ll.
Amerikanski
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
1Q. žtevilUa.	Joliet, Illinois, 3:2. februarja, lota 1901.	Letnik X
VJELIJEDNEGA IZMED VGRABILCEV,
Omaska policija ima sedaj v zaporu James €allahan-a, * drznega lopova.
Mladi Cudahy ga je spoznal, da ga je on odvedel.
daljna aretovanja pričakujejo.
0
J
JE
ri.
t«
>

i
Omaha, Neb., 19. febi. — Tukaj-Hna policija ima sedaj v svojem varstvu jednega izmed Cudahy-jevih vgrabilcev, katerega so pozitivno »poznale tri osebe. Policija in milijonar Cudahy so popolnoma prepričani, da imajo v zaporu pravega <dana onih treh.lopovov.
Ime vjetnika je James Callahan, ki je že več ko jeden mesec živel v tem mestu prisvoji sestri Mrs. Kel-ley na 53. cesti in Poppleton Ave.
Mladi Edvard Cudahy ga je spoznal kot onega človeka, ki ga je prvi nagovoril na cesti v noči, ko se je pripetilo vgrabljenje ter mu dejal,
je šerif Sarpy county-ja, in ga ttiora aretovati vsled nekega zločina, doprinešenega tamkaj. On ga je tudi čuval v oni hiši, kamor so ga tgrabilci prepeljali. Policija je are-tovala Callahana vsled sumu je in Ugrabljeni dečko ga je spoznal kot jednega njegovih ^grabiloev.
Jim Callahan je bil že leta 18!)3 °bsojen'v petletno ječo v kaznilnici v Lincoln. Ko je odslužil tamkaj jedno leto in pol, je bil pomiloščen. Ko je bil kmalu zopet aretovan, ker je vkradel zlato uro, moral je zopet v kaznilnico, kjer je odslužil ostali del svoje kazni. Zadnje poletje je delal v Cudahyjevi klavnici v južni Ornahi, a bil odšlo vi j en meseca j u-Mja. Od onega časa naprej je bil Vez stalnega dela.
Callahana so videli večkrat v Pat Orowe-ovi družbi.
Omaha, Neb., 20. febr. —Vedno več oseb se oglaša, ki pravijo, da Pozitivno poznajo Callahana kot Jednega izmed treh lopovov, ki so odvedli Cudahvja. Okrajni prav-"ik Shields je uložil danes dve ob-dolžbi zoper vjetnika ; v jedni ga dolži vgrabljenja, v drugi pa ropa.
Potres v Ljubljani.
Dunaj, 17. febr. —Lahne potresne sunke so občutili danes v črti od Ljubljane do Trsta.
Po vsi južni in srednji Evropi so razsajali ta dan veliki viharji in deloma sneženi zameti.
Nemir v avstrijskem zboru.
Dunaj, 20. febr. — V avstrijski zbornici državnih poslancev je prišlo danes zopet do velikih nemirov, nastalih vsled jezikovnega vprašanja. Do sedaj je bila navada sestaviti interpolacije v nemškem jeziku. Proti koncu zadnjega državnega zbora pa so jih razni slovanski poslanci pričeli sestavljati tudi v svojih narečjih.
Novi zborniški predsednik, grof Vetter von der Lilie, je bil danes vprašan, ako je to dovoljeno. Odgovoril je, da ni nobenega pravila, ki bi kaj takega zabranjevalo, a je dostavil, da bi bilo najprimerneje, ako bi vsi rabili jeden jezik. Vendar ne bo nikakor zavrgel nobene interpelacije, če tudi ne bo pisana v nemščini, a jih bo dal preložiti in tiskati v obeh jezikih v parlamentnem zapisniku.'
S tem niso bili zadovoljni niti Slovani niti Nemci, in bolj strastni člani obeh strank so obkladali predsednika s priimki. Nekateri izmed njih so pričeli metati nanj in na ministre papirnate krogljice. češki poslanec Klofač je bil že pripravljen vreči t.intnik, ko mu je to zabranil jeden njegovih sotovarišev.
'Bilo je popolnoma nemogoče kaj opraviti in grof Vetter von der Lilie je prekinil sejo.
ROJSTNI DAN WASHINGTONOV,
Danes se obhaja Sirom vseli Združenih držav rojstni dan očeta domovine.
Amerikanci slave ta praznik z mnogimi slavnostmi.
Ta dan je tudi narodni praznik.


Kradel je vodo.
Ohicago, 18. febr. — Hariy Boore, KUPerintendent klavnic Continental backing and Provision kompanije, Je bil danes spoznan skrivim, da je vkradel 167,000 galon vode iz mestnega vodovoda napeljanega po klavnicah za rabo svoje kompanije, s katero je v zvezi.
^ rednost vode se je stavila na ^4.96 vsled česar bo Boore kazno-Van le radi male tatvine, ki ne sme presegati $1,000 in zapor ne več ko jedno leto. Trdi se, da sb druge 'avnice potom skrivnih cevij zvezanih z glavnim vodovodom pokradle °ad milijon galon vode.

EP
Dobil nenavadno stavo.
Areola, 111., 17. febr. —Zastavo *75 je Elmer Pfeifer, sin bogatega armerja tega mesta, snedel 24 sandwiches' v 48 minutah. Pfeifer j® Prišel v gostilno, stopil k mizi Jer je bil razpoložen prigrizek, jeden 'sandwich' ter pripomnil, 'a ki jih snedel lahko dva ducata in > ostal še vedno lačen. Nek potopen agent, ki je stal poleg, je de-Jal> da stavi z njim $25, da jih ne j^re snesti dva ducata. Pfeifer je akoj položil na mizo $50 trdeč, da *7 iahko. Poslali so po 'sand-aches' in pfeifer ■e zaveJ .eflU ob
• un ter končal ob 11:38. Pfeifer
Pravi, da se gre kosat z vsakim člo-^ 86 ne obdržati ameri_
'ga gastronomičnega prvenstva.
«labe posledice hripe se odpravijo ^ oeverovimi Tablicami Zoper pre-ad. Dostikrat odpravijo bolezen v urah. Cena 25c.
Jeden mrtev, dva ranjena.
Great Falls, Mont., 18. febr. — Vsled hudega pretepa, ki se je dovršil tukaj v nedeljo je bil Rudolph Smith, železniški delavec, usmrten. Sam je preje vstreHJ neko Marie Bell ter jo hudo ranil. Na licemesta je dospel policaj Ilogan. Takoj je Smith začel nanj streljati ter ga ranil v nogo in ravno nad pasom. Po licaj se je sklonil ter vstrelil in na mestu usmrtil napadovalca. Hogan bo najbrž okreval.
22. februar je znan vsem Ameri-kancem kot rojstni dan očeta domovine, Jurija Washingtona, ki je zagledal luč sveta leta 1732 v Westmoreland county, Virginija. Njegov životopis je prinesel Amerikanski Slovenec vi. štev. lanskega letnika, ob priliki stoletnice njegove smrti.
Slika Washingtonova, katero prinašamo v tem listu, je prvi njegov portret. Slikal jo je Charles Wilson Peale leta 1772 v Mount Vernon, Va., ko je bil Washington star 40 let. Originalna slika je sedaj last pen n sy 1 van i j skega zgodo v i n sk ega društva.
Nezgoda na novi vojni ladiji.
Washington, D. C., 17. febr. — Poročilo je dospelo semkaj, da se je v lSpalčnem topu nove vojne ladij« Kearsarge razpočil naboj, ki pa ni povzročil druzega, kakor skrivil top. Moštvo ladije je bilo ravno takrat na strelnih vajah blizo Pensa-cola, Fla.
KITAJCI DORILI NOV ULTIMATUM.
Morali se bodo ali vojskovali ali pa vstreči zahtevam združenih v
Trgovina na Filipinih.
Washington, D. C., 17. febr. — Včeraj je bilo izdano poročilo o trgovini na Filipinih za sedem mesecev, končujoče se z 31. julijem 1900. Skupna vrednost mešanega blaga, zlata in srebra uvoženega v Filipine v tem času znaša $13,30!),-554, za $3,820,398 ali za skoro 40 odstotkov več ko leta 1899.
Skupni izvoz iz Filipinov v vse dežele je bil vreden $15,624,015, ali za,34J odstotkov več ko leta 1899.
Trgovina z Združenimi državami je bila sledeča: uvoz $1,092,726, izvoz $1,826,678. Primerjaje te številke z onimi leta 1899 se razvidi, da se je uvoz od tukaj pomnožil za več
Grof von Waldersee zbira skupaj 22,000 mož.
Odloga imajo le do 1. marca.
ko 78 odstotkov, izvoz pa veliko znižal.
Zahtevali svoj denar.
Pittsburg, Pa., 19. febr. — Danes je bila pozvana policija, da ohrani red med gnječo vlagalcev, ki so zahtevali nazaj svoj denar iz German National banke vAlleglieny. Zadnji mesec je nekaj mož popravljalo telefonske žice na strehi poslopja, v katerem se nahaja banka. Na neznan način pa se je vsled tega razneslo po mestu, da bo banka počila. Že v soboto so pričeli vlagalci jemati svdjj denar venkaj. Danes se je izplačalo ženad $180,000 in vsem zahtevam za denar se je vstreglo. Banka je bila organizovana 1. 1875 ter ima nad 2,50o vlagalcev. Frank W. Hofstott, predsednik Pressed Steel Car kompanije je tudi predsednik te banke.
Pokupili premogokope.
Clarksburg, W. Va., 17. febr.— Pred nek i j tedni se je dovršilakom-binacija vseh premogarskih kompa-nij v Fairmount revirju, največjem in najbogatejšem v zapadni Virgi-niji.
To se je zgodilo z očividnim namenom, da bo imela ves pridelek teh rudnikov v rokah le jedna agencija, ki bo razdeljevala različna naročila razmerno med vse rudnike v kombinaciji. Pozneje se je zbrala skupaj v Clarksburgu jednaka organizacija, obsegajoča zopet kakih 20 rudnikov. Izjavilo se je, da želita te združene rudnike kupiti J. Pierpont Morgan in John D. Rockefeller, a se je dejstvo vedno skrivalo. Govori se, da se je plačalo za rudnike nekako $14,000,000 ali $400,000 za vsakega posameznega.
