pre te
Pel
•evai

le male svote. Za vse dru-do izdajali nakaznice. Hra-trustne družbe bodo izpla-po odpovedi in sicer po do 90 dni.
»grad, 2S. okt. Tukajšnji finančni krogi se zelo zanimajo za finančno krizo v Zjed. državah. Bivši finančni minister grof Witte je prepričan, da je sedanja kriza le pričetek velikanskega poloma, kteri šele pride in finančnega preporoda velike republike. Za nekaj časa bode še mogoče izogniti se velikanskemu polomu, kteri p<i prav gotovo pride. Tedaj bode srednji stan in delavstvo najbolj trpelo. Posledica temu bode vsestranski boj med kapitalom in delom. Da bode temu tako, ni treba biti človeku pro rok. Ljudstvo bode zmagalo in vlada bode prevzela v svojo oskrbo želez-niee, banke, rudnike itd. Ko se to zgodi, potem bode republika krepkej-&a, nego je bila kedaj popreje.
Kakor hitro pa prične ameriška kriza uplivati na denarna trgovišča v Evropi, je splošna panika tudi v Evropi neizogibna. Vse evropske vlade mo tako grozno zadolžene, da bode le maloktera prebolela krizo. B&nkerot preti nem evropskim vladam. Prestoli se bodo majali in maraikteri bode za vedno zginol.
Witte trdi, da vse to sedaj Se ne bode prišlo, da je pa prepričan, da bode to doiiveL
-juvuuir~ - ■■ ~
KOJAEX HAJtOCAJTB SB KA
Za pomnožitev mornarice. Povečani proračun.
V PRIHODNJEM PRORAČUNU BODO ZAHTEVALI 21 MILIJONOV DOLARJEV VEČ.
Skupna svota za nove ladij e bode znašala 136 milijonov dolarjev.
TRI NOVE DREADNOUGHT.
Washington, 27. okt. Kakor je bilo pričakovati, tako bode letošnji proračun za vojno mornarico, oziroma za gradnjo novih oklopnic zahteval izdatno večjo svoto nego lani. Proračun mornaričnega oddelka bode namreč znašal svoto $136,000,000, do-čim je lani znašal le $115,000,000. Mornarični tajnik Metealf priporoča razna {»višanja plače in navigacijski urad zahteva $3,000.000 več za plačo mornarjev. Število mornarjev se mora na vsak način pomnožili, kajti jKvsadke na vojnih ladijah je treba spopolniti. Lanske dovolitve za doke in ladijedelnico so bile premajhne in radi tega so dela izdatno zaostala.
Svojeeasiio znašal je mornarični proračun na leto le po $70,000.000. sedaj pa znaša še enkrat toliko.
PROKLAMAC. ZA ZAHVALNI DAN.
Predsednik Roosevelt je določil ime novani praznik na 28. novembra.
Washington, 27. okt. Predsednik Roosevelt izdal je včeraj običajno proklamaeijo za proslavo zahvalnega dne. Praznik je določil na zadnji četrtek dne 28. novembra.
Predsednik piše v svojej proklama-ciji. med drugimi: ''Tekom leta so nam lakota, kuga in vojna prizanesle. Živeli smo v miru z vso ostalo človeško družbo. Naši naravni izvori so tako veliki, kakor oni kteregakoli ljudstva. Dovolj moči imamo, da otvorimo naravne izvore in se z njimi okoristimo. Povprečni človek našega ljudstva je na tako v i sokej stopinji, kakor človek kteregakoli druzega ljudstva. Nikjer drugod na svetu se svobodnemu ljudstvu ne nudi toliko prilike razviti vse svoje telesne in duševne moči, kakor pri nas. Vedno in povso-di pri vseh ljudstvih je bila prosperi-teta spojena z nevarnostmi in radi te-<ra je umestno, da prosimo onega, ki nam vse da, da ne zabredemo v pože-Ijivost po razkošju, da ne zgubimo zavesti naše moralične odgovornosti in da ne pozabimo na naše dolžnosti napram Bogu in našim bližnjem.
Nov kolodvor v Washingtonu.
Washington, 23. okt. Včeraj zjutraj je na tukajšnji novi centralni kolodvor, ki je veljal $4,000,000, dospel prvi vlak, znan pod imenom Pittsburg Express. To se je zgodilo brez posebne slavnosti. Tekom dneva je obiskalo novo poslopje najmanj 25 tisoč radovednih ljudi j. Novo kolodvor rabi za sedaj le Baltimore and Ohio železnica, kasneje ga bode rabila tudi Pennsylvania.
Denarje v staro domovino
poiilj
za $ 10.30 ............ 60 kron,
za f 20.40 ............ 100 kron,
za f 40.80 ............. 200 kron,
za $ 101.75 ............ 600 kron,
za $ 203.60 ............ 1000 kron,
za $1016.00 ............ 6000 kron.
Pofttarlna je viteta psi teh svotah. Doma m »alrssMie svote popolnoma Izplačajo bres vinarja odbitka.
Kaše denarne poftOjatr* izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ U. do 1JL dneh.
Denarje nam poslati je nafprittč-aeje do $t8.M v gotovini v priporočit rerfstrlraasm pianu, večje po Domestic Postal Order aH pa New York Bask Draft
oo.,
um
«1*4 WL (Mr	M
Prepiri z Indijanci. Ute in Kickappos.
KAPITAN JOHNSON JE ODŠEL K UPORNIM UTE-INDIJAN-CEM, DA JIH POMIKI.
Indijance bodo sedaj razorožili In vsled tega je pričakovati bojev.
VARANI KICKAPOO. -o
Washington, 27. okt. Kapitan Carter P. Johnson od 2. polka konjiče v Fort Robinsonu, Neb., odšel je v rezervacijo Cheyenne, da tamkaj vpliva na Ute-Indijance, da "tako prepreči vstajo. Kapitan je bil svoje-Č-asno pri ekspediciji, ktera je vodila Ute-Indijance v rezervacijo v South Dakoti. Kapitan Johnson je tudi tedaj razpravljal z Indijanci, kteri niso hoteli iti nazaj na svojo prejšnjo rezervacijo. On ima pri Indijancih naj več j i vpli v.
Tukajšnja vlada ni dobila nadaljnih podrobnosti o umoru agenturskega farme rja Bakerja. Klerk Rastalt je z 25 možmi odjezdil k Indijancem, kteri so brzojavno zvezo med White House in Thunder Butte razdejali.
Indijanci sedaj še mirujejo, vendar s<> pa zapretili z boji. ako bi bili prisiljeni udati se vladinim predpisom. Al; en t Downs je mnenja, da je treba rndijanc-e takoj razorožiti in prosi, da mu v to svrho odpošlje eskadrono konjiče.
Wasliingt- n, 28. okt. Odbor z* indijanski' zadeve, čegar člani so zvezdni senatorji Teller. La Follette in Curtis, odpotoval je danes v Texas in Mexico, da preiščejo tam poiežko-»*e, k t ere so nastale med Kiekapoo-Tndijanr-i in uradom notranjih zadev. Indijanci, kteri so se sedaj nastanili v Mehiki, trdijo, da se jih je pot- m prevare pridobilo za to, da so ostavili -voja zemljišča v Oklahomi in tri leta ž.e niso dobili najemščine. Urad notranjih zadev je obdolžil zastopnika Indijancev M. J. Bent lova, kteri je svoje varovance varal. Prepir obstoji že več let. Kongresov odbor bode obiskal tudi razne kraje v Oklahomi. Preiskava bode trajala najmanj mesec dnij.
KUGA V DRŽAVI WASHINGTON.
Zvezine oblasti so storile potrebne korake proti razširjanju te bolezni.
Seattle, Wash.. 26. okt. Generalni zdravnik Wyman naznanja goveruer-ju Meadeju, da se je v Puget Soundu pripetilo več slučajev knge in da je vodstvo zdravstvenih uradov sprejel dr. Cofer od zvezinega zdravstvenega urada. Vlada države Washington je že naznanila, da bode zvezine zdravstvene nrade podpirala tako z denarjem, potrebnimi ljudmi in materija-lom. Za kugo je tukaj nmrla Ana Osborne in njen slučaj zdravniki sedaj preiskujejo. Njen brat Ernest Osborne je bil policaj v azijskem okraju in je tudi za kugo umrl dne 13. okt. Tri dni kasneje je umrla tudi njegova sestra Lydlk in ist^a dne tudi po-grebnik Charles O. Eddy, kteri je pokopal policaja Osborneja. Končno je zbolela tudi sestra Lydije in umrla.
Madjarizacijsko društvo "Femka"
je imelo .ledavno svoj letni občni zbor v Ni tri na Slovaškem. Po dolgem iskanjn so navsezadnje našli predsednika v osebi grofa K. Desse-fija. O delovanju društva se ni poročalo veliko. Tr tajnikovega ooročila se pa vendar vidi, da je društvo dalo ojrrnmne svote za madjarske otroške vr^ce, madjarske knjižnice itd., in vendar brez velikega uspeha, ker ma-djarski otroški vrtci sioer Slovakom škodujejo, a vendar ne tako, kakor si madjarizatorji žele. Madjarske knjige sicer Slovaki dobivajo, a ker jih ne znajo brati, jim ne škodujejo.
Nesreča na železnici. Vlak padel v jezero.
PRI EAST MTT.T.TNOCKETTU, ME. JE VSLED TEGA UTONILO 40 ITALIJANSKIH DE-L A V C E V.
Nesreča pri gradnji umetnega jezera za Great Northern Paper Co.
VJETI ŽELEZNIŠKI ROPARJI.
Millinocket, Me., 27. okt. Delavski vlak, na kterem je bilo 40 do 50 italijanskih delavcev, kteri grade umetno jezero za Great Northern Paper Company pri Fast Millinocketu, je včeraj padel v jezero, ker se je tir nekoliko udri. Vsi Italijani so utonili. Uradniki družbe priznajo, da se je nesreča pripetila, vendar pa trdijo, da ni toliko ljudi utonilo. Jezero je dolgo pet milj in široko jedno miljo. Mi nolo sredo so ga napolnili z vodo. Železniška proga vodi na jednej strani jezera in se je tako pogreznila, da so vsi ljudje, kteri so bili na vlaku, padli v vodo.
Spokane, Wash., 27. okt. Na nekem vlaku Great Northern železnice so včeraj pri Rondo Sidingu, Mont., dva dozdevna roparja vjeli, ktera sta na Oriental Limited vlaku oropala 40 tisoč dolarjev. Pri njima so našli 14,000 dolarjev v bankovcih. Oba trdita, da sta rudarja.
Drzen roparski napad.
Philadelphia, Pa.. 20. okt. Tukaj so zaprli C. D. Batesa in Charles At-kinsa iz New Yorka. Oba sta . e že več dni potepala v bližini zvez nega podzaklada in v petek sta skušala bančnemu selu Croninu od Franklin National banke odvzeti .$5000, ktere je imel v zavitku v bankovcih po sto dolarjev. Cronin je dvignil v imeno-vanej banki $9000. $4000 je že spravil v denarnico, dočim je imel ostanek še na mizi. Ta denar je jeden imenovanih lopovov hitro zgrabil in bežal. Detektivi so hiteli za njim in so ga srečno vjeli, kar se je zgodilo tudi z drugim roparjem. Prvi je vrgel denar na ulico, toda k sreči so našli vso svoto.
Novosti iz Maroka.
Pariz. 27. okt. Iz Maroka se poroča. da je v kratkem pričakovati, da pride do bitke med vojsko novega sultana Mulaj Hafida in rodom Anflus. kterega podpira tudi 1200 vladinih vojakov. Hafidove čete tabore 18 milj daleč od Mogadorja.
V mogadorskej luki sta usidrani dve francoski vojni Iadiji. Za varstvo tamošnjih Evropejcev je skrbljeno.
Iz Casablance se javlja, da so sedaj našli truplo francoskega vojaka Kuntzerja, kteri je odšel iz francoskega tabora, na kar so ga vjeli Arabci. Njegovo truplo je bilo grozno razmesarjeno in brez glave, dočim je bilo njegovo srce nataknjeno na sulici kraj trupla.
Dovolj premoga na severozapadu.
Washington, 25. okt. Komisar Lane od komisije za meddržavni promet se je včeraj dalj časa posvetoval s predsednikom Rooseveltom glede pomanjkanja tovornih vagonov na severozapadu. Predsednik je dobil tem povodom zatrdilo, da se nikomur ni treba bati, da bi kedaj na severozapadu zmanjkalo premoga, kajti železnice so vse poletje dovažale premog v imenovane pokrajine. Resnica je sicer, da je pomanjkanje vagonov izdatno, toda krize glede kurjave ni pričakovati. Sedaj se na zapadu razvaža žetev in sicer ne tako hitro, kakor druga leta.
Po nedolžnem v ječi in v smrt.
Columbus, O., 25. okt. Včeraj rano zjutraj so v tukajšnjem zaporu elek-trokucijonirali Alberta Da visa, in takoj na to jo spovednik obsojenca, Rev. Kelly, naznanil sodnikom, da so usmrtili nedolžnega človeka. Davis je bil spoznan krivim, da je pred letom dni v Springflel d u umoril neko žensko. —
Vesti iz Rusije. j Iz Avstro-Ogrske. t Razne novosti
Topoiev oproščen.; Lueger in Madjari.j	iz inozemstva.
OBRAVNAVA PROTI TOPOLEVU RADI UMORA POSLANCA HERZENSTEINA SE JE KONČALA.
Nepoznani morilci so umorili upravnega svetnika Kelepovskega in'njegovo rodbino.
LITUANTA ZOPET PLOVE.
Petrograd, 27. okt. V Torioki na Finskem se je dokončala obravnava proti Topolevu, Članu lige ruskega ljudstva, kteri je bil obdolžen, da je v minolem letu dne 31. julija umoril profesorja Hertzensteina, člana dume. Topoiev je bil oproščen, kajti dokazi so 'bili pomanjkljivi. Priča Lovajov, kteri je proti Topolevu pričal, je bil obsojen v polmesečno ječo, ker ni preje povedal, da -nima proti njemu dokazov.
Tukaj so sodiji še dva člana vojaške organizacije socijalnih revolucionarjev radi zarote proti življenju vojnega ministra, generalnega poročnika Ridigerja.
Eliza betgrad, 27. okt. Oboroženi roparji so včeraj po n< či obkolili posestvo upravnega šefa tukajšnjega okraja Kelepovskega; umorili so nato Kelepovskega, njegovo ženo, mater in dva otroka.
Malmoe. Švedska, 27. okt. Parnik Lituania, ki je bil na poti iz Libave v New York in je zavozil na bližnje pečine, so včeraj splovili in je odplul v Kodanj.
Arizona in New Mexico.
Washington, 26. okt. Predsednik Roosevelt naznanja po zvezinem senatorju Flintu iz Californije, da bode deloval na to, da se spremenita teritorija Arizona in New Mexico v dve posebni, jedna od druge ločeni državi Vendar se pa pri prihodnjemu zasedanju kongresa ne bode storilo ničesar v tej zadevi.
Ustrelil šerifa.
Zamoree Bob Meyers je v Carroll-touu, Miss., ustrelil šerifa A. C. Mc Dougala, ko ga je hotel aretovati.
Predsednikov rojstni dan.
Washington, 27. sept. Danes je predsednik Roosevelt dopolnil svoje 49. leto. Tem povodom je bila pri slavnosti navzoča samo njegova rod bina.
Čestitati mu je prišla tudi deputa-cija necega republikanskega kluba iz New Vorka.
Kuga na zapadu.
San Francisco, Cal., 26. okt. Kuga, ktera že nekaj časa divja v tukajšnjem mestu, je dosedaj zahtevala 48 žrtev, dočim je zbolelo 76 osob. Položaj se z ozirom na to bolezen ni spremenil.
Morilec otrok.
V Berolinu je neki elegantno oblečeni nekih 28 let stari, oči vidno blazni mož zabodel mimogrede na ulicah 5 otrok, ki so na mestu umrli. Oblasti so razpisale večjo nagrado tistemu, ki bi morilca izsledil.
Znižanevcene.
velja sedaj vožnja v Hamburg.
velja sedaj vožnja v Antwer-pen.
velja sedaj vožnjo v Rotter.
dam,
v Havre s francoskimi brzo-parniki.
v Havre.s francoskimi poštnimi parniki.
v Havre 's francoskimi na-vadnimi parniki.-v Bremen z navadnimi par nffcf«
v Bremen z ekspresnimi par* Biki.
v Trst aH Reko na pašnikih Austro- Americana Line. Te cene veljajo d« preklica. -Origtndai listki mm dobe pri
r Cc SWIHew Y<
$21 $23 $27 $33 $25 $23 $21
POSLANEC LUEGER JE V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ZBORU NAPADEL MADJARE.
Govornik je obsojal ''izsiljevalno taktiko '' Mad j arov.
NESPORAZUM -o-
Dunaj, 27. okt. Pri včerajšnjej seji avstrijske poslanske zbornice se je pričela resna debata o nagodbi med Avstrijo in Ogrsko. Poslanec Lueger je kar najstrožje napadal Ma-djare in izjavil, da se oni še vedno poslužujejo *' izsiljevalne taktike". Brezdvomno so ustavne garancije ona nagrada, vsled ktere so Madjari privolili v nagodbo. "Avstrijcem" pa ni vse jedno, je li njihov cestr tudi kralj po Košutovej milosti in v nagodbo bode L-ueger še le privolil, ko bede imel dovolj dokazov, da Mad j a ri niso dobili nadaljnih koncesij glede uravnave razmerja Bosne in Hercegovine. Treba je tudi sedaj dognati, je li prišel čas boja med Avstrijo in Ogrsko.
Drugi govorniki so kritikovali razne točke nagodbe in debata je bila vsled tega zelo burna.
Avstrijski ministerski predsednik Beck in ogrski premier Wekerle se ne strinjata z zahtevami vojnega ministra. Delegacije se snidejo krog Božiča; tem povodom pride do nadaljnih prepirov.
Nadvojvoda T.,e<>[H>ld se je včeraj v Curihu, Švica, oženil z Ano Rittcr. hčerjo neeega rokodelca na Poljskem. Leopold se je nedavno L čil od svoje prve žene Viljemine Adamovič. vsled ktere je ostavil dvorske "časti
Dunaj. 2S. okt. Skupni proračun glede skupnih izdatkov obeh državnih polovie je letos za 20 milijonov kron ($4,000.000) večji, nego je bil lani. To svoto b< do porabili za vojaštvo in mornarico, vsled česar bode državni dolg postal še \ecji. V državnem zboru bode ta zahteva brezdvomno naletela na velik odpor, to tem bolj. ker se oba ministerska predsednika ne strinjata z vojnim ministrom.
Praške "Narodni Listy*' poi-oČajo na podlagi direktnih informacij, da v sedanjem momentu ministerski pi*ed-sednik baron Beck ne misli na pre-osnovo ministerstva.
Budimpešta, 28. okt. K« šut je izdal letak, s kterim opisuje težavni položaj vlade. Košut poživlja vse člane stranke "neodvisnosti", da nastopijo za nagodbo.
Jadranka se potopila.
Bridgeport. Conn., 2S. okt. Jadran ka Racer, 125 ton. se je včeraj na potu iz E a tons Neck. L. I-, v New Haven, Conn., v Long Island Sundu potopila. Možtvo se je rešilo.
Nesreča na železnici.
Dallas, Tex., 28. okt. Na Missouri, Kansas & Texas železnici sta zadela včeraj skupaj dva vlaka. Dve osobi sta bili ubiti in 25 je težko ranjenih. To je prva nesreča na tej železnici.
Očeta umoril.
Griffin, Ga., 28. okt. V minolej noči je lSletni Harry Lasitter ustrelil svojega 501etnega očeta Williama. Mladega morilca s<> zaprli in obtožili umora. On trdi, da ga je oče napadel z nožem.
Koliko pridela Evropa sladkorja leta 1907?
OFICIJELNA CENITEV ŠKODE, KTERO JE NAPRAVIL POTRES V C A LAB RI JI.
Rusija in Francija nista več tako dobri prijateljici, kakor nekdaj.
NOVE VOJNE LADIJE ZA FRANCIJO.
Rim, 28. okt. Uradoma se naznanja, da je zadnji potres v Calabriji zelo oškodoval 28 mest in vasi, dočim je 32 mest in vasi manj oškodovanih. Vlada je odredila, da se mestece Brancnhone zopet zgradi.
Pariz. 28. okt. Semkaj se poroča, da želi Rusija razne >premembe v klavzuli glede vojaških razmer fran-cosko-ruske zveze. Francija se pa tem željam upira in preti, da se bode pri bodočih ruskih posojilih o^vetila. Glasom pogodbe je Rudija zavezala imeti ob nemškej rm-ji gotovo Število vojaštva. ktero mora hiti pripravljeno, da v slučaju vojne med Nemčijo in Francijo napade Nemčijo od zadaj. V času vojne je Rusija poslala mnogo tega vojaštva na Daljni Iztok, toda vojaštva potem ni več pislala nazaj na mejo. Francija želi, da se to zgodi, na kar je Rusija predlagala, da se ta določba črta.
Pariz. 2S. okt. Admxraliteta je odredila gradnjo treh novih oklopnic po 21,000 ton.
Berolin. 26. okt. Uradna "NordoL A lig. Ztg." piše o avstro-ogrskej nagodbi sledeče: "Nagodba je morala, premagati velike težkoče. Nagodba je dalekosežnega mednarodnega pomena,, ker je v njej zajamčena tesna notranja zveza obeh državnih polovic, ki 1« v tej zvezi zagotavljata velemoč monarhije na zunaj. Nemčija vidi v ohranitvi Avstrije eno najvažnejših garancij za mirni razvoj Evrope." Nadalje želi "N. Allg. Ztg.", da bi cesar kmalu okreval.
Nezgoda na ulične} železnici.
Providenee, R. I., 28. okt. Včeraj zvečer sta na uličnej železnici Paw. tuekett L.ine na North Maine Street zadela skupaj dva voza ulične železnice in 4S potnikov je bilo ranjenih. Ubit ni bil nihče in tudi smrtno ni nihče ranjen.

