KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 191 i GRAJSKO ŽIVLJENJE APFALTRERNOV NA KRIŽU V 19. STOLETJU VIKTORIJAN DEMŠAR Zadnji lastnik graščine na Križu pri Ko- mendi pred agrarno reformo leta 1946 je bi- la družina baronov Apfaltfrern. Grad Križ, veličastna zgradba na čudovito lepi sončni legi nad vasjo Križ, je znan že zgodaj v 16. stol. kot last grofov Thurn. Za njimi so postali lastniki znameniti Auersper- gi, ki so pa tu izumrli. Vdova Frančiška Ro- mana pl. Auersperg, rojena Apfaltrern je po- stala lastnica te velike gospoščine. Od leta 1791 in naslednja leta do 1795 je kot taka vpisana v statusu animarum komendske žup- nije. Naslednje leto pa je vpisan le oskrbnik Burger s služabništvom. Tako so Apfaltrerni z dedovanjem postali lastniki kriške gospo- ščine. Prvi znani in tu živeči baron je Alojzij Apfaltrern, rojen 2.1.1775, umrl pa 11.11. 1855, pokopan v Komendi. Nagrobna plošča iz ulitega železa je še ohranjena, le grb je bil leta 1967 z odpiljenjem ukraden. Ta plo- šča stoji med grobom generala pl. Wania in grobnico Apfaltrernov, kjer je istega dne zlikovec skušal odtrgati marmorni grb, pa ga je le okrušil. V tej grobnici počivata ba- ron Oton Apfaltrern, sin Alojza, (rojen 6.4. 1823, umrl 13. 9. 1905) in njegova žena Ana roj, Gianella (rojena 3. 5. 1817, umrla 21.1. 1890). Vsi ti grobovi so žalostno zapušče- ni... Omenjeni baron Oton je postal gospo- dar kriške graščine 1. 5.1858, ko je v Ljub- ljani plačal prenosno takso v znesku 28.214 goldinarjev ter 3 krajcarje in pol. Iz Otonovega zakona z Ano Gianella so bili trije otroci. Hčerka Ipolita, roj. 1856, in dva sinova: Oton, roj. 28.10.1857, ter Ru- dolf, roj. 1859. Baron Oton ml. se je poročil 28.1.1898 z Ireno Mittag pl. Lichtenstein, roj. 17. 3. 1876 na Dunaju. Ta Oton, ki je 1905 nasledil oče- ta, je umrl 10. 4.1920 in je pokopan na Du- naju. Baronica Ireiia, zadnja lastnica kriške imovine, je po 2. svetovni vojni baje na Du- naju umrla. Poleg teh rodbinskih podatkov baronske družine Apfaltrern se mi zdi važno omeniti tudi to, da je bil grad Križ med zadnjo voj- no požgan. V prvih letih po vojni pa so po- gorišče domačini postopoma porušili in po- rušeni material uporabili za gradnjo svojih objektov. Le nekaj obzidja na južni strani z nakazanima obrambnima stolpičema je še ostalo. Nekaj grajskega kamenja je vzidano na vogalu Belcijanovega vrta na Gori, lepo ka- menje z gradu pa sestavlja zanimiv spome- nik talcema Orešniku in Janezu Cebulju v Podborštu. V pritalnem zidu grajskega hle- va je po ustnem ljudskem izročilu vzidano kamenje prvotne grajske cerkve iz časa re- formacije. V kriškem gradu so bile številne kvalitet- ne umetnine, o katerih umetnostni zgodovi- nar dr. Fr. Stele že leta 1929 v knjigi »Umet- nostni spomeniki Slovenije za sodni okraj Kamnik« podaja opis na str. 394 do 413 in strokovno oceno ter vse slike tudi posebej omenja. Žal so bile mnoge te umetnine uni- čene po požaru ali pa neznano kam odnese- ne. Velika škoda za narodno premoženje! Prehajam na glavni vir tega spisa. To so vpisni koledarji z originalnim naslovom »Schreihkalender«, ki je izhajal v Gradcu. V komendskem župnijskem arhivu so ohra- njeni letniki: 1834, 1846, 1856, 1858 do vklj. 1861. Vse vpisovanje je kot nekakšen dnev- nik grajske družine. V prva dva zvezka je pisal baron Alojzij, v naslednje pa predvsem njegova snaha baronica Ana. Iz teh zvezkov lahko dobimo nekaj podat- kov, ki osvetljujejo življenje grajske