V poročilih objavlja Vojislav Trbuhovič žgan grob, ki je bil odkrit na »Gradcu« v Belegišu. Avtor veže grob na osnovi nekaterih posod s skupino Kisa- postag ter ga označuje kot najjužnejšo doslej znano sled te skupine. Istočasno domneva, da predstavlja ta grob za sedaj eno najstarejših sežiganj in pokopavanj v žari. — Marcel Gorenc in Danica Dimitrijevič kratko poročata o poskusnem izkopavanju na »Gradini« v Starem Slankamenu leta 1955. Ob tej priložnosti so bile ugotovljene srednjeveške, rimske in prazgodovinske oziroma latenske plasti. — Kratko poročilo »Rekognosciranje i zaštitno iskopavanje u Seleušu 1955 god.« je napisala Natalija Simovljevič. Najdbe pripadajo rimski periodi. V oddelku »Gradivo« obravnavata arheologijo dva sestavka. V enem »Pečati na slovenskoj keramici u nekim muzejima Srbije i Vojvodine« objavlja Marija Birtaševič znake na dnu slovanskih in srednjeveških posod, ki časovno pripadajo desetemu in kasnejšim stoletjem. — Šandor Nagy pa objavlja slovanske posode, ki so bile najdene v neki kulturni jami v Čortanovcih. Časovno stavlja avtor najdbo teh posod v prehod 11. v 12. stoletje. V poglavju »Iz muzejskih zbirki« je tudi članek Natalije Simovljevič »Arheo­ loški materijal iz rimskog doba u Narodnom muzeju u Pančevu«. Avtorica je gra­ divo in najdbe podala s topografskega gledišča. Gradivo, ki ga uporablja, je rimsko, sarmatsko in jaziško, časovno pa spada v 2. in 3. stoletje n. e. Ostale razprave, članki in poročila obravnavajo zgodovinsko, etnološko, umetnostnozgodovinsko in razno naravoslovno gradivo. Tako so zgodovinskega značaja razprava Koste Milutinoviča: »Dura Daničič i Vojvodina«, dalje razprava Trive Krstonošiča: »Nastojanja oko osnivanja poljoprivredne škole u okrugu Saj- kaškog bataljona 1862 i 1868— 1873 godine«. Med gradivom objavlja Slavko Gavri- lovič urbar vasi Kulpino iz 1773. leta, Zagorka Končar pa kurirske baze iz NOB v srednjem Banatu. Etnologija je zastopana s članki Vere Milutinovič: »Kult vezan za crkvu na Tekijama«, dalje Milana Miloševa: »Suvače u Banatu«, ter Slavka Gavriloviča in R. L. Veselinoviča, ki objavljata cehovska pravila in gradivo za zgodovino cehov­ stva. Zanimiv je članek Olivera Živkoviča, ki obravnava ribolov in ribarsko orodje na Tamišu. Članki Bojane Radojkovič: »Kivot Dmitra iz Lipove«, dalje članek Mirjane Čorovič-Ljubinkovič: »Daskal jeromonah Stefan Ravaničanin«, Zagorke Janc: »Rukopisne knjige u vladičanskom dvoru u Vršcu« ter članka Petra Momiroviča, Jelene Vandrovske in Dim. Kiriloviča, ki obravnavajo dva evangelistarja pravo­ slavne cerkve v Loku in samostanu Mešiču, imajo bolj umetnostnozgodovinski značaj. Gradivo naravoslovnih ved pa obravnavajo Sima Grozdanovič: »Iz života in- sekata na Deliblatskom pesku«, Milorad Marčetič: »Analiza dosadašnih podataka o pojavi Anserina i Anatida na teritoriji Vojvodine« in Stanija Čolovič: »Flora Fruške gore i okoline«. Na koncu so poročila o delu in življenju Vojvodjanskih muzejev, kritike in prikazi ter bibliografije muzejsko-konservatorske stroke za Vojvodino od 1954. do 1955. leta. J. Korošec Lihnid, Godišen zbornik na Narodniot muzej vo Ohrid I, Ohrid 1957, 185 str. Narodni muzej v Ohridu je začel izdajati svoj lasten zbornik pod naslovom »Lihnid«, po starem antičnem imenu današnjega Ohrida. Glede na to, da je to zbornik muzeja, so zastopane teme vseh panog, s katerimi se muzej ukvaria. Naf- bogatejše je v zborniku obravnavana arheologija, nekaj manj pa etnografija. Vse­ binsko je gradivo razdeljeno tako, da so v prvem delu razprave in obširnejša poročila, posebej so pa poročila muzejskih oddelkov. Uvodno besedo, o razvoju muzeja od njegove otvoritve leta 1951 do danes, je napisal Viktor Plevneš, sedanji ravnatelj muzeja. O novih raziskovanjih na znani nekropoli v Trebeništu sta podala obširno poročilo Vasil Lahtov in J. Kastelic pod naslovom »Novi istražuvanja na nekro- polata Trebenište 1953— 1954«. Po kratkem orisu zgodovine dosedanjega razisko- vanja podajata avtorja poročilo o novih delih in obširen katalog novih najdb. Na koncu obravnavata kratko tudi tipološko stran najdb, njihovo kronologijo in etnično pripadnost. Poročilo je opremljeno