Nemški štatistik F. O. Licht je objavil evropski proizvod sladkorja v L 1907. Pridelala ga bode Nemčija 2.100,000 do 2,250,000 ton proti 2,238,000 tonam L 1906, Avstro-Ogr-ska 1,300,000 do 1,350,000 ton proti 1,344,000 tonam 1. 1906, Francija 775,000 do 825,000 ton proti 756,000 lanskega leta, Belgija 225,000 do 265,000 ton proti 282,000 tonam 1906, Nizozemska 160,000 do 200,000 ton proti 181,000 tonam 1906, Rusija 1,250.000 do 1,350,000 ton proti 1,470,000 tonam 1906, ostale dežele 420,000 do 460,000 ton proti 445,000 tonam L 1908. Skupaj 6,230,000 do 6,700,000 ton proti 6,717,000 tonam lote 1908.
v
-t,___..__ ■ . . _I_;_
KRETANJE PARNIKOV Dospe'i so:
Kascrin Auguste Victoria 26. okt. i* Hamburga z 2242 potniki.
Estonia 20. okt. iz Libave s 508 potniki.
La Savoie 26. okt. iz Havre s 1097 potniki.
Baltic 26. okt. iz Liverp. ola s 1569 potniki.
Campania 26. okt. iz Liverpoola a-1092 potniki.
New York 26. okt. iz Southampton® s 697 potniki.
Ziet.en 27. okt. iz Bremena s 1786 potniki.
Caledonia 27. okt. iz Glasgowa.
Dospeti imajo:
Kroonland iz Antwerpena
Noordam iz Rotterdama.
Kronprinz "Wilhelm iz Bremena.
Fnedrieh der Grosse iz Bremena.
Alice iz Trsta.
Carmania iz- Liverpoola.
Odpluli bodo:
Kaiser Wilhelm IL 29. okt. v Bremen.
Majestic 30. okt. v LiverpooL
Bulgaria 30. okt. v Genovo.
Statendam 30. okt. v Rotterdam.
Estonia 30. okt. v Libavo.
La Savoie 31. okt. v Havre.
Kaiserin Auguste Victoria 31. okt. v Hamburg.
Baltic 31. okt. v LiverpooL
Grosser Kurfnerst 31. okt. v
New York 2. nov. v Southampton. . Campania 2. nov. v LiverpooL Friedrich der Grome 2. nov. t G«-
Graf Waldersee 2. nov. v
_=__
____.___