Danes pa je Samuel Kinsey,predsednik Interstate Coal kompanije izjavil, da so rudnike po Fairmount revirju v resnici pokupili J. P. Morgan in J. D. Rockefeller in njih tovariši za $14,000,000, ter da nameravajo storiti isto z dvajsetimi rudniki po Clarksburg revirju za dokaj višjo ceno. One premogokope že sedaj obdajajo in vežejo železnice, katere lastuje njihov siudikat.
Prvi slikani portret Washingtonov.
Roosevelt prenehal z lovom.
Colorado Springs, Colo., J 7. febr. Theodore Roosevelt je dospel danes semkaj iz Glenwood Springs, na poti proti domu iz pettedenskega lova po okolici White River-ja. Dejal je, da so bile mnoge dogodbe pripovedujoče o njegovih lovih dokaj pretirane. V petih tednih je vbil Roosevelt dvanajst gorskih levov.
Vlak ponesrečil.
San Francisco, Cal., 17. febr. _
Nesreča je zadela danes zjutraj proti vzhodu vozeči vlak na Central Pa-cifio progii blizo Mills City, Nev., vsled katere so bile vbite tri osebe, več drugih pa težko poškodovanih. Štiri ure preje je šel po oni progi dolg tovorn vlak in vse je bilo še v redu. V gorah se je moral potem vtrgati oblak, vsled katerega je pri-drla voda in odnesla 60 čevljev dolg most preko struge. V temi se je vlak zvrnil v globino in vagoni so se drug za drugim nakupičili na lokomotivo. Vbiti potniki so bili v pr vem spalnem vozu. Nekaj posebnega je, da v onem delu Ne vade še nikdar ni padlo dosti dežja, in že celih trideset let odkar je sezidana ta proga se ni se nikdar tam okoli vtrgal oblak.
"Dolgo časa sem bolehal vsled slabega bitja srca in bolezen se mi je sledn j ič tako shu j šala, da so zd ravniki že obupali nad menoj. Jedna steklenica Severove Srčne Tonike mi je toliko pomagala, da Bern kmalu šel zopet na delo. Josip Vrana, Calumet, Mich." Cena steklenici $1.00
Vihar po severni Dakoti.
Larimore, N. Dak., 17. febr. _
Sinoči in danes je obiskal to državo jeden najsilovitejših sneženih viharjev. Okoli štiri čevlje snega je padlo in močna severozapadna burja je povzročila pravi blizard. Sneg je hudo žameten na nekaterih krajih. Na zahodnem delu države je bil vihar najhujši kar so jih še kdaj poznali. Vlaki so morali vzeti s seboj snežene pluge, da spravijo sneg s tirov.
Delavec se je maščeval.
Anderson, Ind., 19. febr__Vincent Gynn je danes zjutraj ob 1. uri v daril po glavi Frank Giltner-ja, nočnega 'foremana' v 'tinplate' tovarnah v Middletown. Za orožje je rabil kos plinove cevi. G^ltner je umrl vsled zadobljene rane tri ure pozneje. Foreman je dejal Gynnu, da ni zadovoljen z njegovim delom, vsled česar se je pripetil zločin.
Peking, 19. febr. — Zastopniki vlastij so včeraj emfatično odklonili namero za kaznovanje, katero jim je kitajska vlada predložila pretečem teden v odgovor na njih zahteve. Ministri, vračujoči edikt kitajskim poslancem, so dejali, da so taki pogoji nemogoči in da se more nadaljno pogajanje nadaljevati le na podlagi prvotnih zahtev, na katerih so se vlasti sporazumele; z drugimi besedami: kadar se kaznuje onih dvanajst povzročiteljev vstaje. Ministri so tudi pridejali, da ne bodo vzeli nazaj niti vrstice teh svojih zahtev.
Stvar je tedaj jasna in ultimatumi so bili že oddani od obeh stranij. Kakor kaže vse, se bo kitajska vlada še vedno trdovratno branila vstreči zahtevam združenih vlastij.
Pri oddan j ti te izjave kitajskim poslancev se jim je tudi naznanilo, da se pripravlja sedaj nova ekspedi-cija, obstoječa iz 22,000 mož, ko je namen bo oditi proti Sinan Fu, zasesti mesto, vjeti dvor in vporne vodje, ki imajo istega najbrž v svoji oblasti. Zdi se verj.et.no, da bodo priprave grofa von Waldersee ustrašile Kitajce ter jih pripravile do tega, da ugodijo zahtevam. Poleg tega pa je sedkj že tudi čas za vsp.e-šen vojaški korak. Diplomatika ni opravila ničesar, in ako ne dajo Kitajci primernega odgovora do 1. mki'oa, "bo ekspedicija prav gotovo nastopila svojo pot, vkljub temu, da so združeni generali prepričani, da se ji bo treba boriti z velikimi težavami.
O Kitajcih se poroča, da zasedajo gorske prelaze in jih obdajajo z vsakovrstnimi ovirami, da zabranijo pot topovom.
Združene vlasti morajo tudi sedjij ostati pri teh svojih zahtevah in ne preje odnehati, da dospajo do Sinan Fu. Grof von Waldersee pričakuje odgovora od različnih vlad na ti stvari. Kolikor se more do sedaj vedeti bo ekspedicija obstala tudi iz 8,000 Francozov, in da pridobi njih sodelovanje je von Walderspe izročil vrhovno povelje ekspedicije francoskemu generalu Voyrol-u.
General Chaffee, poveljnik ameri-kanskih vojakov še ni odgovoril ničesar o ti zadevi, ker čaka še na povelja iz Washingtona. Vsekakor pa bi ne mogel utrpeti več kakor 800 mož za ekspedicijo.
Do sedaj se je preračunalo, da kitajske čete ne morejo obstati iz več ko 52,000 mož, največ infante-rije, z dvajsetimi topovi.
Nov trust se snuje.
Akron, Ohio, 18. febr. — O. C. Barber, predsednik Diamond Match kompanije ali trusta za žveplenke, je skoval načrt po katerem «e bodo spojile vse neodvisne družbe, ki izdelujejo cerealni produkt,tako zvani 'oatmeal', pod jednim imenom: Great Western Cereal kompanija, s kapitalom $3,000,000. Trust bo in-korporovan v New Jersey v teku desetih dnij. Pridobil bo lahko 6,-000 barljev 'oatmeala' na dan. Nova kombinacija bo obsegala sledeče sedanje neodvisne družbe in njih tovarne: Akron Cereal Co., Akron, Oh io; Muscatine Oatmeal Co., Muscatine, Iowa; H. R. Heath & Sons Fort Dodge, Iowa; Nebraska City Cereal Mills, Nebraska City, Neb.; Steard & Merriam, Peoria, 111.; David Oli ver, Joliet, 111.; Sioux Milling Co., Sioux City,Iowa; Pill-sbury-Washburn4Co., Minneapolis, Minn.; Cedar Falls Mill Co., Cedar Falls, Iowa.
Uradniki novega trusta bodo najbrž ti-le: Frank P. Sawyer, Muscatine, Iowa, predsednik; Joy Norton, prvi podpredsednik; Henry L. Little, Minneapolis, drugi podpredsednik; L. C. Miles, Akron, Ohio, blagajnik; David Oliver, Jr. Joliet, tajnik.
Gora padla v morje.
Vancouver, B. C., 19. febr. — Zadnjo soboto, ravno nekoliko pred poldne, se je vtrgal a cela stran gore, po obsegu dalje kot jedno miljo ter se zrušila v Loughborough zaliv, 100 milj proč od tukaj proti severu. Plaz je provzroeil hud potres, ki je stresal okolico z vso silo za več sekund. Gromenje padajoče gore je bilo tudi dobro slišati.
Ob tem delu obrežja se rasstegu-jejo gore skoro navpično za 700 do 800 čevljev v višavo.
Družinska tragedija.
St. Louis, Mo., 18. febr__Charles E. Bent, star 25 let, je vstrelil danes zgodaj zjutraj svojo soprogo in jo smrtno ranil, nato je pokleknil pred zrcalo in vstrelil še samega sebe v glavo. Vzrok tragediji so družinski prepiri, nastali iz ljubosumnosti. Mrs. Bent je umrla nekaj minut potem, ko je dospela v bolnišnico.
Vsak glavobol, nervoznost, ne-spalnost, duševna vtrujenostin pre-nasilnost se hitro odpravi s Severo-vimi Praški Zoper Glavobol in Ne-uralgiju. Cena 25c.
Drzen ropar.
Champaign, 111., 20. febr.— Najdrznejši rop v zgodovini tega dela države se je dovršil danes dopoldne v mestecu Fisher, 20 mil j severo-zapadno od tukaj, ko je mladi Arthur I Iyer, sin premožnegafartnerja, prišel na taniošnjo banko, ter zahteval od kasirja Ves denar z revolverjem v roki. To je tudi dobil in kmalu potem odhežal proti kolodvoru kjer je skočil na lokomotivo in zopet z revolverjem prisilil strojevodjo odpeljati iz mesta. Ne dolgo potem so ga prijeli po malem 6d-poru. Ta njegov čin se pripisuje branju slabih knjig.
Ako želiš dobrega grenčeca?:aželodec, ki izboljša in ojači prebavne organe, okrepča ves sestav telesa, poveča okus in odpravi vse slabosti, potem ne moreš dobiti boljšega, kakor je Severov Želodečni Grenčec (Bittis), napravljen iz najboljših želišč. Cena 25c in $1.00,
Nasilstvo temperenčlerjev.
Leavenworth, Kas., 19. febr.— Proti-gostilnisko gibanje po Kansas«, provzročeno od strastne in zagrizene babure Carrie Nation je že zahtevalo svojo .-žrtev. Sinoči so v Millwood, 14 milj severno «,d tukaj, našemljeni farmer j i naskočili gostilno Joh n Iludsona. Pri tem spopadu je bila gostilničarjeva soproga Rosa Hudson vstreljena do smrti, dva farmerja pa ranjena.
Razbijanje gostiln po Kauaasu se še vedno nadaljuje. Carrie Nation je sedaj v ječi v Topeka, ter noče dati $2.000 zahtevanega poroštva, da bo mirovala, ako jo spuste na prosto.