s 23 tablami materiala ter z dvema načrtoma nekropole in mesta novega raziskovanja. Težišče celotnega poročila je v kataloškem podajanju gradiva. V naslednjem članku »Ranosrednovekoven nakit vo srednovekovnata zbirka na Narodniot muzej vo Ohrid« obravnava V a sil Lahtov vse zgodnjesrednjeveške primere nakita, ki so v ohridskem muzeju. Gradivo je zelo heterogeno tako po najdiščih, kakor tudi po obliki in kronologiji. Zato je avtor razdelil obravnavano gradivo po najdiščih in po tipoloških vidikih. Izredno pedantno je zbral tudi vse analogije, ki bi mu omogočile datacijo teh v veliki meri slučajnih najdb. Časovno stavlja avtor posamezne primere, za katere sodi, da so import iz Bizanca ali vsaj pod neposrednim bizantinskim vplivom, v 7. stoletje, medtem ko najmlajši primeri nakita pripadajo že 13. stoletju. Razprava je opremljena tudi z 72 slikami na 8 tablah. V članku »Neolitski naogališta vo Ohridsko« daje Radmila Pašič kratko po­ ročilo o prazgodovinskih najdbah na področju ohridskega okraja bolj s topograf­ skega gledišča. Vse v članku objavljene gradivo pa ne bo pripadalo le neolitskemu obdobju, kakor misli avtorica. Arheološko gradivo obravnava dalje še Vasil Lahtov v poročilu arheološkega oddelka. V tem poročilu je zbral vse manjše in novejše najdbe, ki so bile odkrite od časa ustanovitve muzeja. Ravno tako je podal poročilo o zaščitnih raziskovanjih ter rezultate teh del. V poročilu objavljeno gradivo obsega prvenstveno srednji vek, helenizem in zgodnjekrščansko dobo. Etnografsko gradivo je obravnavano v štirih člankih. Tako je Viktor Plevneš v članku »Domašniot život vo Ohrid« dal kratek pregled domačega življenja v Ohridu. V posebnem članku je isti avtor podal tudi dosedanje etnološke akvizicije muzeja. Dimce Malenko tolmači pesem »Aman, aman, Katuše«, a Abdulah Šalih opisuje ženitne navade muslimanov v Ohridu. Zgodovinski članki so omejeni le na poročilo o dosedanjem delu zgodovinskega oddelka, ki ga je napisal Vlado A. Ivanovski. Podobno je tudi Petra Alčeva poročilo o umetnostnozgodovinski galeriji. Isti avtor piše tudi o konzervatorsko-prepara- torskih delih v muzejski delavnici. S tehnične strani je novi zbornik izredno okusno opremljen. Zelo posrečen je tudi naslov »Lihnid«, nekdanje ime Ohrida. Papir je dober, posebno kredni papir za reprodukcije. Glede tiska bi bile možne nekatere opombe. Pri tem pa moramo upoštevati, da tiskarna v Ohridu, ki je tiskala zbornik, nima vseh znakov za po­ samezne posebno tuje pisave, med ostalim tudi za latinico. Ako omenimo še, da je to tudi ročni stavek, ni čudno, da so se vrinile v tekst tudi posamezne napake. Zato tudi opombe glede tiska ne morejo biti odločujoče. Z nekoliko večjo pazlji­ vostjo pri bodočih izdajah zbornika bo mogoče izločiti tudi marsikakšne napake. Reprodukcije so v glavnem dosti dobre in celo veliko boljše, kakor v velikem številu jugoslovanskih izdaj arheološke vsebine. Vendar so v ohridskem zborniku veliko boljše reprodukcije risb kakor pa fotografij, ki so cesto tudi precej nejasne. Mislim, da bi se to dalo odstraniti na ta način, da bi se vsi predmeti kliširali prostostoječe, brez ozadja. Tako bodo predmeti pri reprodukciji bolj plastični, ker ne bo tem­ nejšega ozadja. S čisto strokovne strani, kjer mislim posebno na arheološki del, ne bi bilo opomb. Avtorji so pravilno rešili svojo nalogo in v veliki meri poudarili objavo materiala. Vzdržujejo se pa velikih in obširnih hipotez ter ekskurzov. Nesporno je, da se bodo v bodočnosti bolj izkristalizirali razni sklepi, kar bo posledica inten­ zivnega dela, ki ga opravlja ohridski muzej na arheološkem področju. Toda tudi v pričujočih člankih ne gre odrekati pravilnost sklepom, ki jih avtorji posebno v nekaterih člankih podajajo v zgoščeni obliki. V celoti sodi zbornik »Lihnid I« med najboljše arheološke publikacije, ne glede tudi na drugo gradivo, in je upravi ohridskega muzeja mogoče samo čestitati. Želeti bi pa bilo, da ne bi ostalo samo pri prvi številki, temveč da bi vsako leto izšla nova, ki bi na isti način podala delo muzeja in njegovega kolektiva, istočasno pa napravila znanstveno gradivo dostopno tudi drugim strokovnjakom. J. Korošec