UMU
___ ■ •
'GLAS NARODA"
rtSlovenk Daily.)
Owned ami published bv the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation ». FRANK SAKSER, president.
Državne matt re.
Mrs. Adlai Stevenson je najdelav-[ nejša članica "kluba mater". Kot
Jklul>ova mati se je M1 s. Stevenson te dni bavila s teorijo proti ljudskemu

uvažuje, di>	est o' oddaljeno od
središča de	* ui glavno mesto,
da torej nini;*	u* >ene privlačne sile
za prisiaše. 'm
samomoru, in sicer v prid onim ' -materam", ktere nečejo postati matere. Ona trdi, da se vednjo govori o kori-
addraees of above officers 109 Greenwich J *tih in Po trebi velikih rodbin, oziro-8treet, Borough of .Manhattan, New York ! ma velikem številu otrok, nihče iz-City, X. \ •_i me(j nasprotnikov ljudskega samomora pa ne misli na zdravje in življenje
rKAJN K tšAKpKK, presi«ien VICTOR VAUAVEC, Set retarv. LOU IS BEN EDI K, Treasurer.
Place of business of the eori»oration and
Za leto vetja list za Ameriko .
,, pol leta.......
„ leto za mesto New York . „ pol leta za mesto New York M Kvropo za vse leto . ,, ,t „ pol leta . . . ,, eetrt leta
1.50 4.O0 2.00 4.50 2.50 1.75
V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj ne»*elj in praznikov.
"QUAS NARODA"
('*Voice of the People") Ifisned every day, except Sundays and J Holidays. _ Subscription yearly $3.00.
AJvertisement'on agreement.
Dopisi brei podpisa in osobnosti se lie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se uuui tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iii pošiljat vam naredite naslov:
«aias Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon : 1279 Rector.
Neumnost ali lopovščina?
Kratkovidnost, ozkosronost, sebičnost in ignorauca tukajšnje višje finance še nikoli ni prišlo tako odkrito »a dan. kakor tekom minolega tedna. Sredi najhujše finančne krize so fi-nancirji pričeli s * *čistenjem*ktero je vihar še povečalo. Oni so v nevarnem času izvršili "coup", kteri ki bil celo v mirnih in normalnih časih sumljiv: zveza bank je izdala izjavo, da druga največja nacijonalna banka v' New Yorku ne bode več posredovala pri poravnanju denarnih nakaznic druge največje Trust Co. v našem mestu. Paniko, ktera je vsled tega nastala, so potem omili na var-IjivL-način s tem, da Trustnej družbi obljubili, da jej bodo daLi več milijonov na razpolago, da jej tako pri eventuelnem navalu pomagajo.
Kaval je bil neizogiben, kajti u-prizorjen je bil namenoma. Obljubljene pomoči Trust Company ni dobila, baš nasprotno: sredi največjega navala vlagateljev, v najbolj kritičnem trenotku, ko se je gotovina de-narmTga zavoda pričela pomanjševati, so poslale — nacij. nalne banke dve nakaznici, glaseči se za i>oldrugi milijon dolarjev, v urad Knickerbocker Trust Company z zahtevo, da se velika svota izplača. To je bil konec — vrata preje tako mogočnega zavoda so se morala zapreti.
Toda, ali gospoda višje finance vse to že niso v naprej vedeli? In ako so to vedeli, to ni druzega, nego zločinska ign^ranca. Morda so pa to episodo pričakovali? Morda so to namenoma storili, in sicer radi tega, da za vedno uničijo vse Trust Co. in njih- v sistem, ua čegar podlagi poslujejo tozadevni finančni zavodi?/
Med trustnimi družbami in nacijo-nalnimi bankami vlada že nekaj časa nasprotstvo. Trustne družbe imajo namreč mnogo zakonitih ugodnosti, kterih nacijonalne banke nimajo. — Vsled tega zamo-ejo dajati vlagateljem večje obresti, kar naravno Škornje drugim bankam. Nacijonalne in državne banke so čakale na krizo, da so tako zavdale konkurenci smrtni ■daree. Vse to se je pa zgodilo s skrajno nef»remišljenostjo.
Vsled začasne krize trustnih družb nastala je splošna kalamiteta. Zaupno«* v denarne zavode kar vidoma pojema in se je prenesla od tanstnSi tudi na druge zavode in kriza, vedno Jfcolj narašča: delnice, ktere eo nalo-Hme v bankah kot zastavnosti za posojala, se prodajajo za najnižje cene, ■Jbrugalte ni mogoče dobiti denarja. Snbalo bodo krizo čutili tudi oni, kateri so jo sami provzročili.
mater in nihče se ne zmeni za to, so li maiere telesno, duševno, moralno ali financijelno v stanu, vzgajati otroke. Kadi tega mora biti najvažnejša dolžnost '4 kluba mater", skrbeti za to, da se življenje mater podaljša in da še le p< tem naj se misli na otroke.
Nam sicer ni znana dolžina las imenovane klubove matere, toda njena logika je grozno kratka. Ta logika se namreč glasi: v svrho čuvanja zdravja, morale in finančnega stališča mora vsaka mati skrbeti za to,
—	da ne postane mati. Ravno tako logiko je imel tudi bog Kronos, kteri je povodom velike lakote pojedel svoje otroke, samo da jim^ohrani očeta.
Kadi malega prostora in radi — delikatnosti se ne moremo natančno baviti. s terorijo in prakso ljudskega samomora. Le jedna misel naj bode omenjena, ktera se nam vsiljuje, ko mislimo na L giko kluba mater v državi Illinois. Ako postanejo ideje in principi " kluba mater'7 merodajne za deželo in prebivalstvo; ako iščejo ameriške ženske v fizičnih in duševnih razlogih izgovore za to, da ne postanejo matere — bi li potem ne bilo v prid vzdržanja plemena, ustanoviti
—	državno priredbo ljudi, oziroma zavode, ki se bodo bavile le s prirejo ljudi? V teh zavodih naj imajo državno službo fizično, duševno in moralno sposobne matere, baš tako, kakor v Avstriji — žebci...
Ta ideja gotovo ni tako absurdna, kakor ona " kluba mater"!
udeležili ; zantna udeležba kaz, da jt stranke pra\ i ligente, ki s< /,
DOPISI.
Export, Pa.
Dragi gospod urednik:—
Prosim Vas, priobčite teh par vrstic v nam priljubljeni "Glas Naroda". Posebnih novic nimam. Tukaj nas ni velik Slovencev, toda razumemo se dobro. Tudi če ga v družbi spijemo par "kekirse nič ne stepemo.
Kar se tiče dela, se ne morem pritožiti. Nekteri zaslužijo na štirinajst dnij nad petdeset dolarjev, dru-^i zopet samo polovico, kakor ima kdo mesto in zaslužek.
Če želi priti kdo izmed rojakov k nam ria obisk, pride lahk«i, se mu ne bode zgodilo ničesar žalega, kot tistemu rojaku iz Middway. Ne rečem, da ni nekaj malopridneže v tukaj, posebno med Hrvati. Ampak tisti rojak je najbrž malo pregloboko pogledal v posodico, potem pa ni vedel menda, kaj govori do tistega trenutka, ko se mu je začela '' trava majati pred očmi'
Pozdrav vsem skupaj!
I. Skrbeč.
Naočniki znak odlikovanja.
V drugi polovici 17. veka so bili Špai*ei popolnoma prepričani, da človeka nič bolj ne krasi kakor naočniki in so jih vsled tega nosile tudi najlepše mlade deklice. "Vsak, ki je čislal samega sebe, ni odložil celi dan na iHiikov. Zlobni jeziki so govorili, da neke dame niso odložile očal niti v apanjtr. Kakor se je takrat pazilo, da se ljudje višjega in nižjega stanu ■v svoji noši strogo razlikujejo, je pripadala pravica nositi naočnike sa-■ao višji aristokraciji. Ti veliki, privilegirani naočniki so se imenovali "o^ales". V posebnih slučajih se je dovoljevalo tudi ljudem nil jih stanov nositi nao&nike kot poseben znak odlikovanja za izvanredne zasluge. V mu madridskem listu se govori o im^r^* opatiei, ki je napravila važne uliifri svojecan samostanu ter je predstojnik samostana iz poslov al, da je nositi naočnike in to celo dru-po vrsti, takoj za velikimi
i *' -^i&B

Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, 10. okt.
Politično sezono je otvoril pri nas II. glavni občni zbor hrvatske ljudske napredne stranke, ki je bil v nedeljo dne 6. oktobra v Oseku. D očim so vse ostale hrvatske stranke bolj ali manj klerikalne — seveda ne s tako odkrito klerikalno tendenco, ^ raz en klerikalcev okoli. '4 Hrvatstva * % ka kor pri nas —, tvorijo edino napreduj aki ostro protiklerikalno stranko. V politiki so realisti, računajo z razmerami ter pobijajo državno pravni radikalizem, a so proti domačemu nasilnemu režimu in proti Mad j arom, torej so v dejanjih pravi radikalei, v socijalnem i« gospodarskem ozira so demokrati, ki se brigajo za "malega človeka" —■ na Hrvatskem za male posestnike, kmete, v kulturnem pogledu pa so protiklerikalci, ki jim se ideal ločitev cerkve od države.
Ljudstvo pridobivajo na svojo stran s svojim gospodarskim programom, z agitacijo proti velikim latifundijem, kakor tudi s svojim antiklerikalizmom, in to zlasti v Slavoniji.
Tudi ta shod v Oseku je dokazal, da je stranka umela spojiti dva elementa — široke sloje, kmetsko ljudstvo in inteligenco; s tem je rešila velik problem ter pokazala, da se'd& tudi v hrvatskem narodu^mnogo doseči z docela naprednimi, svobodomiselnimi, kulturnimi nazori, kar se je na Hrvafcsfeem še do včeraj smatralo za nemogoče. Toda ta stranka se ni morda držala samo na površju, marveč se je celo globo ukoretnila v narod se ojaSila ter razSirihf svoje delovanje. Na ta shod je prišlo okoli 600 do 700 kmetov in do 200 inteligence.
To je impozantno število za Osek, ki je po večini nehrvateki (nemški ali
narodno indiferenten), slasti ako se
S
<>■ v velikem številu /.:tto je »ta impo-že sama na sebi do-dosedanja taktika in uspešna. A inte-iM»rtunitetni!h razlogov skušali nekoliko ublažiti uprav antiklerikaliT smer. so najodločneje zavrnili ba-š kmeteki zaupniki sami, zato je rezultat tega shoda še ostrejša borba proti klprikalizmu. Poročevalcu o ločitvi cerkve gd države, dr. Heimerlu- so zborovalci najhrupneje pritrjevali, ko je navajal že danes aktualne zahteve, kterih uresničenje bi polagoma pripravljalo ločitev cerkve od države. Še leta 1897 je osvojila < pozicija proti Khuenu okoli 30 mandatov z agitacijo proti civilnemu zakonu, za kterega se je takrat vodila borba na Ogrskem; a v nedeljo je bila z odobravanjem sprejeta od samih kmetov zahteva po uvedbi civilnega zakona, kakor tudi drugih institucij, ki bi naj zrušile nadvlado cerkve nad državo.
O aktualni politiki je bila sprejeta resolucija, ki na j prvo zahteva splošno volilno pravico na Hrvatskem, se izjavlja za najodločnejšo opozicijo proti Rakodczayu in proti edinstveni madjarski državi, v drugi vrsti pa vidi v demokratizaciji tako Hrvatske kakor Ogrske temelj pravične rešitve državnopravnih sporov.
V	Slavonija je nesporna hrvatska ljudska napredna stranka najmočnejša in najbolj organizovana hrvatska stranka. Pri bodočih volitvah bode izvojevala najmanj trikrat toliko poslancev, kakor jih ima sedaj.
« • *
Včeraj je priredila naša socijalna demokracija veliko manifestacijo v prilog splošni volilni pravici. Delavstvu se je res posrečilo izzvati veliko demonstracijo, ali ni se ji baš posrečilo popularizirati, osvojiti tudi druge sloje za to temeljno demokratsko zahtevo, marveč baš nasprotno — vse se je uprizorilo tako, kakor da bi bila ta zahteva čisto delavska stvar. Delavstvo se je posluževalo tudi terorizma, zahtevajoč, da se za dve uri za-pro vse prodajalnice, kavarne in gostilne in da se ustavi vsako delo. Za to je " purgarstvo'* smatralo vso stvar za demonstracijo delavcev v pri-1. g izboljšanju njihovega materijal-nega položaja.
V	nižjih slojih je zavladal naravnost strah, zato je danes izostalo s tržišča mnogo okoliškega kmetskega prebivalstva, ker so se bali priti v mesto.
Temu pa je krivo to, da je v naši soeijalni demokraciji prevladal eks-kluzivni duh, ortodoksni radikalizem, int< leranea nasproti vsem drugim strankam — vse meščanske stranke namreč mečejo v en koš kot reakeijo-narne.
A baš na Hrvatskem ni niti jedne stranke, ki bi se proti vila uvedbi splošne volilne pravice, da, pri nas uvideva celo vsakdo, da je treba reforma za naš narodni obsta-nek nujno potrebna, ker bi se s tem onemogočil tak nasilni madjarski režim na Hrvatskem, kakor je sedanji Rakod-czayev.	"
Radi neke strankarske neomadeže-vanosti škodujejo tako socijalisti baš tisti stvari, o kteri pravijo, da se za
njo tako odločno bore.
* * *
Hrvatska delegacija je zopet v Budimpešti.
"Vsled sklenjene nagodbe med avstrijsko in ogrsko vlado so se Ma-djari v tej državni polovici zopet izredno ojačili. Sedaj je jasno, da so Madjari odnehali od svojih daleko-sežnih državnopravnih idealov tako radi aktualnih gospodarskih interesov, kakor tudi zato, da obdrže popolno nadvlado v svojih rokah v notranji politiki tako* na Ogrskem, kakor tudi na Hrvatskem; Avstrija je zopet prodala Hrvate, narodnosti in široke sloje Ogrske madjarski vladajoči kasti. Ta se sicer ne bode mogla dolgo upirati, da bi ne izvedla volilne reforme, ali glavno je za Madjare, da so odvrnili nevarnost, ki jim je grozila, da bi se jim oktpoirala splošna in jednaka volilna pravica. Sedaj si jo bodo sami lahko prikrojili, kakor bodo hoteli. A -vsakdo si lahko misli, kakšna splošna volilna pravica bode izšla iz njih rok...
Madjarska koalicija je vočigled tega izvrstno manevrirala, a wi smo prišli v precej težaven položaj: nima-jno svoje vlade in vsled spremenjenih razmer je težko določiti, kakšno u-spešno taktiko bi naj rabila naša delegacija v budimpeštanskem parlamentu.
Sami Hrvati ne bodo miHar mogli strmoglaviti neljube ogrske vlade, ker bi se v tem slučaju proti njim združile vse madjarske stranke. A brez zunanjih, ngodnih razmer bode težko izvojevati velikih uspehov. Hrvatska delegacija stoji potemtakem pred alternativo: ali se popolnoma odpovedati d i Ka t nopravnih škraplje v in voditi odločno aktivno politiko v Budimpešti in grabiti, kar m sploh d£ ugrabiti, ali pa dosledno ostati doma.
Razmere bodo hr» pokasale, kaj bode treba oknitL	8. 17.
/_____~_
V stiski.
Spisal Rado Murnik.
J*
"Zdaj pa ne pride nihče več noter !'' je ljuto že v tretjič vzkliknil suh umirovljenec s črnimi naočali in žolt.im obrazom v natlačenem vozu državne železnice.
11 No, dve urici že še potrpimo l" je dejal okrogel rdečelic mesar, ki si je venomer brisal potno Čelo in se hinavsko veselil, da se je sopotnik tako jezil.
Suhač se je namrdnil, zamrmral nekaj nerazumnega in gledal po so-potovalcih. Njemu nasproti je čepel polmestno opravljen mladenič med debelim mesarjem in rejeno žensko ter v potu svojega obraza občudoval prsato dekle na drugi klopi. Celo je krasotici pokrival tak nebeško lep frufru umetno nakodranih las, kakor-šnih je žalibog le malo pod solncem in tudi pod luno. Lepa ošabnica pa se ni prav nič zmenila za ljubezni lačne poglede nesrečno navdušenega častilca; opazila je bila, da se drži fant preveč prihuljeno in zgrbavšče-no. Na desni hudega upokojenca sta sedela ljubček in ljubica iz dežele. Bila sta mirna in tiha, zakaj njima nasproti je zdela sestra ljubečega dekleta, zlogleda punčara, zaradi osobne grdobe in puščobe obsojena na dosmrtno tercijalstvo in škripanje z zobmi. Vedela sta, da bi ju vohunka založila doma o vsem, kar bi videla ali slišala zaljubljenega.
"V Ljubljani zdaj pridno zidajo, v Ljubljanije izpregovoril zadovoljni mesar po kratkem molku.
"Kaj pa, kadar pozidajo vse t" je vprašal kmet.
"Nič se ne bojte, oča", je odgovoril debeluh. "Ljubljansko polje je nazarensko dolgo in široko. In če zazidajo tudi to, naj ga pa! Pa raz-kopljejo Golovec! Slišal sem, da ga prenesejo na sam Triglav go^i.,,
Umirovljenee je zarenčal posmehljivo.
''Petindvajset gorkih si dam precej našteti na svoje oblečene in napete hlače, če mi kdo dokaže, da nisem res slišal tako. Golovec ima prav toliko metrov, kolikor jih manjka Triglavu do tri tisoč. Zato bi bilo dobro, če bi prestavili Golovec ali pa kaj pod- bnega na vrh Triglava. Triglav je lepa gora in vredna svojih tri tisoč metrov, kajne, očka? In če bi imel jaz zadosti denarja, bi kupil svileno slovensko zastavo, tako dolgo, da bi segala po vseh slovenskih deželah in bi jo zasadil na vrhunec Triglavov, da bi vihrala daleč, daleč naokrog, sovražnikom v jezo, meni pa v nepopisno veselje !' *
Upokojenec je molčal srdito. Vlak se je ustavil.
41 Le noter, le noter!'' je vabil iz-prevodnik ljudi ob nabasanih vozovih. "Le noter! Prostora dosti!"
"Tukaj je že vse polno!'1 je kričal umirovljenec in pihal kakor nesrečno oženjen gad v pasjih dnevih.
"Vse polno?77 je dejal izprevodnik. "Potem samo še dva tu noter! Le stisnite se malo skxtpaj T Zato ne vev-1 ja nič več, če se jih vozi več !''
Prišelca sta komaj sedla. Možicu s črnimi očali so se od jeze tresle roke, kakor prehlajenemu backu rep, zaljubljenca pa st» «e veselila občne stiske. Tudi prihuljeni mladenič je bil zadovoljen; zdelo se mu je, da se mu v tej žemi med debelim mesarjem in okroglo možakarico počasi ravna zgrbani hrbet.
"To je strašno!je godrnjal umirovljenec, ko je prišel iz prevodnik preščipavat listke. "Tako natlačeni se vozimo in v taki vročini l"
"Nič ne marajte!,, ga je tolažil kondukter.
"Vsak bi se vozil najrajši sam v prvem razredu in bi zahteval še sla-Moled povrhu77, je dejal mesar. "Poglejte mene! Kmalo dobim trebuh na štiri ogle, pa zato ne mrmram čisto nič!"
Ko je odšel izpre vodnik, je hotel drobnook kmetic použiti jabolko. Zaradi tega bi bila kmalo izbruhnila krvava vstaja. Prepovedali so .mu, da bi se še kaj zredil, ker že tako sede v gneči; moral je shraniti svoj sedež zopet v košaro v naročju.
"Le noter!" je popeval prijazni kondukter kmalo potem z zapeljivim lasom. f 1 Prostora dovolj ! Dovoljeno je stati med klopmi! Malo stati, to še ni umorilo nikogar! Čim vec vas bo, tem hitreje vam mine čas."
Vstopilo je pet novih potnikov.
Zaljubljenca sta prsi ob prsih, lice ob licu, v prijetni stiski uživala fro-galno ljubezen. Med njima in hinavsko sestro je stala Široka žena in nehote skrivala njiju srečo. Ob vsakem desetem brzojavnem drogu je vestni ljubimec poljubil dekle na blaženo smehljajoče se ustne. Njiju žareča' obraza sta kazala, da je to najlepši dan njiju življenja.
Grbasti častilec oSabniee pa je čutil hude bolečine pri sretu Najedel se je bil preveč sliv doma in zdaj so ga ti&als v želodcu. V gosti toni svoje zarobljenosti pa si js mislil, da so to tiste pred neznane srčna rane. In bil j^ dokaj ponoaan na svoje tajna bolaSmiee!

"Prostora zadosti!" je upil izpre-vednik v kratkem izmova. "Na pragih, zunaj pri vratih, je še dovolj prostora! Tam je dober, svež zrak! Tudi lep razgled je na praga, pa še zastonj I Notri pa ne vidite nič, če niste pri oknu. Kadi se res malo, pa samo v tunelih. Ta dim je zdrav, posnaži nos in pljuča, da je veselje! Človek dobi boljši tek in spi laglje. Ako ima kdo kaj klobas, jih lahko zastonj suši, v dimu, na pragu' Le g>r, prijatelji in prijateljice!"
Ko je prisopihal prenapolnjeni vlak na prihodnjo postajo, je oznanjal prijazni izprevodnik veselo novico: *' Priklenili so praznih voz za domaČo živino. Živio! Zdaj naj pa še kdo zabavlja, da ni nobenega prostora! Kdor hoče, se lahko pelje v živinskem vagonu, mu ne bo treba niti vinarja več plačati kakor za človeške. Pa naj kdo reče, da državna železnica ni nobel! Kaj ? Lepo polito je po tleh, zaradi vročine. Človek misli, da je v domačem hlevu in nič več se mu ne toži po domu!'1
Zaslepljeni popotniki pa so mrmrali in godrnjali na glas.
'' Molčite vendar!' * jih je svaril mesar, zadovoljni Kranjec. "Molčite, sicer pride še kaj v časnike! Siten državni poslanec Stegne to brati in zbadati ministra, in ta nam vzame naposled železnico. Slovenci smo res nehvaležen narod in nismo nikdar zadovoljni!"
Pred ljubljanskim kolodvorom je videl mesar ves presenečen, da je prej tako prihuljeni in grbasti mladenič zdaj lepo raven kakor sokolski pred-telovadeč, v^s srečen spremljal prej tako neusmiljeno lepotico. Pokazal je parček umirovljencu, ki se je čudoma čudil temu čudežu. Moža sta Šla takoj v bližjo gostilnico bratovščino uganjat.	—
O poštah.
Največ pošt ima Švica, za njo je Angležka, potem pa Nemčija. V Švici pride na vsakih 11.1 kilometrov ena pošta, na Angležkem na 13.5, na Nemškem na 13.9, v Belgiji na 22.5, na Holandskem na 23.4, na Portugalskem na 26.6, v Zjedinjenih državah na 140.8, v Avstriji na 35.6, na Dan skem na 41.5, na Španskem na 133.2, na Francoskem na 46.2, na Grškem na 99.7, na Ogrskem na 77.6, v Italiji na
22.4,	na Ruskem na 1726.9, na Turškem na 2335.5, na Japonskem na
51.5,	na Norveškem na 13.6 kilometrov. Na Norveškem pride na S17 prebivalcev jedna pošta, na Nemškem na 1557, v Avstriji na 3106 ljudi.
Iščem IVANA UMEK. Pred dvema in pol leti sva bila skupaj v Clintonu, Ind., odkoder je on odšel v Sopris, Colo. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Joseph Cerosh, Bear Creek, Mont. (26-31—10)
Slov
Q;
podp. društvo
kato c f £5» HL. c>
svete Barba
m