Meteor v južni Dakoti.
Arlington, S. Dak., 18. febr. — Okoli polnoči je padel blizo tukaj meteor, ter za jedno minuto tako razsvetlil obnebje, kakor bi bilo po dnevi. Njegov prihod se je čul kakor gromenje izstreljenega topa. Zdi »e, da je moral meteor pasti nekaj milj zahodno od Bruce. Eksplozija je bila tako velika, da je posodje zaropotalo in so pogusnile luči.
Nasip se je zrušil
Thompsonville, Mich., 18. febr. Nasip tukajšne elektrarne se je ,... drl opoldne ter odnesel s seboj w poslopje m z njim štiri delavce.'D, a izmed n j ih sta vtoniia.
^asip je bil ravnokar dovršen in
elektrarno so bili tudi šele premak-
Stroški za njeno premikanje
ml
»o bili $5,500. steie izdatna.
Skoda je za to me ■
Dva umrla gladu.
Milwaukee, Wis., 20. febr__Policija je izvedela danes za dva slučaja smrti vsled gladu, čegar žrtve sta John Jioefer in njegova žena. Prodala sta bila že vse pohištvo za prav majhno ceno, da sta mogla kupiti živeža sebi in svojim dvem otrokom ter potrebnega kuriva. Ko je hrane Že pričelo primanjkovati, se sodi, da sta ■/. ostalim' hranila svoj,, otroke in raje sama stradala, kakor pa prosila pomoči. V silno oslabelem položaju so ju našli ter prepeljali v bolnišnico kjer sta takoj drugi dan umrla. Otroka sta bila še dovelj pri moči, da ju bo z zdravniško skrbjo še mogoče rešiti.

Joliet, 111.
| iBiroMPWfiMIK
Ilndruzlh zavarovalniških za življenje
Iz slovenskih naselbin.
A. E. DINET & CO.
JOLIET, ILL.
\ m	Dinetovi
"slavni"
imajo mnogo dobrih lastnostij, in so po našem mnenju najboljši v Ameriki za to ceno.
Prepričali se bodete, da imamo prav, ako jih poskusite vsaj jeden par.
Dvanajst različnih krojev.
Vse oblike do 'J.
Moške vrline suknje
za
$8.75
Mi prodajamo sedaj nekaj dobrih vrhnjih sukenj—Dinetovih sukenj—rjave barve ki so šle preje za petnajst dolarjev, za prav znižano ceno.
Prihranite si danes lahko na njih šest dolarjev in 25 centov.
Joliet, 111., 21. febr.— Pretečeni petek dopoldne se je zelo nevarno opekel Rafael Buli, triletni sin Maks Buha, vodje tiskarne Slovensko-ame-rikanskega tiskovnega društva. Padel je v posodo napoljeno z vročo vodo, a hitri pomoči se je zahvaliti, da se ni še • nevarneje poškodoval. Poklicani zdravnik mu je obvezal rane in včeraj so prepeljali mladega ponesrečenca v bolnišnico sv. Jožefa, kjer bo, kakor je upati, hitro ozdravel.
—	Včeraj se je pripetila v Romeo velika nesreča, pri kateri bi bila kmalu dva naša rojaka — Primorca izgubila življenje. Ob 5. uri popo-ludne, malo predno po navadi prenehajo z delom, se je utrgal tovor s kamnom na "deriku" in kamenje je padlo na delavca Lovro Sabliča in J u r i j a V r b a n a c ter oba nevarno ranilo. Lovro Sabliču je zlomilo levo nogo, razven tega ga pa tudi znotraj tako silno poškodovalo da ni nobenega upanja, da bi okreval. Jurij Vrbanac ima dve veliki rani na glavi, ki pa nista smrtno nevarni, kakor je izrekel poklicani zdravnik. Ob 7. uri so naznanili po telefonu nesrečo č. g. župniku Su-steršiču, ki se je takoj odpeljal tje in ju previdel s sv. zakramenti za umirajoče. — Ponesrečenca sta delala v kamnolomu, ki ga lastuje Gardner iz Jolieta. Očividci trdijo, da je nesrečo zakrivil mašinist.
—	V petek je umrl v Jolietu prvi Kitajec in to zdravnik ČingAhllen Jackson. Truplo njegovo bodo baje prepeljali v San Francisco in je.od tam poslali na Kitajsko. V ponde-ljek so tukajšni Kitajci obhajali svoje novo leto.
—	Lepe lote prikladne za zidanje hiš v vseh delih mesta prodajajo Munroe Brothers po j ako ugodnih cenah.
—	V pondeljek po noči ob 11:18 je brzovlak na Rock Island progi idoč v Denver, v»el s seboj poseben vagon, namenjen za Pueblo, Colo Naložen jo bil z opeko za Pueblo Coal and Iron kompanijo in poslan tjekaj od Illinois Steel družbe, Vrednost opeke je bila $02.50, eks-presni ali prevozni stroški pa $050 Ako bi tovarna v Pueblo ne dobila te opeke morala bi zapreti svojo prostore, in stroški bi bili potem še večj i. Je že tako, da 'sila kola lomi'.
—	Dosedanji pomožni urednik in korektor Amerik a nskkgaSlovenca g. Josip D n n d a, odide v pondeljek v Chicago, kjer nastopi službo v lekarni A. H. Schroeder-ja na Cor. N. Maplewood in Hirsch Sts. Njegovi prijatelji mu žele obilo sreče.
—	Naprodaj je pri Munroe Brothers več ličnih hišic v raznih d»Wh mesta po jako nizkih cenah.
—	V sobrtto je chicaška policija aretovala Benjamina Berkoviča, ruskega Žida, ki je imel na 20:tJ Indiana St., svojo prodajalnico ur iti in zlatnine. Vzela ga je s seboj na podlagi večih pritožb, da je poneve-ril mnogo ur raznim osebam, ki so mu jih prinesle v popravo, ko je imel svojo delavnico še v Chicagi. Pred nekaj leti je skrivaj pobegnil v Evropo, ker se je že takrat bal zapora, potem pa prišel nazaj ter se naselil v Jolietu. Slednjič so njegovi chicaški 'prijatelji' izvedeli za njegovo skrivališče ter poslali policijo po njega. Govori se, da imajo obla-stva zoper njega nad 70 pritožb.
—	Sadna drevesca in grmič je za pokopališča kakor tudi druge nasade, kranjske in amerikanske vinske trte prodaja po najnižjih cenah Math. Grahek, 207 Indiana Street.
_ G. T o m a ž S r b e k a prodaja vse svoje pohištvo in druge stvari po jako nizki ceni. Kupci uaj se oglase v gostilni g. Nemaniča na 915 N. Scott St.
ter tudi ne prodajam vina drugim. Imenovani Jožef Hribar ni mene nikomur ovadil, ker ni imel zato ni-kakega povoda. Zato izjavljam, da je oni oglas do cela izmišljen, katerega mi je morala podtakniti kaka škodoželjna oseba ter podpisati spodaj moje ime.	Franc Verne.
LnSalle, 111., 19- febr. — Č. g.
urednik ! Dovolite mi objaviti sledeče vrstice. V 7. štev. Amerikan-skega Slovenca, stran 6. je bilo citati pod naslovom 'Rojaki, pozor !', da jaz svarim rojake pred Jožef Hribarjem, naj se ga varujejo, ker je mene ovadil, da sem prodajal vino. Resnici na ljubo pa naznanjam, da nisem jaz pisal omenjenega oglasa
Društvene vesti.
Joliet, 111., 3 9. febr. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8, K. S. K. Jednote, je dobilo nove znake, ki stanejo komad samo 75c, poprejšnji pa so veljali $5.00 komad, torej sedaj z vstopnino vred samo $2.75, poprejo pa je veljalo vso skupaj do $7.00. — Zatorej rojaki, kateri žele pristopiti k društvu sv. Cirila in Metoda, naj se oglase pri kateremkoli udu tega društva ali pa pri prvemu tajniku na 909 N. Hickory cesti. Blaž Čulek, tajnik.
Slovensko-katoliško-trgovsko-pod-porno društvo Friderik Baraga ima svoje četrtletno zborovanje v nedeljo 24. t. m. in ob jednem volitev uradnikov za tekoče leto. Zato so vsi člani društva naprošeni da se vdeleže te seje v polnem številu. Začetek ob polu 8. uri zvečer.
Mihael Wardjan, tajnik.
Tower, Minn., 20. febr. — Dm-štvenikom društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, K. S. K. Jednote, biva-jočim na Eveleth, Fayal in Sparta, Minn., se naznanja, da so za one kraje izvoljeni bolniškim odbornikom gg.: John Malenšek, John Mu-vern in Jožef Francel. Ti odborniki bodo pobirali vse doneske in plačevali podporo. Bolniška podpora se ne bo plačala nobenemu društveniku, živečem v onih krajih, ako piše po njo v Tower, če tudi pošlje zdravniški list, ampak obrniti se mora vsakdo na g. John Malenšek-a, in šele tedaj se mu plača podpora, kakor je zahtevano v pravilih. Tudi se naj udje obrnejo v vseh društvenih zadevah na one odbornike.
John Zobec, prvi tajnik.
Federal, Pa., 12. febr. — Tu-kajšne društvo sv. Jožefa št. 21, K. S. K. Jednote je imelo pretečeno nedeljo svoje redno zborovanje in ob jednem volitev novih uradnikov za tekoče leto. Pri seji so se razdelila tudi nova društvena pravila, katere nam je tiskalo Slov.-amerikan-sko tiskovno društvo v Jolietu v slovenščini in angleščini ter tudi za prestavo poskrbelo. Z novimi knjižicami so bili vsi člani popolnoma zadovoljni.
Pri volitvi so bili izvoljeni sledeči gg. : Martin Tavčar, predsednik; John Tavčar, podpredsednik; Jakob Tavčar, prvi tajnik ; John Krek, drugi tajnik ; John Čadež, blagajnik ; John Tavčar, delegat; John Dolenc, John Kancijus, John Mar-kovič, nadzorniki; Jakob Ferlic, Gregor Režek, Urban Debelalc, Ig. Krek, odborniki; John Barbič, Jakob Čadež, John Brudar, bolniški obiskovalci; Anton Kasputis, Jurij Ušeničnik, Franc Starašinič, zastavonoše; Edvard Mišek, Luka Vidmar, reditelja. Pri seji se je tudi povišala plača prvemu tajniku na njegovo prošnjo.