družine v 19. stol., njihov odnos do služabništva in podložnikov. Razbrati se more tudi gospo- darsko finančno stran Apfaltrernov na Kri- žu in še kaj, kar označuje družabno življe- nje plemiških družin v 19. stol. na Sloven- skem. Baron Alojzij je skrbno vsakodnevno z drobno gotsko pisavo zapisoval v »Schreib- kalender« vse izdatke v letu 1834 in 1846. Iz- datki so bili za uslužbence, zdravnika, razne vožnje, oblačila, popravila in nabavo inven- tarja, knjige itd, torej za osebne in gospo- darske zadeve. V maju 1834 je vpisan tak znesek 3481 soldinariev in 16 kraicarjev. Vsaka vožnia z vlakom v Ljubljano ali v Gradec in na Dunaj je vedno vpisana. Na- vadno so se vozili v 2. razredu, le redko v prvem. Zaslediti je tudi še vožnjo s konisko vprego v kočiji od tod do Gradca preko Tro- jan, i Zanimiva je cena za konia. Dne 14.1.1858 je general Zadrawitz Anfaltrernu prodal ko- nja riavca za 925 goldinarjev in 5 goldinar- jev kot obuzdni denar (Zaumgeld). Kmetijstvo je bilo prevažen vir dohodkov, saj so grajski obdelovali cele planjave njiv na Drnovem. Leta 1858 je vpisano, da so 6.10. pospravili s polja ajdo, ki so jo pose- jali 34 in pol mernikov. S požeto ajdo so na- 192 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Graščina na Križu po Valvazorju polnili 46 »štantov« v kozolcih. Gotovo ni bilo slabo. Hlevi, ki so še danes ohranjeni, gotovo niso bili prazni, ker so bili zaposleni za oskrbovanje govedi kar trije hlapci in tri dekle. Konj je najbrž bilo večje število, po- sebej težaški, posebej športni. Tudi ti so ime- li več postrežnikov. Do ukinitve desetine le- ta 1848 so grajski prejemali tudi desetino od pridelkov svojih podložnikov. Vseh uslužbencev je bilo leta 1858 kar 21, in sicer: oskrbnik, revirni gozdar, vrtnar, mizar, nadhlapec, 3 konjski hlapci, 3 govedji hlapci, hlapec na pristavi, navadni gozdar, vrtnarski učenec, kravji pastir, kuharica, 3 kravje dekle in dekla za svinje. V zapiskih uslužbenih od leta 1855 do 1870 je razvidno, da so se pogostoma menjavali predvsem ži- vinski hlapci pa tudi dekle. Morda zaradi že- nitev, morda pa tudi zaradi medsebojnega nerazumevanja med hlapci in nadhlapcem, ki je bil navadno dolgo na istem mestu. Tu- di drugi so na splošno bili daljšo dobo za- posleni, zlasti pa še oskrbnik, ki je bil kar od leta 1849 do 1870 redno isti. Pa tudi šte- vilo uslužbenih se je menjavalo od najnižje- ga števila 13 do 21, povprečno pa je bilo vsaj 18 zaposlenih. Odnos gospodarja do uslužbencev je bil verjetno v slogu stoletja vedno bolj člove- ški. Ti uslužbenci so bili, vsaj za navadno delo, večinoma iz bližnje okolice, če ne že s Križa samega. Zanimiv je zapis z dne 26.5.1856, ko je bila v ljubljanski stolnici krščena hčerka Ipolita. Poleg staršev deklice in njenih bo- trov so bili zraven tudi kuharica Maksimili- jana Saitler, sluga Andrej Svetlin iz Most (praded Svetlinovih iz Podboršta) in kočij až Pavel Roškar. Dne 24. 8.1858 je baronica Ana zapisala v vpisni koledar: »Moj kočij až je zbolel«. Vidi se, da so strežno osebje vendar le spoštovali. Tudi oskrbnik Marko Cernič, ki je prišel na Križ iz Berdurc pri Cernomlju in je bil poročen 19. 2. 