države Severne Amerik^
Sedež: Forest	Pa.
(anuarla 1903 v
»1 rNfciKraasr-
ODBOK NIKI:
Predsednik: ALOJZIJ Z A VER L, P, O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, K&za.
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box b07, Forest City, Pa-H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MITH1Č, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
----3
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Wm. KAIH3L Z A T. AR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bra* dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, TTmr, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, P«_ IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ASESMENT, kteri je za plačati 3. novembra, 1907. I. razred, možki oddelek: vsak član plača po S5c. II. razred, ženski oddelek: vsaka plača po 20c. IH. razred, otročji oddelek: vsak plača po 10c.
Za možki oddelek je ta mesec povišan asesment. in sicer radi tega, ke® se je veliko podpore izplačalo za mesec oktober.
Iščem brata ALOJZIJA BAUDEK, doma iz Malega Osolnika pri Turjaku. Pred enim letom je bival nekje v Clevelandu, Ohio. Ker mi je njegov naslov neznan, prosim cenjene rojake, če kdo ve, da ga mi naznani. — Frank Baudek, 4881 Washington St., Denver, Colo.
(26-29—10)
Kje sta MIHA in ANTON ŠER-CELN? Doma sta iz Čel št. 12 pri Ilirski Bistrici. Za njun naslov bi rad zvedel brat Jakob Šerceln, R. F. D. 1, Box 125, Pittsburg (Wil-kinsburg Sta.), Pa. (26-30—10)
Kje je JOSIP SENTČAR T Doma je v Sevnici na Štajerskem. Pred dvemi in pol leta bival je v Pleasant Plain, III. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov pravi brat: Aloysins Seničar, P. O. Box 324, West Mineral, Kansas. Prosim rojake, če kido ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznanita.
(26-31—10)
Išče se JOSIP KUŠAR, £oma iz Dra-velj. Za njegov naslov bi rad zvedel neki njegov sorodnik. Naslov naj se blagovoli naznaniti upravni-štvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich Street, New York, N. Y.
(26-10—-2-11)
POZIV.
Kupec voznega listka n JOHANO FELC naj ae izvoli zglasiti v podrnš-nifiki pisarni Frank Sakserja ▼ Clevelandu, Ohio, 6104 St. Clair Avsnne, N. £. Naslov tega kupca nam je na nerazumljiv način	vsled česar
prosimo, da ae nemudoma uglari. da zamoramo vas potrebno urediti in yos-ni listek odpoalatL
HL, in okolici a taamoinji kraj MOHOR MT.A-
NAZNANTLO UMRLIH ČLANOV.
Vale ntin Brejc, star 21 let, umrl dne o. septembra 1907 pri postaji st. 32 v Braddocku, Pa. Vzrok smrti: vročinska bolezen.
IVAN TELBAN, glavni tajnik.
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi
ZA BOZIC
darilu svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjtnih držav zgolj gotov denar"; to pa na]= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, OHIO.
Conpgiiie Generale Tiansatiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANL
Poštni parniki so:?
"La ProTence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moti.
**La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
"La Lorraine" „ ....................12,000 ,, 25,000 „
"La Touraine" , „ ....................10,000 „ 12,000 „
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „	_
**La Gasgognc"................................ 8,000 „ 9,000 „	n
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Cheaebrough Building.
Parniki »dpinjej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lO. url do poind ne iz pristanišča št. 42 Jiorth Ki ver, ob Horton St., N. Y.
•LA SAVOIE	31. okt. 1*T/ *LA PBOVENCE	5. dee. 1*07.
TLA PKOVENC®	7. nov. 1907 *LA TOURAINE	12. dec. 1907.
•LA. TOXJBAXNE	14. nov. 1907 *LA LORRAINE	19. dec. 1907.
•LA LORRAINE	2L nov. 190? La Bretagne	26. dee, 1007.
•LA SAVOIE	28. nov. 190, *LA PROVENCE	2. jan. 1908.
POSEBNA PLOVTTBA: La Gascogzie 9. nov. ob 3. uri popol
Samo m H. in I H. razred.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijak*.
IV\rn W. Kozminski, generalni agent za zapsut
71 Deaoorn S*.. Chicago, fife
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY
ktero je varjeno iz najboljšega «mportiranega CeSke£a fcirela. Kadi tt{.s naj niledo ne zamudi poskusiti ga v svojo bstno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelay pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseb boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Trnvnikmr-ju 6102 St. Clair Ave. N.H. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

Jugoslovanska
(nkorporinuia dne 24. janutija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY/MINNESOTA.
Jfrurg,
URADNIKI:
Predsednik: Fran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podprttdaednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-
r*-	;
Glavni tajnik: Jurij L. BroHS, Box 424, Ely, Minn.
P«.možni tajnik: Maks Kržisnik, Box 326, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Virant, PL nadzornik, Cor. 10th Avenue & G^obe Street, S. Ohio.
Ivan Primožič, UL nadzornik, Bex 641, Eveleth, Min^,
115, 7th Sttreet,
--fSkS-.:tiaVrfŽfc. S
POROTNI	ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, Oalumet, Mich.
Ivan N. Gosar. III. porotnik,	Box 138, Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, TE. porotnik,	719 High Street, W. Hoboken, N, J.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin	J. Ivec, 711 North Chicago Street, <9oliet, IIL 1
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be u-iov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Ely, If inn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj podiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gonze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem irugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-filjatve tudi na glavnega tajnika Jednote. .
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamemi-kov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Rridejani morajo biti natančni podatki vsa->ke pritožbe.
*	Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 12. oktobra se je z
južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 18 Bolgarov, 48 Hrvatov, 70 Slovencev in 35 Macedon-
«ev.
Tri vojaške nabore zamudil Urban Mrak. posestnika sin iz Delnic, je odpotoval o Veliki noči 1. 1904 pred prvim naborom v Ameriko. Bival je tam tri leta, kakor sam priznava zaradi tega. d i bi si tam kaj prislužil, in tako lažj" prevzel očetovo posestvo. Bil je krivim spoznan, da se je odtegnil naboru in obsojen na deset dni stro-5>evra zapora in 10 T\ elobe.
Mlin pogorel. V Zagorju pri Post jim je pogorel mlin Ivana Marin-ču-a. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zavarovan je bil za 25.000 kron.
Obesila se je na vrvico M. Zadu iz Jurčič pri Knežaku. Vzrok samomora ni znan, sodi se pa, da domače razmere.	,
Imena utopljencev pri Kočevju so dosedaj znana sledeča: Jos. Žagar, Uršula Briški, Anton Ožanič, Pran Vončina in hlapec Kajfež. Imena treh utopljencev še niso znana.
Utonil je v Idriji bivši žgalniški paznik Leopold Logar. Našli so ga v strugi Idrijce nedaleč od gozdarske Šole. Bil je strasten alkoholik in je* še isti dan bil ob 11. uri dopoldan v gostilni. Kako se je ponesrečil, se ni dalo dognati. Samomor ni izključen.
Otrok utonil Ko so šli otroci koča-rice Frančiške Kenda v Zalem logu pri Škof j i Loki po žaganje na žago
; sala, končno je še klof nil natakarico. J Gostilničar Matevž Moravec ga je
j zgrabil in iz kuhinje nazaj v gostilno j potisnil ter ga trikrat ob tla vrgel. K [ tej rabuki so pristopili še drugi gostje in ga na tleh mikastili. Da bi se jih ubranil, je jel Kogej z nožem mahati ter je pri tem Moravca dvakrat dregnil v trebuh, ne da bi ga nevarno poškodoval. Škodni dvor je smatral obdolženčevo dejanje za prekoračeni si-lobran ter mu za kazen odmeril tri tedne zapora.	.
Sirovi sin. Že večkrat zaradi javnega nasilstva kaznovani Anton Pet rit-, delavec na Glincah, je zlasti v pijanosti silovit človek. Dne 30. julija sta bila oče Jožef in mati Jera sodno zaslišana, ker je sin Anton nekaj dni preje pred Garbasovo hišo na GUincah razsajal ter proti Alojziju Skubicu z gnojnimi vilami zamahnil. Sin je bil vsled tega sodnega zaslišanja na sta-riše jezen. Isto popoldne je prišel Anton Petrič pijan domu. Najprvo se je lotil očeta, ga udaril s pestjo po obrazu, da se mu je kri udrla iz nosa, nato pa je še mater udaril po čeljustih, jo suval z nogo v stegno in končno pahnil na tla. Ker se je dognalo, da je bil osumljenec ob času dejanja docela pijan, je bil obsojen samo na dva meseca zapora.
Zaradi hudodelstva o -s k r u m b e , učinjene na neki 13Ietni deklici, je bil Martin Vonta, delavec iz Podmilja, obsojen na dva meseca težke ječe.
Kolo ukradel. Štefan Perz, dninar, si je dne 3. majnika izposodil od Ane Gore kolo, vredno 180 K ter ž njim pobegnil. Vsled izdane tiralni-ce je bil pred kratkim zasačen. V nje-
niso-hoteli spočetoma o poroki deklice s snubačem nič slišati, kontno so pa dovolili v poroko pod pogojem, da se
leklico iztehta in da .ženin plača šest kron za kilogram. Ženin je bil s tem zadovoljen, a je Še poceni dobil nevesto, ker je nevesta tehtala le 43 kg.
Preganjanje Slovakov. Dne 12. okt. je stal pred porotnim sodiščem urednik slovaškega "Narodneho Glasnika" Miloš Pietor radi članka, ki je bil v listu še za uredništva umrlega Ambroža Pietrova, očeta sedanjega urednika. Sin je torej tožen radi čina svojega rajnega očeta.
Med nebom in zemljo. V Spielfeldu je pleskal 3. oktobra 401etni pleskar Jernej Plankl železniško skladišče in je stal med delom na lestvi šest metrov visoko. Pripeljal se je pa voz, uprežen z volom, ki se je splašil in prekucnil lestvico.Plankl je opazil nevarnost in se prijel za strešni žleb, ki se je pa u po gnil in se je nato Plankl spustil, se vjel na noge in se na srečo le nekoliko poškodoval.
HRVATSKE NOVICE.
Velikanski požar. V djakovskem
okraju v Slavoniji so velikanska močvirja, kjer istotako raste šota kot na ljubljanskem barju. Velikanske terene Jošavo in Osatino so pa sklenili osušiti in so s temi deli že pričeli. Kanalizacija Jošave in Osa tine je bila nedavno dokončana. Ves teren obsega 24,000 oralov in je skopani kanal dolg 350 kilometrov. Vsled kanalizacije se je šota osušila in kmetje so jo na poziv vodstva osuševanja zažgali. Ogenj traja že okoli štiri mesece in je zlasti zvečer veličasten. Najprej je pod površino, ko jo pa prodre, se bliskoma razširi po ravnini. Ta proces se bo vršil še nekaj mesecev, nakar bodo začeli obdelovati rodovitno zemljo, nastalo iz zgorele šote. Regulacija Jošave in Osatine je ena največjih, kar se jih je,zadnji čas izvršilo v srednji Evropi. Stroški so znašali nad pol milijona kron.
BALKANSKE NOVICE.
.	„ . Novoiznaj deno garantirano mazilo za
Starost — norost. 601etni premožni plešaste in golobradce, od katerega v 6 kmet Savo Radumilo v Mačičah v tednih lepi lasje, brki in brada popol-
Bosni je dve. leti vdovec. Ze!o pogreša I ^S^feS^-50' ^