Srčen pozdrav vsem društvenikom in udom K. S. K. Jednote, tebi vrli Amerikanski Slojjenec pa želim mnogo dobrih naročnikov.
Jakob Tavčar, I. tajnik.
Novo veliko podjetje.
V Sault Ste Marie, v kanadski provinciji Ontario, bodo stale kmalu jedne največjih železnih in jeklenih tovarn na svetu. Stroški za njih sezidavo so preračunjeni na $20,000,000. Francis H. Clergue, manažer novega podjetja pravi, da bo njegova kompanija takoj pričela z zidanjem največjih plavžev na svetu, katere bodo kurili z ogljem. Podobni bodo onim, ki so jih v zadnjih letih postavili v Združenih državah in jih kurijo s kokom. Ti plavži bodo vsak dan napravili 000 ton surovega železa. Ves ta izdelek bodo porabili tukaj v Sault združena podjetja Clergue-ovega sindikata. Rudo bodo dobivala iz kom-panijskih rudnikov, ki so bili pred kratkem odkriti na severnem obre-
žju jezera, kurivo iz gozdov, po katerih sedaj zidajo železnico in katere je kanadska vlada darovala sindikatu.
Da se pospeši železna in jeklena industrija, bodo ti plavži dobili v prvem letu skoro $500,000 vladne podpore, in tovarne za jeklene šine ravno toliko. Ta podpora se bo polagoma zniževala ter bo v sedmih letih popolnoma ponehala.
Kompanija postavlja sedaj tovarno za jeklo, vsako s (500 ton dnevne kapacitete. Njen namen je stopiti v tekmovanje v trgovini z jeklenimi sinami in drugimi jeklenami izdelki po evropskih trgih. Družba bo s to spomladjo imela že osem jeklenih parnikov, ki bodo prevažali tovor direktno iz Gornjega je-1 zera (Lake Superior) pav Evropo. Spomladi in jeseni jih bodo porabili za eksportno trgovino; po leti za prevažanje rude iz kompanijskih rudnikov do plavžev v Sault in drugih krajev v Kanadi in Združenih državah, po zimi pa za podobno delo v Atlantičnemu oceanu.
Nikjer na svetu še ni bilosezidanih tolikih plavžev, da bi jih kurili z ogljem, kakor jih bo imela ravno ta kompanija. Dva vzroka sta zadrževala druge, da niso pričeli z zidanjem jednakih tovarn. Plavži kurjeni z ogljem morajo biti preskrbljeni z veliko zalogo lesa, in vedno sekanje dreves bi opustošilo v časom tudi največje gozdove, vsled česar bi si morali plavži od daleč dovažati kurivo. Ta družba lastuje sedaj neizmerne gozde samega trdega lesa, katere ji je darovala kanadska vlada, segajoče do Hudsonovega zaliva. Po njih bo kmalu začela peti sekira in žvižgati lokomotiva,odvažajoča oglje. Drugi vzrok je ta, da je oglje preveč rahlo in lomljivo ter prepotratno za rabo v železni industriji.Manažer Clergue je eksperimentoval v ti zadevi, in našel, da je tako mnenje neosno-vano.	j	. t
Družita je dobila tudi nekaj novih in važnih patentov za karboni-zovanje lesa v retortah itd., vsled česar bo oglje ohranilo veliko več svojih snovij, ki so se pa v starem načinu vedno izgubile. Na tisoče galon lesnega alkohola in drugih produktov pospešujočih gorenje se bo prihranilo iz tega lesa in ščistilo v električnih delavnicah kompnnije v Sault. Nekaj patentov, tičočih se teh del je družba že dolgo časa la-stovala.
Manažer Clergue je ravnokar tudi vstanovil izscljevalne urade v Lon-donti in Liverpool u ter se nadeja, da bo dobil v teku tega leta vsaj 3,000 delavcev za delo v gozdih severno od Sault. Vladni pogoji pri darovanju te zemlje so taki, da mora družba naseliti tamkaj vsaj 1,000 izseljencev vsako leto do 1911. Za ta namen se morajo vzdrževati tudi uradi po evropskih mestih. Glavni namen je naseliti tukaj farmerje in obrtnike, delavce in rudarje iz dežel kjer je podnebje nekako jednako tukajšnemu, zlasti iz severnega dela Skandinavije. Večina naseljencev bo dobilo zaslužka v kompanijskih tovarnah, rudnikih, železnicah, gozdih in drugje, farmarjem pa bo dana vsakoršna podpora, da se bodo mogli vzdrževati sami sebe.
jevega vina je v vsv.ki hiši neizmerne vrednosti. Dobiva se pri lekarnarjih ali pa vam je naravnost pošlje njegov izdelovalec Joseph Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., ako se obrnete do njega, ki vam bo poslal cenik in druga pojasnila brezplačno.
ŠTEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROCERIJSKIM BLAGOM,
« PREMOGOM IN » SALOON, Joliet, 111.
920 No. Chicago St.,
Telefona številka 348.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim.......#25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi.
Nova spričevala.
lilack Diamond, Wiish., 28. iivtr. 1900.—Drue! rojak—Nisem so nadejal, du mi bodete moje harmonike tuli izvrstno popravili tedaj kn sem vam jih bil poslal v popravek ker sem jih' že mislil zavreči. Večkrat sem bral v nafsih časopisih, da vi izdelujete harmonike zato sem se tudi namenil, da jih ponijem vam v popravo. Sedaj ;vidim vaše Izvrstno delo in je ne morem dovelj prehvaliti, silno sem sedaj vesel harmonik. Zato vas vsem rojakom najtopleje priporočam. Qe ima kdo svo^e harmonike poškodovane, naj se u> obrne na vas in bo dobro postrežen ter zadovoljen z delom.
AN DUE J KSŠ.VANC.
Hlačk Diamond, Kine Co., Wash.
Book Springs, Wyo.. 28. okt.—SpoStovanl prijatelj!—Prejel sem vafe harmonike 20. t. m. Igral
sem ......je in ml prav ugajajo. Nisem se nadejal,
da bi bile toll natančno po meji volji narejene Kot So. Vsled tega želim, da bi se vsakdo kur se tiče dela na harmonikah obrnil na vas,
ŠTEFAN POTOČNIK. llx 55 Rock Springs. Wyo.
K. S. K. J.
Mi izdeljujemo znake za
Iv. N. K.«To<liioto,
kakor tudi -za vsa druga katoliška društva. Pišite po cene.
Dalje izvršujemo BANDERA
ZASTAVE
OBLAČILA
kelihe, svečnike i. t. d., i. t. d.
Pišite po cenik.
The W, J, Feeley Go,
6 Monroe Str.,
Chicago, 111.
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO GARANTOVANO IN NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet, Ills.
Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1073.
Se-li treses mraza ?
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena.
IE. HAYWOOD
Ali se ne moreš ogreti in se poču-	Hlev in krma za konje,
titi prikladnega tudi pri gorki peci? i 3413 >orth Joliet St. Cutiš-li mraz po telesu in imaš-li Telefon št. 1632. mrzle noge, dočim je tvoja glava vroča? Ako se hočeš izogniti morebitni hudi bolezni, je najnujnejša potreba zate, da rabiš Trinerjevo amerikansko zdravilno grenko vino, ki ti hitro in gotovo pomaga. S tem da potegne kri iz glave, izboljša isto njeno pretakanje, vsled če6arpostanejo vsi deli telesa gorkejši in se odstrani oni neprijetni počutek in nevarni položaj. Ob jednem pa je Trinerjevo grenko vino močno in zanesljivo zdravilo zoper vse želodčne in notranje bolezni, tudi najhujše, ki zastrupijo in skrajšajo toliko tisoč življenj. Po zimi, ko je večkratno hipno preminjanje toplote mnogokrat jn še posebno nevarno, bi moral vsakdo ojačiti svoje prebavne organe sta prijetno, zdravilno pijačo, ki ga bo zanesljivo obvarovala pred celo kopo nevarnih boleznij in tudi zbistrila njegov um. Steklenica Triner-
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia
družb in proti ognju.
Krajevni zastopnik
vseh najboljših prekomorskih črt na atlttntiškem morju je
JOHN KUKAR,
«20 S. (aUcago St., Juliet, lil.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in dru?f rojaki, želeči potovati v staro domovino. Z*' —: stopam pa te-ie znamenite črte :—
6EVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi Bremenom in New Yorkom;
COMPAGNIE GENERALE TRANS - A*' LANTIQUE, francoska linija, vozi na H»v«[' RED STAR LINE in INTERNATIONA1' NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen: , W AMERICAN LINE in INTERNATIONA1'/' NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. BENAH v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. I)aso»'sf moje posil: at ve poštene, imam na razpolapo obilno zahvalnih pisem. Prodaj«"* in kupujem tudi avutrijaki denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarji Priporočam svojim rojakom tudi lepo G0STILNIC0, preskrbljeno z vse«1' pijačami in smotlkami, kakor tudi svojo brlvnico.
i?i?rfc
"Ako je od Barretta, tedaj je dobro in po ceni.*
Barrettova pojasnila o barvi.
Prav dobro je znano, da bo barva na hiši, hlevu, poljskih potrebščinah, plotih za 500 odstotkov povišala vrednost do-tičnega predmeta, naj si bo v mestu ali na deželi.
Mi imamo barvo (Warrenovo zmešano barvo) in jo zajamčimo za tri leta, da ne bo odpadla ali se oluščila v tem času, in ako bi se, damo vam drugo barvo zastonj.
Pridite k nam po barvo!
^Barrett
Hardware Co., JOLIET - ILLINOIS.
•jtr mfo mAf	•vtr	mfim
W, Meyer & Sons
— Trsrovci —
importovanih vin in likverjev na debelo.