1858 z Nežo Čebul iz Kamnika, je gotovo imel dobro plačo, da si je mogel kaj več prihraniti v 21 letih oskrbništva. Le- ta 1870 je Križ zapustil in prevzel oskrbni- štvo veleposestva reda malteških vitezov v Komendi, kjer je že po dveh letih mogel ku- piti to graščinsko premoženje za 26.000 gol- dinarjev z vknjiženo obveznostjo, da bo vsako leto oskrbel zakonito določeno mero drv žup- niku, kaplanu in organistu v Komendi. To ko- mendsko veleposestvo je po odhodu P. P. Glavarja od 1765. leta dalje imelo vedno ve- čje izgube, ker je ta ali oni oskrbnik gledal predvsem nase, ne pa tudi v dobro lastnika. Glavar je to posestvo visoko dvignil, tako, da ga je zaradi njegove razgledanosti in pošte- nja večkrat naprosil tedanji lastnik kriške go- spoščine grof Auersperg za začasno upravi- telj stvo kriške imovine. Zaupali so mu. Tudi o družabnem življenju v kriški graš- čini je več podatkov. To življenje je bilo ži- vahno in razgibano. Iz zapiskov je razvidno veliko število obis- kov. Apfaltrerni so radi obiskovali sosedne plemiške družine na Brdu, Smledniku in v Mekinjah pa tudi v Ljubljani in Gradcu ter še v nekaterih drugih avstrijskih mestih. Mnogo obiskov so sprejemali tudi doma na Križu, ne samo plemiških temveč tudi obiske raznih tedanjih izobražencev in obiske bliž- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1980 193 i njih duhovnikov. Večkrat so bili povabljeni na kosilo komendski beneficiat Jože Lomber- gar in Lovrenc Lap, zlasti pa še kaplan Ja- nez Brence, kamniški dekan Fink, mengeš- ki župnik Kuralt, tunjiški župnik Dolenc in še drugi. Najodličnejši med duhovščino pa je bil ljubljanski škof grof Attems, ki je bil družinski prijatelj, kateremu so Apfal- trerni vračali obisk v ljubljanskem škofij- skem dvorcu. Baronica je škofov godovni dan posebej zaznamovala v dnevniku, da ne bi pozabili mu čestitati. Tudi Attemsov naslednik škof Vidmar je bil poleg drugih osebnosti gost Apfaltrernov. Tako so imeli 14. 7. 1861 skupno kosilo s škofom Vidmarjem še baron Lazzarini iz Smlednika, grof Kotulynski in drugi. Baron Žiga Zois in baron Anton Zois sta bila več- krat pri kriških v gosteh. Posebna pozornost je bila posvečena ko- mendskemu kaplanu Janezu Brencetu, ki je 1852 ustanovil redno ljudsko šolo v Komendi z učilnico v kaplaniji in v komendski graš- čini. Ko je bil Brence 1858 premeščen v no- tranjski Podkraj, je vpisano, da se je 27. 9. 1858 prišel poslovit, naslednji dan pa ga je grajski kočij až peljal v Kamnik, kjer se je poslovil od dekana in od frančiškanov. Dne 30. septembra so ga z grajsko kočijo odpe- ljali v Ljubljano za Podkraj. Ta mož, ki je poleg komendske ustanovil še 6 drugih ljud- skih šol med našim ljudstvom, je bil verjet- no zaradi svoje inteligence in požrtvovalne dejavnosti deležen posebne grajske pozorno- sti. Domača povezanost je bila tudi med men- geškim župnikom in Apfaltrerni. Večkrat so se obiskovali. Ko je bil kip Brezmadežne 16. avgusta 1858 v Mengšu postavljen in blago- slovljen (danes je na tem mestu spomenik padlim borcem), so bili povabljeni k tej slo- vesnosti tudi kriški Apfaltrerni. Vsi ti zapis- ki kažejo razgibano menjavanje misli te- danje družbe izobražencev na deželi in v mestih. Posebno razvedrilo so si privoščili v kriški baronski družini v času »pustovanja«. Tedaj so večkrat prirejali za plemiške in odličnej- še laiške ljudi, družinski ples. Med raznimi gosti se omenja tudi grof Barbo iz Ljubljane, potomec znanega grofa Barbo, ki je bil od leta 1760 dalje več let predsednik Kranjske kmetijske družbe, katere član je bil tudi zna- meniti gospodarstvenik in kulturni delavec Peter Pavel Glavar, župnik v Komendi. Ti plesi so se po zapiskih navadno začeli ob pol 9. uri zvečer in končavali okrog 4. ure zjutraj. Posebno važen pa je zapis o dvornem kar- nevalskem plesu na Dunaju 25. 