Kje je ANTON K OSEL T Pred ne-dolgo je bival nekje v Pennsylvani-ji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Joseph Kosel, 201 Sage St., South. Lorain, Ohio.
(28-10—1-11)
Iščem dva brata ANTONA in FRAN CENTA in dve sestri MARGARETO CENTA in MARIJO KOŽER. Doma so iz Krke, Dolenjsko. Prišli so pred petimi leti v Zjedinjene države in ne vem, kje se kteri nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, naj mi blagovoli naznaniti. Vincenc Centa, P. O. Box 837, South Sharon, Pa.
(23-29—10)
Pozor Rojaki!
zena, kakor tudi otrok, s kterimi ga ni oblagooarila prerano umrla soproga. Silno rad bi se še enkrat oženil in bi dal kolikor bi kdo hotel, da bi se mu ta želja spolnila. Ker je Radumilo nekoliko omejen, izrabil je to omeje-jenost kmet Ivaštanin. Prišel jek njemu in mu pripovedoval, da bi neka Radumilu znana pastirica bila pripravljena ga vzeti. Ker je ženitve željnemu vdovcu dekle bilo všee, bil je jako vesel nad to ponudbo in izjavil, da z denarjem ne bo varčeval.
in ozeblino Vam v 3 Hneh popolnoma ozdravim za 75c., da fe to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahčič9
P. O. Box 69 CLQVeUAND, OHIO.
OKLIC!
S tem opozarjamo rojaka Josip če-hovina, doma iz vasi Čermelice pri Sežani, ki je bival pred nekaj meseci
T	. . . ,	, ,	i v Crossfork, Pa., da naj nam nemu-
Ivastamn je kmalu prinesel obvestilo, . _	__:	___-__.
. . . . . ,	. ..	' doma odgovori na nase prvo pismo in
daje dekle zadovoljno z njim, samo nasmani	sedaaiji pravi ^^
zahteva navadno darilo v znesku 50 ; ^ imamo	zaaj okrajnemu
kron Radumilo je takoj izročil ta de- glavarstvu v Postojno, je zelo važne-
nar Ivastaninu, ki ga je seveda obdr- I
, f: .	! pomena
zal zase, ker se z dekletom ni prav
nič dogovoril o vsem tem in starca la- < ^ ge lahko popraviti, iral. Da bi se vec izvlekel iz njega, mu j je kvasil, da bosta^ prihodnji
in če se v kratkem ne zglasi pri nas, bode trpel škodo, ki se
večer,
kakor je v deželi navada, odpeljala dekle, ki je pa zahtevalo preje 300 K, ki jih mora dobiti v roke. Ves vesel je obljubil lahkoverni Radumilo dati dekletu 300 K. Drugi večer sta romala Ivaštinin in Radumilo v bližnje Rogolje, kjer je prebivala pastirica. Xa samotnem kraju pred va^jo sta
Frank Sakser Company.
(26-29—10)
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsezn potujočim rojakom v Cbicagi, 111., in okoliei svoj dobro urejeni
—: BAIL O O K. Na razpolago imam tudi lepo keg
dobro vino
počakala in Ivaštinin se je delal, kot iljl46®* To*lm vedno svezc 111 bi šel po dekle. Čez-nekaj časa se je	pivo, jako dobro doouie
vrnil k starcu in mu pripovedoval, da j	J*'***.V*odmaM* fine smot-
\€* i OSvF^ZDA SOlluHA*
Gašperja Šmida, je padel triletni Ma-	govi posesti se je našla na ime Hen-
tevž v vodo in utonil.	rika Premsela se glaseča knjižica.
Tatinska ciganka. Ciganka Roza-	Perz se je zagovarjal z lažnjivo trdit-
iija Jungwirt je prišla v Jagrovo ka-	vi jo, da zaradi tega ni lastnici Gore
varno v Kranju in prosila, da bi ji	kolesa vrnil, kar ga mu je v času, ko
dali za eno krono ogrskega 20- in 10-	je pil v neki gostilni, nekdo izmaknil,
vinarskega denarja. Ko ji je domač	Obsojen je bil na tri mesece ječe.
sin dal škatljo, v kteri je bil razen ■drobiž in tudi krone, polastila se je ciganka 6 K 80 v, denarja ogrskega kova pa ni mogla dobiti. Prijeli so jo še v Kranju.
Vztrajen fijakar. Nedavno je obhajal nek ljubljanski fijakar nekak jubi-
V Ameriko jo je hotel popi h a t L Andrej Golob, delavec na Račici, jo je hotel s svojimi 18. leti popihati v Ameriko, ne da bi bil zadostil svoji vojaški dolžnosti. V to svr-ho je prišel v spremstvu Jožefa Ko-preca, posestnika v Račici, k ter emu
lej. Prestal je namreč petdeseto ka- je dal tudi svoj denar hranit. Ta mu zen zaradi nagle vožnje. Ker je mladi je tudi vožni list kupil, a ostro oko fijakar tako vstrpen, bo lahko doživel stražnikovo je takoj zapazilo to na-lOOIetni jubilej.	jkano; stražnik je oba aretoval in ju
Pobegnila sta iz preiskoval nega "^za- j je izročil sodišču. Golob je bil obso-pora v Ilirski Bistrici delavec Gregor jen na 8, Krapec pa na pet dni stro-
Faktor in Mihael Pernat. Bila sta v preiskavi zaradi javnega nasilstva.
Povodnji na Notranjskem. Pokrajina okoli Unca na Notranjskem je podobna jezeru: osem kvadratnih kilometrov je pod vodo, iz ktere se dvigajo le drevesa. Voda sega do prvih hiš v Planini. Cerkniško jezero prestopilo je svoje bregove in poplavilo Cerknico. Voda je udrla v hiše in napravila veliko škodo. Potok, ki teče skozi Cerknico, je postal hudournik ter je odnesel več mostov. 60 let že ni bilo na Notranjskem take povr.dnji.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Pretep v gostilni. Anton Kogej v Idriji je bil dne 28. avgusta precej pijan v Mora Vtevi gostilni. Jezil se je nad gostilničarjem in natakarico, češ, da sta ma praveč na zapitkn v knjigo zapi-
gega zapora, vrh temu pa še vsak na 10 K denarne globe.
Štajerske novice.
Strela je ubila v šmarski okolici 4. oktobra Blaža Čuješa, ki je zbežal pred viharjem pod topolj.
del je neki 201etgi mladenič posestniku Juriju Pliberšku 46 K- Ko ga je srečala neka ženska, si je skril obraz s klobukom.
Otrok se zaduML V -Zgornji Polska-vi sta pustila Orthaberjeva zakonska svojo dveletno hčerko zaprto doma in se podala na polje. Neka ženska je pa zapazila, da se kadi iz hiše. Ognjegas-ci so adrli v stanovanje in našli poleg peči gorečo posteljo. Poleg postelje je pa ležalo že mrtvo dete, ki se je zadušilo. Hišo so rešili.
dekle večerja, da je ravno neki tujec v hiši, da zato ne more priti. Čez nekaj časa se je Ivaštanin zopet oddaljil. Radumilo je potrpežljivo čakal v nastopajoči temi. Kar naenkrat ga od zadaj napadeta dva moža, vržeta ga na tla in sta mu vzela ve« denar v znesku 320 K. Napadalcev ni spoznal. Kmalu nato je pa začul stokanje. Se-pajoč je prihajal Ivaštanin k njemu in mu pripovedoval, da so ga strašno pretepli in s sočutjem poslušal starčevo zgobo o napadu in ropu. Oba sta se vrnila domov, Ivaštanin je pa ves čas jadikoval in komaj šel. Radumilo je svojemu bratu pravil drugi dan o vsem, kar se mu je pripetilo. Ta pa je kmalu spoznal, da je Ivaštanin hud,1 prefriganec in da je najbrž on napadel Radumila. Ovadil je vso stvar orožnikom, ki so prijeli lopova in mu vzeli ves prilašceni -si denar. Ivaštanin je priznal vse, noče pa vedeti, kdc je bil drugi napadalec. Zagovarjal se bo zaradi ropa.
Spomenik Karagjorgjn, osvoboditelju Srbije in ustanovniku srbske vladarske dinastije, nameravajo postaviti v Belgradu. Misel je sprožila bel-grajska banka, ki je darovala prva 30,000 frankov.
P rod a jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse pretkomorske &rte po izvirnih cenah Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem knrzo. V zvezi sem s banko Frank Sakser v New Torka.
Sveji k svojim 1
Zt vel ©spoštovanjem
JOSIP KOMPAlt 8908 Oreenbay Ave.. So. Chicago. HI
RAZNOTEROSTI.
Teža po poklicu. Neki angleški Statistik je sestavil statistiko, koliko so na Angleškem težji ljudje^ v gotovih po klicih. Mesarji tehtajo povprečno po 85 kg, gostilničarji pa po 81 kg, zidarji in kmečki najemniki po 80 in pol, sodni uradaiki po 80 kg. Trgovski potniki imajo po 79 kg, kovači po 77 kg, »bankirji po 76 kg, tesarji po 74 kg, učitelji po 73 kg, čevljarji in trgovski pomočniki po 72 kg. Krojači imajo po 71 kg.
Kitajski cesar in cesarica proti astronomom. Listi poročajo, da sta
Zvit tat. V Zgornji Pulskavi ukrSP-rkitajski cesar ^ cesarica silno vzne-
mirjena, ker jima je kolegij cesarskih astronomov naznanil, da se bo pojavila na nebu neka zvezda repatica. Cesar je hitro izdal naredbo, v kteri zvrača vso odgovornost na astronome, kterim preti s hudimi kaznimi, ako bo cesarstvo radi tega zadela nesreča. Posredovanjem princa Ciae je cesar vendar to naredbo preklical.
Nevesto kupil na kUograme. Iz Pe-čuha poročajo listom: V občini Kol-ked je neki bogat kmečki sin prosil za roko neke dekliee. Stariši dekliee
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
30z.303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.' 1
fntii naznanjam, da imam V zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, 1 eora, jezike, šunke itd.
• Govorim v vseli slovanskih
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu. zdravnik "Specialist", veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravn
bolezni j
kuteri ima i^ki praksi. MOŽ KI H
posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje bolezni' z mnogobrojnimi pismenimi zahvalami-
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere
drujjf n««> Hnoffls ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vrase bolezni — kakor tudi navodilo, knko se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, — p.l o je potrebno — poile' Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove sjjretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen od mnogoletnega reu-mitisma, bolečin v kosteh in živine bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pneblo, Coli
SI aval Medical institute J
Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili meje dete teike notranje bolezni otel i mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — li 11 soin pri m;iug:h zdravnikih in vsaki mi je rekel. <*a moje dete ne more ozdraviti. Sično se Varil toraj zahvaljujem in dovolimi da se to natisne v časopise, da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-more pojnogati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Bile^ iin se do t-roba Vam hvaležni Sem Antulič
,1050 Washington Ave, Oolumbus O.
Jaz se Vam lepo zahval ju; t* i. ker ste Eie ozdtavili. da se ti .tj popolnoma dobro Slišim, kakor da ne bi bil nikdar club.
Priporočam Vas v;em rojakom iirne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Šikonlja Box aS5 Tiimountaiu, Mich,
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših. Zdraviiih ne čutim nikake bolečine več. Zu V .ir se Vam si tčno ž-divaljujem, Ce budern še k^ iaj bolana. se bode::i že vedela ka n obrnili in ttirii drn-cim Vas priproča;-i —p ja.rn VaSa. do groba Va:u hvaležna Alrria JV1r*r1'£.
1 it3 Westtin Ave, CLicaco Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in iumer.ij v očesih.
John Po!anc,
Bol 151 Rock Sk!:;^
'•Vy o.
Rojaki-Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari ? Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti Javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St,	^ R- Mielke, Medical Director.	^ ^^ ^ y
Ako, osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, -ordinirajočemu zdrav-
niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popohidne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
Bojaki, naročajte m na "CHaa Ha-roda?*, največji in naJcaneJU
Pozor, Slovenci, Požar!
se odda pri kranj-čiste sobe, dobra
Hrana in stan
ski drnžini. hrana.
GUSTAY CUFFAB, 613 S. Morgan St., Chicago, III.
(22-26—10)
AAMMMMn^MMMMMMMMWMMMV ru-utruvumjxtt
Dr. J. E.Thompson,
ravnatelj J
JOHN VENZI3U, , 1017 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O IX I K.
Delo napravim na rahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-
delujem tudi ploSČe iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm le od $45 do $80.
NeovrgljiVa resnica je, da je le L>ti zdravnik naj. boljši, kateri »e ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaskega zdraviica hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ;
Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista natanko po Vašem predpisu porabil, ter sem danes fpet popoln« ma zdrav, vsled česar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priporočal Vas bodem vsakemu bolnemu rojaku, ker vem, da res storite, kar obljubite. — V mojem zadovoljstvu Vas pozdravljam Vam vedno hvaležni
Mike Miller, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki S Ne dajte se toraj nadalje motili co k&kih iomljiv i kompenlj ali institutov, temveč idite sli pišite v slučaju bolezni !e ca to zdrav kjer bodete sigurno najboijge postrežeui.
Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloniti :
SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAVISČE
Ravnatelj: Dr. J. E. THOMPSON, 634 West 29th Street,	New York, TNI. A ,
Kdor poSIje svoj naslov, dobi lep spom i o zastonj.
Rojaki, naročajte se na "Glas Na-[ Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda' največji in najcenejši dnevnik ' roda* največji in najcenejši dnevnik.

f - -t---
SB NIKDAR V VASEM ZIVLJ
$ 26 vredna ura, verižica in privesek samo
Zastonj!
zlata verižica s priveskom vredna $ IO OO
Zastonj!
Ura je iz napolnjenega, zlata Solid gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s tri mi plošče ki. Stroj je poznan Ameri-kanski El^in all Walt ha in na sedem kamnov.
Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. —
Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki ae odpira in v njega laklio spravite dve slike ali fotografi i je.
Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah morate plačati za ena&o uro $16.00, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To je očevidno da dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter kupite vss tri predmete za čudovito malo svoto Od $15-90.
Slika prikazuje uro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno uro v«-eje velikosti 18 ali m an je 12.
$ 13"50 vredna ura,
verižica s priveskom samo
$8.00 vredna ura s tr'mi plo5-čeki iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim Amerikanskim F X e 6 I-8 i or strojem; $4.0j vredna verižica dolga 12 palcev ali ena Dictven-sova verižica, ki se deli v dva dela dolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garanti* rana 10 let; $2-50 vredni privesek ki se odpira in v njega lahko spravite dve fotografije — z napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 5 let, samo
, j t
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro £no vino po 50 do 6O ct.
galoa s posodo vred. Bitu bde viao od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. lsrates tropavlca -»d $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nege IO galon naj nihte ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati.
Plosceki ure kot priveski so ixdelani v stoterih najkrasnejših vzorcih, Vi bode te dobili uro
in privesek, ki Vas popolnoma, zadovolji.
*
Zajedno s naroČilom
iajeani
tocoiki
»ajEfc
dopoSliejo den«r icy Order*
Money Spoitovsoij«
(ttiTO-
MVi
Nik. Radovich,
Q|/\VPT1 /«1 f Ako ste si kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to C*.*VA	V dlV^l m priliko, ker tako realne im solidne ponudbe ne bodete doča-
kal, Naročite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blago, kakon Vam je tukaj obljubljeno. Zato Vam potrjuje poznano dobro pošteno ime Sla via'7 Watch & Jewelry Co. in pismena garancija, ki jo dobite s vsakim prodanim predmetom.
r^AflAV nA7Al ^ Ako poslani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-IKlAflJ m "bite ramen j eno za novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite pismeno garancijo.
Kako narofievatl ? Pošljite $100 na račun povzetje. Ako pošljste celo svoto naprej, dobite predmet« po poŠti priporočeno (registered) poštnine prosto.
"S L A VI A" WATCH & JEWELRY CO.
27 Thames Street, New York, N. Y.	Pišite po cenik - dobite ga zastonj.