Ako hočeš kupiti kak dar svoje«1. prijatelju ali sorodniku, oglej e> našo prodajalnioo. Imamo veli^ zalogo zlatnine in srebrnine na i'' bero, srebrnih in zlatih ur, žepn'** , namiznih in stenskih ur, urnih vC' rižic, muzikalnih inštrumentov.^ popravila ur in druge zlatnine srebrnine izdelujemo točno in Ff nizki ceni.
OESTERLE
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, l1'
E. KRAFT. Broadway Stree''
JOLIET, ILLINOIS.
Dry A BI TA Pri »»» »e dobi Tedno sveži S''' ihAnlllJiV po nn)niijlli cenah.
75 S: 77 Chicago Ave.,
CHICAGO, ILL.
Telef. 325.
JOHN MODI^
11-15 Lake St., Cleveland, 0-se priporoča Slovencem in Hrvate"]; Postrežba uljudna in točna. Fr°' lunch. Najboljše pijače, srao^' tobak i. t. d.
Iz stare domovine.
Šolske vesti. Nadučitelj na ljubij. I. mestni, deški ljudski šoli iti okr. šol. nadzornik g. Andrej Zumer je dobil naslov ravnatelja. Članom okrajnih šolskih svetov na Kranjskem so imenovani od strani ■dež. odbora: za Postojno župan Jos. Dekleva in Maier iz Loža; za Kočevje J. Skadinger in svetnik Fr. Višnikar; za Krško dr. Mencinger
J. Globočnik; za Kranj Ciril Pire in Jan.Urbančič; za ljubljansko okolico G. Jelovšek in Fr. Košak; za Litijo notar Svetec in nadučitelj Skrbinc; za Logatec župan Pogačnik iti Fr. Siherl; za Radovljico blejski župan Petrnelin trgovec Homan; za Novo mesto Fr. Majzelj in šol. svetnik Fr. Detela; za Kamnik žu-lP&n Mlakar in okr. sodnik pl. Gar-zarolli; za Črnomelj Leopold Gangl in župan Puhek.
Osebne vesti. Davčni pristav !Pri okr. glavarstvu v Litiji Iv. Di-"trich je imenovan davčnim oficija-'lom v X. činovnem razredu na dosedanjem mestu. — Obolelega okr. živinozdravnika v Krškem T. ^ irglerja bo namestovai za radeški sodni okraj litijski živinozdravnik Rajar. — Postajenačelnik v Trebnjem Iv. Laibacher je premeščen v Skofjoloko, na njegovo mesto iPnde Iv. Polak iz Višnjegore. — ^eželnovladnim koncipistom jeime-novan konceptni praktikant Ernest Kordin.
Umrl je v Novem mestu v Soboto '26. j an. vpok. ravnatelj pomožnega '"rada Martin Mohar v 70. letu starosti. Pokojni je bil več let obč. Svetnik, članupravn. odbora mestne hranilnice in se je rad udeleževal raznih dobrodelnih akcij.—V Kropi .3® 27. jan. umrl g. Benj. Schuller, !po Gorenjskem občeznani bivši fu-;žinar, obč. svetnik in člankrajnega šolskega sveta. Na stara svoja leta je mož oslepel in zgubil vse svoje premoženje. Naj počiva po trpljenju v miru.!
t P. Feliks Podbregar je umrl jan, na sveti Gori pri Gorici. 'Bil je rojen 10. junija 1848 v Spod-njem Tuhinju, šolal se v Kamniku
v Ljubljani. Leta 1860, ko je izbruhnila vojska na Laškem, je šel prostovoljno med vojake in se hrabro fooril pri Ivustoci v domačem polku, ne da bi bil kaj poškodovan. Vedel }e mnogo povedati o vojskinih dogodkih in z nekakim ponosom je »osil dve kolajni. Potem je nadaljeval študije in 9. septembra 1808 ^stopil v frančiškanski red. 20. oktobra 1872 je naredil slovesno ob-ljubo in 3. novembra istega leta bil Posvečen v mašnika. Po dokončanih bogoslovnih študijah je deloval v Ljubljani kot kurat v deželni bolnici in subsidarij pri domači župniji, potem v Pazinu, kot gvardjan na Trsatu, Klanjcu in Samoboru, k°t spovednik in pridigar v Naza-retu in zopet v Pazinu.
Star cerkveni ključar. Pri De-
vi<ii Mariji v Polju je umrl dne 28. Ian- Jakob Kocjančič vulgoKovterc v '5 letu svoje starosti, ki je ponosno in vestno svojo službo opravil kot ključar župnijske cerkve ^»zu 40 let in je znal pripovedati zanimivosti župnije, katere je doživi že za petega župnika.
Umrl je v Ribnici urar gosp. Andrej Kezele. Pokojni bil je ustanovitelj tamburaškega zbora in je 1)11 njega vodja skoraj do zadnjega. V glasbi je bil popolnoma samouk ter je žel povsod priznanje kot do-ljer glasbenik. Bil je tudi med ustanovitelji kluba slovenskih bicikli-'Stov "Ribniška dolina" pri katerem Je bil tudi vodja. Zapustil je štiri nedorasle otroke, kateri so sedaj 8»rote brez očeta in matere, katera j« tudi pred kratkim umrla. Pogreb je bil 29. jan. Pogreba so 8e U(1je kolesarskega kluba v obilnem Števil,, udeležili in m« zapeli ganljive nagrobnice.
V Ameriko se je izselilo v minulem letu 380 oseb, največ iz litij -8kega, novomeškega, črnomaljskega 1,1 krškega okraja.
z Vrl»nike se poroča: Novoustanovljena posojilnica po Bajfajzno-vem zistenm, ki je pričela poslovati 8 1 - novembrom 1900, je imelasamo tekom meseca januarja 1.1. dohodkov ■41,67? K 2] h iu izdatkov 37,348 K
07 h. Ves promet je torej znašal tekom enega samega meseca 78,925 K 28 h. To je za posojilnico, ki posluje še-le tretji inesec, gotovo izredno velik promet, ki jasno priča, kako hitn-o je ljudstvo spoznalo pomen te posojilnice. Pa so rekli nekateri, da ne bo nič ž njo.
T Podlipi pri Vrhniki se je od 20. do 27. jan. obhajal sv. misijon, ki sta ga vodila p. Engelbert in p. Salvator. Ob sklepu se je v Mar. družbo sprejelo 10 deklet. Zdaj so vsa dekleta, ki stanujejo v župniji, polnoštevilno Marijine družbenice. Sv. zakramente so prejeli vsifarani in mnogo zunanjih. Veličastna je bila sklepna procesija.
Iz Lesko vice. (Skarlatica.) V Leskovici razsaja že kaka dva meseca bolezen-škarlatica, in jih je umrlo že 17 otrok; kakor kaže, ne bo še smrt s temi žrtvami zadovoljna. — Pri ljudskem štetju letos se je tu kakih 100 oseb manj naštelo kakor pa pred 10 leti; revščina jih žene na tuje. — Bolj vesela je lovska vest: Neki lovec je tu tako izvrstno pomeril na zajca, da je z enim strelom enemu zajcu osem nog odbil.
Iz zapora pobegnil je 26. jan. zjutraj v Cirknici 25letni Jos. Tur-šič, obsojen radi tatvine.
Roparski napad. Napadla sta po noči 21. jan. s sejma vračajočega se posestnika Ant. Žnidarja iz Utika pri Vodicah Val. in Jos. Kopitar iz Vel. Mengša ter ga oropala 60 K. Zadala sta mu tudi več ran. Te dni so ju prijeli.
Poboj. V gostilni Uršule Keber v Šmartnu ob Savi sta se 15. jan. sprla kmečka fanta Jan. Marolt in Jos. Bolta, in prišlo je do pretepa. Bolta je udaril tovariša z litersko steklenico po glavi in s toporiščem na hrbet. Marolta so morali odpeljati v bolnico.
Dela pri predi.ru bohinjske železnice bodo potrebovala znatno več časa nego se je prvotno mislilo. Ondi, kjer so mislili, da bodo dobili trdno skalovje, dobe drobeče se kamenje. Ako se pri nadaljnih delih ne dobi drug rezultat, bodo stroški znatno večji.
Na progi dolenjskih železnic so se s 1. febr. opustili vozovi prvega razreda pri vseh osobnih vlakih.
Vipavska železnica. Za vipav-sko železnico se pridno kupujejo "švelarji". Prišlo je že tudi ter se naselilo v Št. Petru pri Gorici nekaj delavskih nadzornikov, ki gledajo na to, kje bi dobili delavcev. V prihodnjih dneh započnejo z delom, kar se dozdaj ni zgodilo zaradi kratkega dneva.
Koroške novice. V Celovcu je dne 8. jan. umrl- načelnik požarne brambe L. Rautnik, star 51 let. — Za predsednika celovške trgovinske zbornice je zopet izvoljen pl. Hillin-ger. On je že od 1. 1874. na čelu zbornice. — Častno svetinjo za 40-letno zvesto delovanje je dobil hišnik grofa Ilelldorla v Lipici. One 13. jan. se mu je svetinja slovesno izročila. — Petdesetletnico obstanka obhaja letos celovška trgovinska zbornica. — Tvrdka Ganz in tov. namerava v Celovcu zidati več ele ktričnih železnic. — V Libeličah je pogorela žaga M. Bornika p. d. Rečnika. — Baron llelldorf je kupil fužine na Mostiču. — C. k. naučno ministerstvo je- potrdilo zasebno pripravnico, kateroso ustanovile celovške ursulinke za učiteljice. — V Glandorju je vlak povozil železniškega delavca K. Šugla.
Slovenska zmagana Koroškem. Pri obč. volitvah za občino Tolsti Vrh je sijajno zmagala slovenska stranka. , Občina je bila zadnja,tri leta v nemškutarskih rokah. V 3. razredu je imela slov. stranka 23 glasov, nemškutarji 18; v 2 Slovenci 22, nasprotniki 11; v 1. Slovenci 7, nemškutarji 3. — Pri dosedanjih obč. volitvah so si Slovenci pridobili 0 občin, v drugih pa dosegli vsaj znaten uspeh.
Vina iz Italije se je preko Reke lani zvozilo v avstro-ogersko državo 203,691 ineterskih stotov. L. 1899 se ga je zvozilo še 877,813, 1. 1898 pa 937,170 m. stotov. Tudi uvoz laškega vina preko Trsta se je precej znižal.