1. 1856, ki so se ga tudi Apfaltrerni udeležili. Naslednji dan so bili sprejeti v avdienco pri cesarju Francu Jožefu I. Na podoben ples je kriško gospodo pova- bil dne 31. 1. 1858 nadvojvoda Janez v Gra- dec, kjer so Apfaltrerni imeli sorodnike. Dne 28. 2. 1858 pa je bil »briljantni ples« pri grofu Strasoldu. Tako je pač tedanja tako imenovana »bolj- ša« družba živela. Današnji človek v svo- jim načelnim uživaštvom in potrošništvom ji nima kaj očitati. Vpisana je tudi slovesnost pri godova- nju baronice Ane roj. Gianella, ki so jo spo- štovali in še kar radi imeli. Dne 19. 7. 1858 so jo počastili z baklado. Pred graščino so Križani postavili slavolok z napisom: »Evvi- va la Signora Baronessa Nina di Apfaltrerni« (Naj živi gospa baronica pl. Apfaltrern). Bi- la je namreč italijanske krvi, zato italijanski napis. Ne smemo prezreti zapiskov o lovu po grajskem revirju v suhadolskih in kriških gozdovih. Lovec Filip Hofer in gozdar Jur- man sta spremljala grajsko gospodo in razne plemiške goste na lov. Uspeh ali neuspeh lo- va je bil navadno vpisan tudi imenoma, ko- liko je kdo »ulovil« kot npr. v septembru 1859, ko je bilo na lovu z baronom še 8 go- stov, ki so skupno ustrelili 13 zajcev in 3 lisice. Tudi to ali ono udeležbo pri bogoslužju je baronica vpisala kot npr. procesijo na Telo- vo v Komendi dne 3. 6. 1858, ko je bila slo- vesnost končana ob 3/4 na 12, s pripombo, da je bilo vroče. Vpisovala je tudi posebne maše za umrle družinske člane v domači grajski kapeli. Iz vseh teh zapiskov iz zasebnega življenja ene izmed mogočnejših družin tedanje dobe se more primerjati tudi življenje drugih »boljših« družin, kot se malomeščansko na- vadno izražamo. Toda človek ostane človek s svojimi dobrimi pa tudi slabimi lastnostmi v vsaki zgodovinski dobi, tudi v sedanji atomski dobi... Za zaključek naj omenim imena usluž- bencev, ki so vsak na svoj način pripomog- li k vzdrževanju takratnega družinskega standarda baronov Apfaltrern na Križu. Brez teh bi že tedaj graščina ne mogla obsta- ti... V župnijskem statusu animarum v Komen- di so za 1858 označeni ti-le uslužbenci: Oskrbnik Marko Cernič z ženo Nežo., . 1941 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 Revirni gozdar Filip Kreis, star 43 let, iz Winkle, Nassau, z ženo Kristino, staro 34 let, in hčerko, 7 letno Filipino. Nadhlapec Ambrož Verhovnik iz Tunjic, star 30 let. Konjski hlapci: Franc Martinjak iz Pod- gorja, star 20 let. Jakob Vidmar iz Tunjic in Luka Kmetic iz Križa. Govedji hlapci: Miha Hočevar iz Zej, Franc Ajdovec iz Nevelj, Anton Janežič iz Križa. Gozdar Anton Verhovnik iz Tunjic, star 41 let. Vrtnar Janez Verhovnik iz Tunjic, star 30 let. Mizar Matevž Boštic iz Brnika. Hlapec na pristavi Matevž Anžič iz Sidra- ža, star 28 let. Vrtnarski učenec Franc Zabret iz Godiča, star 15 let. Kravji pastir Simon Osredkar iz Palovč, star 30 let. Kuharica Marija Praznik iz Stopnika na Štajerskem. Perica Terezija Cebulj iz Kamnika. Kravja dekla Ana Močnik s Sv. Ambroža. Svinjska dekla Terezija Vavpotič iz Pod- gorja. Hlevski dekli Neža Žagar iz Okroglega in Helena Funtek iz Mengša sta pomagali krav- ji dekli. (Žal ni pri vseh pripisana starost). Tako je bilo v 19. stoletju pri baronih Ap- faltrernih na Križu. VIRI IN LITERATURA : 1. Župnijski arhiv v Komendi, a) »Schreibka- lender«, b) Status animarum«. — 2. Dr. Franc ! Stele, Umetnostni spomeniki za sodni okraj i Kamnik. j