uo
VH1
»aro
Rodbina Polaneški h.
Kom&n, poljski spisal H. SiauUffwlo, poslovenil Podravakl.
(Nadaljevanje.)
XI.
Doma je bil Polaneški iznova presenečen. Prejel je telegTam g-ospe Emilijet obsezajoe te besede: ''Pridem jutri zarana, Lit ki je dobro!" Ta telegram je bil nepričakovan, ali vsaj nekoliko prenagljen; ker je pa ob-ezal zagotovilo o Litkinem zdravju, je PolaneSki spoznal, da se gospa Chwa^towska vrača samo zato, da bi «e popri jela njegove stvari. In ob teh mislih mu je srce prekipelo od hvaležnosti. "Evo, to je vrl značaj!" si je dejal, " to je prijateljica! ** A poleg hvaležnosti se mu je v srcu zbudila nada, kakor bi gospa Emilija imela nekak čarobni prstan ali čarobno Ribico, da bi mogla na en mah Marici izpremeniti srce. Polaneški ni vedel odločno, kako se to irodi. toda vedel je, da se vsaj ča>ih prijateljski poteprne zanj, da era bo poizkušala opravičiti, hvaliti njesra sree in značaj ter oslabiti predsodke, ki so se bili sčasoma nakopičili proti njemu. Pričakoval je. da bo gospa Emilija v tej stvari jako vztrajna, ker ji bo to vprašanje obveznosti. Č"Iovek, ki ga kaj tare, si rad išče koga, da bi mogel nanj naprtiti odgovornost. Tako se je zdelo tudi Polaneškemu, zlasti od razjarjenosti, da je tudi gospa Emilija odgovorna za njegove razmere do gospodične Marice, zakaj, ako mu ne bi bila pokazala onega pisma, iz kterega je bilo moči razvideti, da je bila gospodična Mariea pripravljena, se zaljubiti vanj — bi bil morda odtriral od nje misli in srce. Morda je temu tudi bilo tako, zakaj v zgodovini njegovih čustev je bilo ono pismo gotovo kaj važno. Pokazalo mu je, kako blizu je že hodila njegova sreča, kako je bila že skoro uresničena, za koliko mu je podarila v duhu svojo dušo in srce. Najhuje je izgubiti srečo, po kteri ne !e koprni človek, nego se je že pričela — in ako ne bi bilo onega pisma, bi morda Polaneški manj žaloval za minulostjo, laže pozabil in se laže pomiril s svojim stanjem. Sedaj se ni že več spominjal tega, da je bil sam naprosil gospo Chwastowsko onega pismo: mislil je navzlic vsej udanosti in hvaležnosti da mu je dolžna pomagati z ločmi. Sicer pa je menil, da se imo po sebi. Upal je. da bo po-gostoma videl gospodično Marico, in sicer v razmerah, ki JShIo zanj najugodnejše, namreč v hiši. v kteri so ga imeli ia<li in so ga spoštovali, v k tori so morala biti podobna čustva de!e> vsakemu gostu. Vse to je Polaneškemu iznova okrepčalo nado ter dodalo nov sklep oni veri'jri, ki je vezala njegove občutke z Marieo. Prej si je bil obetal, da ne pojde k Bigie-L.vim. sedaj pa je izpremenil svoj s>k!ep, če:. da se tudi gospa Emilija udeleži teea izleta. ako ji dopusti Utkino zdravje. In umevno je, da je bil poleg vseh teh dokazov, ki so ga vezali na gospodično Marico, jako vesel, da kmalu ugleda ljubljena ličeca tako gospe Emilije kakor Litke, ki mu je zbujala največje simpatije v življenju.
S«- isti večer je napisal nekoliko be>ed gospodu Plawiekemu o njenem prihodu. Misleč, do mu T>o gospodična Marica hvaležna za to posredno poročilo, 'e zsr'asil v stanovanja gospe | Emilije, naj jutri nekoliko počakajo s čajem, ter naročil zložno kočijo, ki bi naj odpeljala gospo domov. Drugo jutro ob petih je bil že na postaji.
; vlaka, se je s hitrimi ko-?haja! po peronu, da bi se ogrel, zakaj jutro je bilo Ozadje, kolodvorske stavbe stoječi na bližnjih tirih, so v megli, ki je bila pri tleh zelo gosta, zgoraj pa se je rdela ter naznanjala lepo vreme. Na peronu razen uradnikov in drugega železniškega osobja še ni bilo nikogar. Bilo je se prezgodaj, toda polagoma so dohajali ljudje. Zdajci sta se pokazali pred Polaneškim v megli dve osebi; v eni je Polaneški z utripajočim srcem spoznal Marico, ki je prišla s služabnico pozdravljat gosj>o Emilijo. Ni bil pričakoval tega sestanka in v prvem hipu ni bil malo v zadregi. Pa tudi ona je obstala začudena b oči-vidno zmedena- Trenutek kesneje pa se ji je približal in ji podal roko.
*1 Dober dan, gospodična !*' jo je pozdravil, "res bo to dober dar. za naju oba, ako dospe ta naši popotnici
"Ali torej še ni gotovo t*' vpraša Marica.
"Kako ne, samo ako se ne bi pripetilo Laj nepričakovanega. Prejel sem včeraj telegram ter o njem obvestil gospoda Plawickega, češ, da vam napravim veselje.T *
"Hvala lepa! Tako prijetno ste me
iznenadili. ... V*
1' Najlepši dokaz je to, da ste vstali tako zgodaj!1'
"Nisem se &e odvadila tega." "Oba sva prišla prezgodaj. Vlak dospe ftele 6ex pol ure. Sedaj p« vam
< aka
raki iz nekolik hladno.
kar tor
svetujem, gospodična, da. ne stojite tukaj, nego da se greet© izprehajat,
zakaj jutro je hladno, dasi obeta biti
lep dau."
"Megla že pada," je rekla Mariea, dvignivši modre oči, ki so se zdele Polaneškemu v jutranji svetlobi vi-
jolčaste.
"Ali se ne gTeste izprehajat po peronu t * *
"Hvala lepa! Počakam rajša v dvorani. "
In pokimavši z glavo, je odšla. Polaneški se je jel iznova z urnimi koraki izprehajati po peronu. Bilo mu je nekoliko bridko, da ni hotela ostati pri njem, toda domislil si je, da bi to morda ne »ilo prilieno, in še z večjim veseljern ga je napolnjevala misel, za koliko ju vzajemno zbliža prihod gospe Emilije in koliko veselja napravi vsem. Nekaka čudna slutnja in dobra volja je rasla v njem vsak hip. Mislil je na vijolčaste oči Maričine, na njeno ličece, zardelo od jutranjega hlada, in, hiteč mimo oken dvorane, v kteri je sedela, je govoril skoro veselo: —
"Ha! Le sedi tukaj in se skrivaj! Najdem te.11 In čutil je še bolj nego kdaj prej, kako zelo bi mu bila draga, ako bi mu hotela biti le količkaj dobra. —
V tem hipu je zazvonilo, in čez nekoliko minut se je v megli, ki se je še čvrsto držala zemlje, dasi je bilo nelK) nad njo jasno in modro, prikazal vlak, ei<rar obriski so prihajali vsak hip razločnejši. Lokomotiva, dihajoča iz sebe pretrgane oblake dima, se je bližala postaji čimdalje počasneje. Ko je naposled obstala, je jela šume in sikaje izpuščati nepotrebno soparo pod sprednja kolesa.
Polaneški je skočil v spalni voz — zakaj prvo ličece, ki se mu je prikazalo pri oknu, je bilo Litkino. Ko ga je ugledala, se ji je razjasnil obrazek, kakor bi bil padel solnčni žarek nanj. Dekličine roke so se radostno gibale in migale Polaneškemu. ki je bil, kakor bi trenil, v vozu. "Najdražje moje dekelee!" je zaklieal, prijemši jo za roko. "Ali si se naspala* Ali si zdrava f"
"Zdrava sem! Pa tudi doma smo! A sedaj bomo skupaj — o dober dan, gospad Stanko!"
Tesno za njo je stala gospa Emilija, ki ji je "gospod Stanko" presreno poljubil roko ter jel govoriti tako hitro, kakor se navadno govori ob pozdravljanju :
"Dober dan, draga gospa! Imam voz. Lahko 5e odpeljeta takoj. Moj služabnik vzame vajino prtljago; prosim prejemnega listka. Gospodična Plawieka je tudi tukaj."
Gospodična Plawieka je res že čakala pred vozom, in z gospo Emilijo -ta si presrčno segli v roke ; lice bilo je obema polno smeha. Litka je zrla nekaj wsa na gospodično Marico, kakor bi omahovala, nato se ji je tudi ona ovila okrog vratu presrčno. kakor ji je bila navada.
"Mariea. ali pojdeš z nama na čaj, jo vpraša gospa Emilija. " Čakajo naji in "gotovo si že lačna. Kaj ne, da greš?"
"Gotovo sta zelo utrujeni, ker sta se vozili vso noe."
"T«da spali sva ves čas od meje. Zbudivši se sva se še utegnili obleči in se umiti. Vendar se morava napiti čaja, torej naji ne boš ovirala."
"Dobro torej. Jako rada."
Toda Litka je jela vleči mater za suknjo.
"Mati. a gospod Stanko?"
"Seveda, tudi gospod Stanko. Pomnil je na vse, in njemu se imava zalival iati, da najdeva vse pripravljeno. Torej mora iti z nami."
"Mora! Mora!" je zaklicala Litka. obmivši se k njemu.
On pa jo je začel dražiti.
"MV.ra ne, pač pa hoče."
In že trenutek pozneje so sedeli vsi -t i rje na vozu. Polaneški je bil kaj dobre volje. Njemu nasproti je sedela Marica, drobna Litka pa poleg njega. Zdelo se mu je, da prehaja jutranji lesk vanj in da se mu začenjajo lepši dnevi. Čutil je, da bo od današnjega dne pripadal k malemu krogu onih bitij, prijateljski združenih, in da bo v tem krogu tudi Marica. Saj je sedela sedaj njemu nasproti, jako blizu njegovim očem. blizu mu tudi po prijateljstvu, ki sta ga oba imela do gospe Emilije in Litke.
Sedaj so se veselo razgovarjali vsi štirje.
"Kaj se je pripetilo, Emilija," jo vpraša Marica, "da si dospela prej T* "Litka me je prosila vsak dan, naj se vrnem domov."
"Ali ne ljubiš tujine T*' jo vpraša Polaneški.
"Ne.»
"Koprnela si po Varšavi t"
"Da,"
"In po meni T Kaj T Govori hitro, sicer bo slabo!"
Litka pogleda mater, Marieo, Pola-neškega in naposled odgovori:
"Tudi po Stanislavu sem koprnela."
"To imaš za to!" reče Polaneški.
In prijemši njeno ročico, jo je poizkušal poljubiti, toda, ona se je branila, kolikor ae je mogla.
Končno je skrila ročioe, on pa as je
Vedno pri rekah.
Zdravnik je mogoče dal«£ od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neural g* je, prehlajenja, bolezni v prsih " in hrbtu. Ono ima Poletni rekord svojega vspeha. k Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
ralgije.
obrnil k Marici in ji pokazal svoje bele, zdrave zobe. Dejal je:
'' Vidit e, midva se neprestano bojujeva, sicer pa se imava rada."
"To je že taka navada/* odgovori gospodična Marica. On ji pogleda odkrito v oči in reče:
"Oh, ko bi bil res tak obieaj!" Gospodična Marica se je lahno zardela in zresnila, toda odgovorila ni ničesar, nego se je jela razgovarjati z gospo Emilijo.
Polaneški pa se obrne k Litki. "A kje je profesor Waskowski? Ali je odšel v Italijo ? *'
"Ne. Ostal je v Czenstohovu in pojutrišnjem dospe semkaj."
(.OiJfe pri h.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati movino.
v staro do-
BRZOPARNTK2 francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HA VRB (francoska proga):
LA SAVOIE >dpluje. 31. oktobra ob 10. uri dopoL
LA PROVENCE odpluje dne 7. novembra ob 10. dopol.
LA TOURAINE odpluje 14. novembra ob 10. uri dop.
LA LOBitATNE odpluje 21. novembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 28. novembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 5. decembra ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje 12. decembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. decembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 2. januarja ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje 9. januarja ob 10. ari dop.
V BREMEN (proga severoneznškega Lloyda):
KRONPRINZ WILHELM < dpluje - dne 5. novembra ob 2. uri popoludne.
KRON PRIN Z ESS IN CECILTE odpluje 12. novembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 19. novembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM H. odpluje novembra ob 10. vri dop-
KRONPRINZ WILHELM odpluje 3-. decembra ob 2. uri popoL
KRONPRINZESSIN CECILTE odpluje 10. decembra ob 10. uri dop.
KtJKFDEBST 9L oktobra ob 10. uri do po.
PftXHCES8 IRENE odpluje 7. novembra ob 10. ari dopol
GNEISENAU odpluje 14. novembra db 10. uri dop MAIN
odpluje 21. novembra ob 10. ari dop
BARBAROSSA odpluje 28. novembra ob 10. ari dop.
GROSSER KURFTTERST odpluje 5. decembra ob 10. ari dopol RHEIN
odpluje 12. decembra ob 10. uri dop.
GNEISENAU odpluje 19. decembra ob 10. ari dop MAIN
odpluje 26. decembra ob 10. ari dop.
V HAMBURG:
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA atftplnje 31 oktobra ob 12. uri opol
GRAF WALDERSEE odpfeajs 2. novembra ob 2. uri popoL
BLUBCHEfi odpluje 7. novembra ob 6. zjutraj
PENNSYLVANIA -odpluje 9. nevembra ob 7 i30 zjutraj
AMERIKA, odpluje 14. novembra ob 12:30 popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 16. novembra ob 2. uri popoL
PRETORIA odpluje 23. novembra ob 7. uri zjutr
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 28. novembra ob 11. uri dop
PATRICIA odpluje 30. novembra ob 12:30 po pol
BLUECHER odpluje 7. decembra ob 6. uri zjutraj.
AMERIKA odpluje 12. decembra ob 11. uri dop.
GRAF WALDERSEE odpluje 14. decembra ob L uri popol.
PENNSYLVANIA odpluje 21. decembra ob 6. zjutraj
PRESIDENT GRANT odpluje 28. decembra ob 10:30 dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 4. januarja ob 11. uri dopol
▼ New
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) NEW YORK odipluje dne 2. novembri
ST. LOUIS odpluje dne 9. novembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 16. novembra.
ST. PAUL odpluje dne 23. novembra.
NEW YORK
odpluje dne 30. novembra.
ST. LOUIS odpluje dne T. decembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 14. decembra.
Za vse pobližne ali natančne pojasnil* glede potovanja piiite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril Is vas podučil e
Dalje so is krasni poitni pazniki na razpolago, kteri odplujejo kakor
sledi:
V ANTWERPEN:
KROONLAND odpluje 6. novembra ob 5:30 zjutraj.
SAMLAND odpluje 13. novembra opoludne.
ZEELAND odpluje 20. novembra ob 6. zjutraj.
FINLAND odpluje 4. decembra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 11. decembra ob 10:30 dopol.
SAMLAND odpluje 18. decembra ob 3. ari popol.
KROONLAND odpluje 25. decembra ob 9. uri dopol.
V HAVRE:
LA GASCOGNE odpluje 9. novembra ob 3. uri popol.
LA BRETAGNE odpluje 23. novembra ob 3. ari popoL
LA GASCOGNE odpluje 7. decembra ob 3. ari popol.
LtA BRETAGNE odplajs 19. imnutira ob 10. vi dop.
V ROTTERDAM (nizozemsko-amerižka proga):
STATENDAM odpluje 30. oktobra ob 10. uri dopol
NOORDAM odpluje 6. novembra ob 5. uri zjutraj.
RYNDAM odpluje 13. novembra ob 11. uri dop.
POTSDAM odpluje 20. novembra ob 5. uri zjutr.
NTEUW AMSTERDAM odpluje 27. novembra ob 9. uri dopol
Ako kedo želi pojasnila še o drn Sili, na tukaj naznanjenih parnikih naj se s zaupanjem obrne pismenin. potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York, in postreien bode vsakdo vestno is hitro.
Kdor wetnini svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne dm bi nam Vsi prihod naznanili, nam lahko iz postaj« (Depot) telefonirate po številki 127f Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom ki niso zmožni angleškega jezika, iz-
Vošnjs Katka si prodajamo po isti eeni, <iih pisarnah parobrodnih droib.
FRANK SAKSER CO, 1*0 Greenwich St, Hew York, H. T
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ CO" 3RADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblo, Colo., pri agentih C. M. Cox sli pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Haš vslažb«nec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del t našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasveta ravnali.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon-City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj nad pooblaščeni zastopnik
Mr. M. JUSTIN, 502 Main St., ali F. O. Box 104,
Oregon City, vsled česar ga rojakom prav toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. H. Y.
PRIPOROČILO.
Rojakom ▼ Black Diamond, Wash in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Ronton, Mackay, Taylor in Enuxnclaw, Wash., nrinoročamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in je a nami ▼ zvezi.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANTLO. Rojakom v Johnstownn, Pa., in oko lici priporočamo našega zastopnika t
FRAN GABRENJA,
1105 Virginia Ave., Johnstown, Fa
Preje je bival na 519% Power St Dotičnik je pooblaščen pobirati na ročnino za list in knjige ter je s nam: že več let v kupčij skej zvezi. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Leadville.
Colo., naznanjamo,
Mr. FRANK MEKLIČ, care of Sadar,	4C5 Elm St.,
Leadville, Colo., naš zastopnik sa .amošnje mesto ter je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda".
Frank Sakser Company.
Rojakom mai potnik
NAZNANILO.
no, da je sedaj
tvflo za pstik«, trganje in reienatieem je RICHTERJEV SIDRO PAIN KXFELLKB. Dobiti ga je v liišu ušli po 50
Spominjajte ss ob zaznik sašs preko ristne dražbe sr. Cirila Metoda ▼ Ljubljani I Kal peloši 4 na oltar I	(v
Mr. JANKO PLEŠKO ▼ državi Kansas ter ga vsem prav srč-«o priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y
r
* v v v v
Tolefon 246.
www
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne npravništvo ne uredništvo.
tlET' PROSI" v Ameriki
America Europe Co., 163 Columbus Aveoue,
vogal 67, ulica v New Yorkuf
— import ira iz Europe OROSI zdravila in je edina Filiala v Ameriki od kemičnega Laboratorjija OROSI, kateri je bil na na večjih izložbah na svetu odlikovan s zlatimi kolajnami in jako visokimi diplomami, na meinarodni izložbi v Milanu, od lA Kralja Emanuela.
|j	ZDRAVILNA SREDSTVA OROSI
so izskuše in naravna zdravila. Za vsako bolezen posebna zdravila.
BOLEZNI V GLAVI. Očesih, nosu. grlu in ušesima 11 PRSNE BOLEZNI; Pluena opna, Plueno vnetje. Tuber-colosa. ]et>ka, tt-sko dihanje. Reumatizem. anemija in vse ženske in možke spolne bolezni, kakor tudi vse druge bolezni, se edino in naj hitreje ozdravijo samo s uporabo
OROSI ZDRAVIL.
ALI Z GUB IV ATE LASE?
Edino kar priporočajo vsi naj večji zdravniki na svetu proti izpadanju !as in za pridobiti si nove lase je najbolj uspešno zdravilno sredstvo:
POISTOVITELJ OROSI
To je ena jako razširjena bolezen po celem svetu in za vsacega tudi jako neprijetna, zla ii pa v zimskem času ko je glava razpostavlena mrazu in vetru in preh!?.diti se v glavo vsaki ve da je navarno.
Ne čakajte, da bode Vaša glava gola.
Lase okrasijo moža in ženo in zato se ne pustite od Vaših znancev zasmehovati.
Pišite in zahtevajte PONOVITELJA OROSI. in mi Vam boderno to sredstvo za lase takoj poslali s natančno
H pojasnilo uporabe.
Z D R A VI LO OROSI je EDINO
SREDSTVO ozd raviti si slab želodec. Znani fr.incoski pref-fesor Vulpian v pari/.u, je edino ta zdravila priporočal za že-lodčne bolezni kakor na pri mer, slabo prebav lian ie želodca, zoperna sapa iz ust, zbadanje, zgubljeni tek. glavobol i. t. d.' Te bolezni ozdravijo naj hiireje in uspešno edino
U OROSI ZDRAVILA
^ TAJNE BOLEZNI. VENERLSNE BOLEZNI, am Koga da so tajne bolezni, naj si bodejo v akutnem sta ni ali J3 pa kroničnem, to gotovo vsaki razume in tudi to, da ako se
Sj^ te bolezni popolnoma ne ozdravijo dotični bolnik v jako hude posledice pade in edina zdravila ~ za te bolezni so od PRO-ll FESORJA OROSI, katera jamčijo za gotovo in popolno ^ zdravje. Vsi zdravniki pripisujejo ta zdravila.
ZDRAVILNA SREDSTVA "OROSI"
se pošLjajo po vsih krajih združenih državah. Amerike. J. Vsak! kateri nam piSe in pošle naslov, dobi od nas zastonj, na<<> knjigo
"Spoznajmo Se"	^ "
Zapomnite si nas naslov in pišite na
AMERICA EUROPE CO.
Edini zavod Zdravilnih Sredstev O K OSI v Ar.ieriki, izdelana od
C Prof- OROSI ^e^VorkfSrV.Ue'
o Bolniki, kateri Želijo osebno dospi-ti na&ega poslopja, naj u .trr;-I« Columbus Ave. karo in izstopijo n i 67.
F# Uradne sobe so vsaki dan otprte od g. ure dopoludne do 6. ure popoludne.
\
i