Nasledek zobobola — smrt. Na
Gradu v Gorici je umrl g. Luigi
Rocca, posestnik in cerkveni ključar. Pred sedmimi leti je iskal pri zdravnikih pomoči radi zobobola, operacija se je pa tako nerodno izvršila, da je sedem let strašno trpel, dokler ni po tolikih mukah izdihnil svojo dušo.
Goriška deželna norišnica. Na Goriškem zgrade deželno norišnico. Deželni odbor je že kupil zemljišče ob cesti med Gorico in Šempetrom ravno nasproti kmetije italijanskega oddelka deželne kmetijske šole, 40 njiv sveta za nekaj nad 50,000 gold. Zgradba bode zidana v paviljonskem sistemu. Prostora bo v zavodu za 350 blaznih. Goriška dežela ima sedaj v domačih in tujih norišnicah nad 300 blaznih deželanov.
Petindvajsetletnica glasila tržaških Slovencev. 1. febr. je praznovala "Edinost" 25 letnico svojega obstanka, in je zvečer izšla v Trstu slavnostna številka "Edinosti" na 12 straneh. Priložen je bil ponatis prve številke.
Slovenci smo menda res divjaki. Iz Trsta se piše: C. kr. namestnik, kedar se vozi v tržaško okolico igrat lawn-tennis, da se vedno stražiti po dveh stražah, ki ostaneta ves čas pred vrtom, kjer se eksceleiiCfl raz-vedruje. Tudi če je gospa grofica sama na igrišču, ne sme nedostajati navedenih straž. Ali ekscelenca grof Goess zares sam misli, da so tržaški Slovenci taki divjaki da ni varno med njimi nitizaces. namestnika in njegovo soprogo, ali pa so mu to slabo mnenje o nas vtepli znani naši prijatelji na nainestni-štvu, morda njegova desna roka pl. Jettmar, da zopet malo osramote slovensko ljudstvo na vzgoraj ? ! No tržaški Slovenci se niso še nikdar posluževali bomb ali podobnih ljub; kili stvari; nekdaj so le par oken pobili demonstrantom proti Avstriji in malo preglasno upili "živela Avstrija", za kar so pa pošteno prebili tudi "zasluženo" kazen.
Skrivnostno aretovanje v Trstu. Iz Trsta se poroča: 28. jan. je istopil na postaji južne železnice lep, eleganten gospod, kakih 40 let star. Na nosu se imel zlata očala. Portirju je oddal vožnji listek prvega razreda iz Reke. Na njegovih kovčekih zaznamovana so bila njegova prejšna bivališča: "Hunga-rija" v Pešti, "Hotel du Nord" na Reki. V Trstu se je tujec podal v "Hotel Delorme". Ondi se je tujec, kateremu se je jasno poznal južni tipus, upisal: "Janos Pedoeky, Budapest". Ni bil tujec dolgo v najeti sobi, ko ga je obiskal neki gospod, s katerim je Pedoeky zapustil prijetno zakurjeno sobo. Skoro po nju odhodu sta prišla v sobo tudi dva policista, ki sta odnesla tudi prt Ijago skrivnostnega Pedockega. Policija je menila, da ima v rokah morilca neke-pevke v Bukareštu, a pevki ukradenih dragocenostij in vrednostnih papirjev niso našli pri aretovanem tujcu. Na policiji tujec ni hotel povedati svojega pravega imena. Na vprašanje, čegavih je 250,000 gld., katere so našli pri njem, odgovoril je tujefc kratko: "Moji so". V kovčegu njegovem so našli tudi skrivnosten navod za od-pošiljanje tajnih dopisov. Nihče ne ve, kdo je skrivnostni tujec, da pa zadeva postane še bolj zamotana, dobil je preiskovalni sodnik brzojavko, katera mu preti s smrtjo,ako v treh dneh ne izpuste "Janosa Pedockega". Aretovanec je ostal doslej popolnoma brezčuten. Sodi se, da iina policija opraviti z glavo velike lopovske ali celo anarhistiške družbe.
Boj celjskih Nemcev proti "Merkurju". Slovenska trgovina z želez-nino "Merkur" tako bode v oči celjske Nemce, da je celjski magistrat "Merkurju" prepovedal napraviti na dvorišču hiše, v kateri je trgovina nastanjena, komptoir,skladišče za železo in hlev za konje. "Merkur" se je seve pritožil na štajerski deželni odbor, ki je pritožbi ugodil. Celjski občinski očetje pa se še nočejo udati. V jedili priho-njili sej bodo staknili glave skupaj, da se posvetujejo o nadaljnih korakih.
Deficit V Celju. Nemško Celje ima tudi prazne blagajne. Poračun Celja za leto 1901 znaša 218,973 K potrebščine in pa 142,973 kron dohodkov, nedostatka torej 70,036
K. Da se Celjani od prevelikega "hajlatija" malo streznijo, dobe 40 odstotno naklado, pa povrh še naj različnejše doklade.
Influenca V Zagrebu. Iz Zagreba se poroča, da je ondi na influenci bolnih 3600 ljudij.
Borba na lokomotivi. Iz Zagreba se poroča: Med Generalskim stolom in lvomorskim Moravicam se je na vlaku dogodil pretresujoč prizor. Strojevodja Ilavič bil je pijan ter je grdo psoval kurilca Tordaija, ki pa seve strojevodji tudi ni bil tiho. Na stroju se je vnel hud prepir in končno pretep, mej katerim je strojevodja Tordaija vrgel s stroja. Ivurilec pal je pod železniški stroj. Strašno razmesarjenega so prepeljali v zagrebško bolnico.
1,000 kron nagrade je priznalo železniško ministerstvo Ante Ivko-viču v Labinju v Dalmaciji, ker je na večer 10. nov. m, 1, reill železniški vlnk pri Stareingradu preteče nevarnosti, lastnega nagiba je tako dolgo dajal »namenja, da se je vlak ustavil 'pred mestom nesreče,
Top razpočil se je 24. jan., Ica-< kor poročajo iz Spezie, na ladiji "Terrible" mej strelno vajo. Ubiti so bili na mestu štirje vojaki, štirje pa ranjeni.
Radi dvoboja je prijela dunajska policija 21 letnega j urista K.Sohmitta iz Novega mesta. Snirtnonevarno je ranil medicinca Cokovača.
Ljubljanske novice. Ljubljana v ledu. V soboto 26. jan. je pokrilo ljubljanske ulice takozvano "babje pšeno", ki je skoro zmrznilo. Ulice so bile vse v ledu v soboto in nedeljo zjutraj. Kamorkoli si pogledal, povsod so padali ljudje na tla. Pri-godilo se je več nesreč. Učenec pr-gljarske šole Iieybal si je zlomil nogo, ko je šel iz "Ljudske kuhinje". Prepeljali so ga v bolnico. Na cesarja Jožefa trgu se je poškodoval nek sodni uradnik, tako da so ga morali prepeljati v stanovanje z rešilnim vozom. V ulicah na Grad je padel pri ugaše-vanju luči mestni delavec Jožef Verhovnik iz Vodmata in se močno pobil. Padel je na zledeneli ulici ulici tudi g. dež. glavar, a se ni poškodoval. — Primarij dr. Šlajmer si je pri padcu v soboto ranil desno roko. Vse to in še več drugih nesreč je povzročil led. Magistrat seveda tudi ni storil vsega tega, kar je pod kaznijo zapovedano hišnim gospodarjem — Poročil se je dne 28. jan. trgovec na sv. Jakoba trgu g. I. Podrekar z g. Marjeto Žagar. Sneg smo dobili 29. jan. opoludne v Ljubljani. Napovedalo ga jo gre-menje. — Kanal udri se je na Krakovskem nasipu 28. jan. zvečer. — Iz slovenskega gledališča. Gospa Polakova je odpotovala na Dunaj in ne nastopi, kakor sečuje, več na slovenskem gledališču. Odslovljen je tudi g. Žužek. —Iz ljubljanskega gasilnega društva. V roko načelnika ljubljanskega ognjegasnega društva g. Vinko Zirnsteina je prišlo naznanilo, da je društvu nedavno v Ljubljani umrli gospod Jožef de lledange zapustil 100 K. — Konzum gostilničarjev za izdelovanje sodovice je pričel pod imenom Tovarna sodovice v Gradišči "pri Kroni" poslovati s 1. feb. t. 1. Delovodja je g. Potnik Feliks.— Ggenj. V-nedeljo popoldne 27. jan. so se vnela drva v sodnem poslopju na Žabjaku. Ognjegasci so hitro zadušili ogenj. — Pretep so prov-zročili 27. jan. dež. brambavci in vojaki 27. pešpolka. Jeden narednik in jeden prostak stai aretovana. — Stepla sta se na sv. Jakoba trgu premogarska hlapca Ivan Novak in Kamnikar. Oba je sprejela policija v svoje vaistvo. —Steklo v oko. V gostilni na Poljanski cesti 48 je nek čevljar pod mizo suval nektg; dijaka, ki mu )e hotel prijaznost vrniti z udarcem, a je po pomoti zadel nekega mitničarskega paznika. Leta je dijaka udaril po očel in mu zdrobil pri tem očala, čegar steklo se je zasadilo v dijakove oči. —Podružnica "Suedmarke" v Ljubljani je jmela lani 922 K 24 v. dohodkov, članov ima 397. — Uuir je 29. jan. ob polu šesti uri po dalj šem bolehanju mizarski mojster g. Jak. Petrin v starosti 69 let. -Okraden je bil predsednik tukaj šne kranjske hranilnice dr. Suppan. — Poročil, se je 81. jan v stolnici g. K. Galle, koncipist pri finančni
prokuraturiz gdč. Valerijo Maurer.