Nov: denarni zavod v stari domovini. W
Občinska hranilnica
vj Kostanjevici (Dolenjsko ) edliia'hranilnlca v; kostanjem If k€ m t ki nju
naznanja,
da je pričela s poslovanjem v začetku meseca avgusta t. 1. iii se
ualiaja v
bv •	i* i r* v •
c1n s k1 his 1
zraven županske^ a* Lur a[d a.
S 7.strankam i posluje vsako nedeljo 111 torek od 8. do 12.
ure dopoldne
Ob navednili) dneh sprejema hranilne vloge' in jih obrestuje
4°'
po
O
na me-
ter pripisuje nevzdignene obresti THiiltega pol lftn h kaj»italu. Za varnost Tiog jamči občina k« stanje\ifeka z Tseni STojim premoženjem in vso davčno močjo, hriiniln ta sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri je naložena varščina v znesku 20.000 K. Posoja se na zemljišča po 5 0 0 , nice in vrednostne papirje po G 0 0 na leto.
Občinska hranilnica v Kostanjevici
meseca avgusta 1907.
Ivan Globočnik 1. r.
predsednik upravnega o I bora
Lavoslav Bučar 1. r.
pisarniški ravnatelj
Rajmund Doležalek i. r.
pretlse<lnik ravnateljest va
Alojzij Gatsch i. r.
blagajn ičar
Frank Petkovšek
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
A L O O N,^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobrm vina In whiskey, ter Ima na razpolago fine smodke*
V Bvoji PRODAJAL.N1CI ima vedno preže groce-r^je po nixkih cenah.
Po&ilja denarje ▼ staro domovino selo hitro in ceno; v mri je a Mz. Frank Sakserjem v New Yorku.

t
A
J
MARKO KOFALT/
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoCi (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Alf. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO,

.j _____Ijg&ša
•i* >.

m&