—	Umrla je na Dunaju gdč. Vik-torina Rohn, imejiteljica bivšega vzgojilnega zavoda v Ljubljani. Truplo pokojnice so prepeljali v Ljubljano ter so jo 30. jan. pokopali pri sv. Krištofu. — Otrok zgorel. V bližini tovaine za lep seje vnela obleka otroku Binderjeve de kle. Otrok sj je igral s tlečo cunjo, jo potegnil k sebi, na k; r se je vi ela otrokova postelna oprava ter se otrok tako opekel da je umrl. — Nezgoda pri zgradbi novega Franc Jožefovega mostu se je pripetila zjutraj 31. jan. Oder sredi Ljubljanice se je podrl in okolu 20 delavcev je padlo v Ljubljanico. 1 delavec se je poškodoval, ostalim pa mrzla kopel menda tudi ni posebno dobro dela. — Ravnik zopet skušal uiti. Širijo se vesti, da je Ravnik v Gradiški po nekem kanalu zopet hotel uiti. — Prostosti naveličal se je iz cirkniškega zapora ubegli Jožef Turšič vulgo Draščev. Javil se je sam na ljubljanskem Žabjaku.
—	Huda godila se je 30. jan. na Bregu nekemu pijančku. Iiudo i?q se mu mešale noge in kolobocija pod nog&hii je bila tem hujša, ker mu je bilo vedno vec snega pod ilO* gami, čimdalje je ril. Skoro je i-mel mož vse polno malih paglavcev okolu sebe, ki so s krohotom spremljali moževo gibanje. "Ala, dejma ga kepat", zaupil jo tiajporednejši in pijanček, ki ni mogel leteti za paglavci, bil je v hipu bel od glave do peta. Usmiljeni ljudje so rešili pijančka, da ga niso paglavci s sneženimi bombami zasuli.
Prebivalstvo V Novem mestu broji sedaj 2102 duš. Leta 1890 so jih našteli 1965.
Prebivalstvo V Kočevju. Mesto Kočevje šteje sedaj 2172 prebivalcev proti 1169 v letu 1890, torej več 1003 osebe.
Karlovec šteje po zadnjem štetju 6,125 duš.
Mali oglasi.
oznanila '' Iš/Se se", "Kje je" itd. se pla-(uje 1 cent od besede za enkratni tisk, drugii in tretjU se računi pol centa od besede '.
Več hiš z lotami ssa?
godnem kraju je naprodaj po icelo primernih cenah. Kupci naj se oglasijo pri STKF KUKAR-J v, 920 N. Chicago St., Joliet, IU.
Kje sta AN DUO ROM. doma iz Skrila in FkA-NK JAKŠA, p. d. Dacer, iz vasi Gaber, tare Semič. Prvi mi je ostal dolžan $43.28, drugi pa $44.12. Kdor mi naznani njihov naslov, dobi $10.00 nagrade. — Mat. Musich, Bx 1222, Soudan, St. Louis Co., Minn.
IŠČEJO SE: JOHN PUUS IZ VASI Krmačina št. 1, Miklavž in Marko Si-monič iz vasi DraSič št. 15 in Martin Kle-menčič iz Kri/.evske vasi št. 18 vsi spadajoči pod metliški okraj. Pred neka} leti so bili pri meni na hrani in stanovanju. Rojaki, katerim je znan kateri izmed teh, so pro.-eui proti nagpadl iiazna. niti jih "A, S," uli pa J O UN PBU8, Scott St, 1011, Joliet, III.
KJE JE FERDINAND BAHO-riea rodom iz Karlovca na Hrvaškem. Pred 4. meseci je prišel v AniviikOt Zvedel bi rad zanj njegov svtik po domače "Šurjak", Anton Majnarič, 010 N. Chicago Street, Joliet, 111.
IŠČE šE FRANC Kosec, doma
iz Vrja, h. š. 18, i'ai-e Smlednik na Gorenjskem. V Ameriko je odšel 26. sept. 1899., a ni še do sedaj dal glasu od sebe. Zanj bi rad zvedel njegov oče, ki mu ima nekaj važnega naznaniti. Naslov: Franc Kosec, po domače "Vrhač", Vrje, št. 18, P. Medvode, O. Ivrain, Austria, Europe.
Na TDrodai
6780 akrov ze-
------ mlje, od katere
leži velik del ob lliggins Lake,Crawford county, Michigan,je v delih od 40 in 80 akrov po $5 aker na prodaj proti plačevanju na obroke.Nadaljša pojasnila daje Michigiin Land Co., P. 0. B. 375 Lansing, Mich.
Gibanje aleksandrijskih Slovencev in — prošnja. "Slovenec" piše 28. jan.: Društvo Slovencev v Egiptu "Slovenska palma na Nilu" v Aleksandriji (Egipet) je sklenilo vstreči najnujnejšim potrebam tukajšnje slovenske kolonije. Žalibog, slovenska kolonija v deželi piramid nima zadosti lastnih sredstev, kajti izven komaj 30 dobrih slovenskih družin šteje ona čez 6,000 slovenskih služkinj, ponajveč iz Primorja iti Kranjske. Živa potreba je, orga-nizovati, združiti toli različnih elementov v trdno celoto, ki bi bila v čast imenu slovenskemu. Kakor najnujnejša potreba v to je zgradba male slovenske cerkvice v osnovanje
slo venske cerkvene občine po vzgledu drugih kolonij na Jutrovem ter ob istem zgradba male slovanske bol nišnice v blažilo telesnih bed toliko tisoč slovenskih služkinj. Cerkvica, (zemljišče je že kupljeno) bo posvečena slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu ter bo prva slovenska in sploh slovanska hiša božja na afrikatiski zemlji ter v sveti deželi. V vodstvo bolnišnice bodo .poklicane slovenske milosrč-nice. Društvo prosi vse občinske zastope, župnije, denarne zavode ter posamičnike blagovoljnih darov v ta namen. Po sklepu občnega zbora društva bodo imena darovalcev večjih svot naših dobrotnikov zavedno upisana na mramorm ploči z zlatimi znaki v cerkvici ter onih za bolnišnico v bolnišnici. Upamo, da dosežemo U smoter, in v to nam po-mozi Bog ter dobro srce slovensko! Opozarjamo še, da je Egipet vele važna pozicija za bodočnost ter gospodarski rapoj slovenstva. Vsak ugledni Slovenec pologi mal dar v trdno organizacijo slovenske kolonije v Egiptu, da bo ista za vedno v ponos našemu imenu!
Prodajam izvrstna doma prana Tina:
Belo vino po 60c vralou. Rdeie vino po 4Bc Kal. PoSlljam je oil Ti do 50 salonov skupaj. Prodajam tudi doma kuhano žganj« troplnoveo 1>0 ifi.75 Kalouo lu je pošiljam od 4 do 5 galou dKupaj.
Prevožne stroSke za Ohio, Pennsylvanijo la niluoU plačam sam, za dru^e lržave pa po pogodbi.	,
MAT. GRILL,	*
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
HENRIK C. HONKOMP,
izdelovalec
izvrstnih sniodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, IU.
Američanke Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Office: ua voglu Chicago iu Columbia Street«. Office Telephone No, 67.
Residence Telephone No. 139.
Mehki premog
Trdi premog
3.00 3.25 3.50 6'75
Tie Joliet National M.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Obupen tin matere. V Meid-lingu na Dunaju so aretovali delavca Leskoviča, ker so ga sumili, da je s svojim bratom izvršil neki ulom. Mož je moral v preiskovalni zapor, doma pa je pustil ženo z dvema otrokoma brez sredstev. V obupu je žena 26. jan. zagrabila otročiča, ki sta spala v postelji, in ju vrgla iz tretjega'- nadstropja - na Cesto, za njima pa je tudi ona skočila. Mati in jeden'otrok sta bila takoj mrtva, jed nega otroka pa so strahovito raz bitega še živega prepeljali v bolnico.
To bo zanimalo mnoge ♦
Kako so more vsakdo ozdraviti ▼ po večletnem bolehanju vsled i; živčne oslabelosti, varikocele itd. o ter dobiti nazaj svojim organom moč in krepost '/ Pošlji ime na naslov. Mr. Aug. J. Adams, Box 324 Chicago, 111. in 011 ti bo poslal prost, recept s popolnim navodilom, takoda se lahko vsakdo sam doma ozdravi. Vei tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno je misliti, da naj vsakdo vporabi t korist tega leka. Ti' izvlečki iz prejetih X pisem kažejo kajmislijo 1 j ud j 0 njem: "VaS recepl je najboljši p kar sem jih Se kedaj pokusil."— X "Vaša ponudba je ros pravo božje J darilo poslano trpečemu člove-p Stvu"—"Recept sem prejel. Ni-
♦	sem imel nobenih ovir, da bi ga no § izpolnil. Kavno kar som jaz potre- Jj O boval." Vse dopisovanje jo popol- r
♦	noma zaupljivo in poslana pod 4 X navadnim zavitkom.
2	AUG. J, ADAMS,	J
j Box 321, Chicago, III inois- i
$0+0+0+0+0+0+0+0+0 IX o+o+c

A
AMERIKANSKI SLOVENEC, FEB. 1001.
AMEMMI SLOVENEC,
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski Katoliki list v Ameriki.
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovtio društvo
V J0L1ET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za colo leto za pol lota
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo, Afriko in flrnp inozemstvo:
u!
za celo leto za pol leta
$3.00 ali 15 kron. $1.50 ali 8 "
Posamezni listi po 5 e.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo:
812 North Chicago St.
J0LIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509, Uredništva telefon št. 1541.
..AMERIKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliot, 111. by ,,7'/«; Slovenic-American Printing Co." cor. Benton <fc Chicago Strs., Joliet, 111-s.
The only Slovenio paper west of Ohio and the Organ of the Grand Oarniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Entered »t tlie Post office lUjoUet, 111. ks seooiid Cluss mutter.
CERKVENI KOLEDAR.
24. febr.	Nedelja	1. Postna. Matija.
25. „	Pondeljek,	Valburga.
2«. ,,	Torek	Marjeta Kort.
27. ,,	Sreda,	t Kvatra.
28. „	Četrtek,	Roman.
1. marc	Petek,	t K vatre.
2. ,,	Sobota,	K va t, re.
Glejte ! gremo gori v Jeruzalem . . .
Nastopili smo sveti postni čas, ki ima na sebi nekaj skrivnostnega, ki s tihoresnoho navdaja človeška srca. Bliža se Velikanoč, praznik vstajenja Gospodovega. Cerkev nas hoče postni čas pripraviti na to, da bi z vstajenjem Jezusovim tudi mi praznovali svoje duhovno vstajenje. Zato nas spodbuja osobito zdaj k premišljevanju trpljenja Gospodovega, prejemanju svetih zakramentov, pogostnem obiskovanju hiše božje in zatajevanju in premagovanju sebe.
Bil je isti čas pred 1808. leti, ko se je bližala judovska Velikanoč. A t,a je bila drugačna od prejšnjih. Do jcedaj bo se darovala jagnjeta izmed ..čredeovac, zdaj pa pride Velikanoč, ko se bo darovalo Jagnje Božje — , Jezus Kristus, za grehe Bveta.
Po poti od modrega genezareškega jezera se pomika proti Jeruzalemu ,.množica ljudi: Gospod z dvanajsterimi apostoli in učenci. Njim pa se pridružujejo vedno nove trume, da »bi videle svojega Izveličarja.
Fred vsemi stopa G o -ispod, priprost kot drugi V $ u d j e , a i z N j e g a <fd s e v a božje veličanstvo, ki se kaže v vsakem koraka, v vsaki najmanjši kretnji, po obrazu pa mu je razlita sveta res-noba. Kar se ozre nazaj na sledečo mu množico in preHiče dvanajstere k sebi. Milo, resno jih pogleda, pa izpregovori mirno, veličastno :
"Glejte! gremo gori v Jeruzalem in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu človekovem po prerokih. Izdan bo namreč nevernikom, in bo zasramovan in bičan in zapljuvan ; in potem ko ga bodo bičali, ga bodo umorili, in tretji dan bo vstal od mrtvih." (Luk. 13. 31—33.)
Kaj je pač čutilo Njegovo božje srce ob tej priliki, ko je tako jasno videl svojebritko trpljenje in grenko, sramotno smrt ?
Zapustil je nebesa in božje svoje veličanstvo in prišel na svet ubog — iz ljubezni do nas, reven je živel — iz ljubezni do nas, učil nas je zaničevati posvetno in hrepeneti po nebeškem — i/, ljubezni do nas, in zdaj gre gori v Jeruzalem v smrt — iz ljubezni do nas. Noga se mu ne ustavlja, sveto telo mu ne trepeče, ko gre v trpljenje in smrt — za nas!
Kristjan moj, glej, že takrat je mislil tudi nate in govoril tudi tebi: ' 'Glej, grem gori v Jeruzalem v smrt, da priborim tebi večno življenje." Videl je že takrat vse tvoje grehe, ki so že takrat žalosti I i njegovo dušo. Videl je, kako mu bodes vračal za ljubezen zaničevanje in mlačnost, za dobrote nehvaležnost. In vendar — vkljuh vsemu temu te je ljubil "in gre gori v Jeruzalem" v smrt za te.
O, kolika je morala biti tvoja ljubezen, o Gospod, do nas zemeljskih črvičev ! Kako veliko mora pač vredna biti človeška duša, da se.ni obotavljal sam Bog za njo umreti in jo oprati madežev z lastno krvjo ! Kako pa mi cenimo svojo dušo ? Za malo, ničevo posvetno veselje jo če-sto prodamo satanu. Vse drugo nam je bolj mar, nego skrbeti za dušo. In vendar "le eiio je potrebno": skrbeti za neumrljivo dušo, da bomo enkrat vekomaj srečni v nebesih.
"Apostoli pa so se čudili in so s strahom za njim šli." Da čudili so se njegovi srčnosti, s katero je šel v smrt za nas.
Bali so se zanj, ker so vedeli, da izgube svojega ljubljenega učenika. Zdaj so varni, ker so pri Njem, in če je On ž njimi, česa se jim je bati? A kaj potem, ko bodo brez Njega ? Mračna skrb in žalost se jih je polastila.
Človek je le tako dolgo trden in varen, dokler je po milosti združen s svojim Bogom. Ko ga pa Bog zapusti, pade v roke razbojnikom — svojim strastem.
"In oni (apostoli) tega niso razumeli, in ta beseda jim je bila skrita inniso razumeli, kar je bilo rečeno." (Luk. 18. 34.)
Da niso inogli razumeti, kako bi bilo mogoče, da bi se On, njihov UČenik, dal tako ponižati, zasramo-vati in celo umoriti. Dan na dan so videli čudeže, ki jih je delal v svoji vsemogočnosti; dan na dan so strmeli nad veličastvom, ki je odsevalo iz Njegove božje osebe. In ta, komur so pokorni hudiči, narave in vse, kar je v nebesih in na zemlji, ta, da bi se dal tako sramotno umoriti! To presega človeško pamet. Glej, kri-stijan, Gospod je storil za nas to, česar ne bi bil nikdar nihče pričakoval, s čemur je presenetil celo apostole same. Da, ponižal seje tako globoko zaradi naše prevzetnosti in da bi nas učil ponižnosti! Šel je v smrt ponižno, tiho, pohlevno. Kako pa mi prenašamo svoje težave ? Odgovorimo si odkritosrčno !
'Glejte, gremogori v Jeruzalem'.. Idimo tudi mi za njim v nebeški Jeruzalem ! Zadenirno vsak svoj križ na svoje rame in nosimo ga voljno do smrti. Mislimo zlasti zdaj v postnem času prav pogosto-ma, kako je Jezus vse voljno trpel ia ljubezni do nas in dal za nas svoje življenje ! Prenesimo tudi mi vse radi in lju-beznjivo iz ljubezni do Njega, ki nas je tako neizmerno ljubil. Darujmo mu vse svoje- križe in težave, vse svoje zmožnosti, svoje srce, saj je On dal vse za nas. Hodimo za Njim po trnjevi poti trpljenja, da enkrat ž Njim tudi veličastno, zmagoslavno vstanemo, vstanemo k večnemu življenju !
dnij — vse, vse je moralo v blagih srcih poznih potnikov vzbujati grozovito resne misli in pretresljiva čustva. Zlasti pa so Jezusove misli šle daleč v prihodnost, a tudi daleč v preteklost. Tukaj čez isti potok je šel pred tisoč leti kralj David jokajo na Oljsko goro, ko je spremljan od svojih zvestih prijateljev bežal pred svojim nehvaležnim sinom Absalo-nom. Kako natančna predpodoba, kako tužna izpolnitev nocoj! Nehvaležni sin, Juda Iškarijot že zbira vojiike in se pripravlja na napad. Molče so šli po po tj, le Jezus jim je govoril tolažljive besede in se poslavljal od njih, kakor oče, mora ločiti od svojih otrok.
Ko pridejo do vrta neke pristave,
vratnosti in nespokornosti, kako bodo zapirali srca in ušesa njegovim opominom, dokler se napolni mera njihovih pregreh in jih zadene kaznujoča pravičnost božja.
O kako ga je bolelo srce zaradi Judeža, izdajice; zdaj pa vidi, kako se število Judežev pomnožuje vsa stoletja na legijone, na milijone, skoraj brez števila! O le majhno je število njegovih zvestih v primeri s toliko druhaljo njegovih nasprotnikov. In še ti zvesti, koliko imajo pomanjkljivosti ! Kdo more reči, da stori vse kar je dolžan, da služi \ zvesto, goreče, nesebično Bogu ? ki se Kako se nam težko zdi vse, kar je za Jezusa; kako hitro se upehamo, naveličamo! In vse to in enako je Je-
Krvavi pot našega Odrešenika.
Zadnja večerja je bila pri kraju, minula je prvikrat daritev nove zaveze, sveta maša z obhajilom prvih obhajancev, apostolov. Tedaj se dvigne Jezus in korači s svojimi dvanajsterimi ven iz mesta čez potok Cedron na Oljsko goro. O, kako težka jfe morala biti ta pot za vso sveto družbo, osobito ,za Jezusa ; kako britko jim je moralo biti pri srcu! Bleda mesečna svitloba in senca ob gostem drevju in bližnjem peče v ju, pozna ura in dogodbe zadtiih
kateri se je reklo Getzemani, reče zus naprej videl: ali se bomo mar še Jezus apostolom : "Sedite tukaj, da J čudili, če je nepopisen stud in smrtna grem tje in molim." In s seboj vza- britkost navdajala njegovo dušo ?
me Petra, Jakoba in Janeza, one tri ljubljence, ki so bili priča njegovega poveličanja na gori Tabor, naj bi bili tudi priča njegovega ponižanja. Jezus je začel trepetati, groziti se, žalosten in otožen biti in jim je rekel: "Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in molite z menoj." In je šel od njih; ko se je oddaljil za lučaj kamena, je pokleknil na zemljo, padel na svoj obraz in molil: "Oče, ako je mogoče, vzemi mi ta kelih trpljenja od mene; a ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš." Trikrat je molil tako in čimdalje je bila večja njegova britkost. Obšle so ga smrtne težave in njegov pot je bil kakor krvavo kaplje, kapa j oče na zemljo. On pa je še prisrčnejše molil: "Moj Oče, ako ni mogoče, da gre ta kelih od mene, kakor da ga pijem, zgodi se Tvoja volja."
Ozri se, kristijan , na svojega Odrešenika na Oljski gori! To je sicer še le začetek njegovega trpljenja, vendar kolike strašne bolečine trpi nedolžni Sin božji! Z obrazom leži na tleh, smrtni strah mu objema dušo, debele kaplje krvi teko čez njegovo sveto obličje na tla, proti nebu dviguje roki, zdihuje in moli; Oče, moj Oče, naj gre ta kelih od mene!
Ali moreš pogledati svojega Izve-ličarja, ne da bi se vzbudilo v tvojem srcu čustvo ljubezni do Njega, ki zavoljo tebe toliko trpi? Glej, Jezus, ki je bil ob jeduem človek, se je tresel, in zgražal pred grozovitim trpljenjem, ki ga je imel prestati. Videl je že naprej strašni način, kako bo moral žrtvovati svoje dragoceno življenje ; živo mu je bilo pred očmi zasramovanje in zaničevanje njegovih besnih sovražnikov, nezvestoba njegovih prijateljev, krvavi biči, trnjeva krona, žeblji in križ ; goro Kalvarijo je zrl pred seboj in vse muke, male in velike, posamezne in skupne, katere bo moral drugi dan že prestati, predno bo izdihnil svojo dušo.
Pogled na britko trpljenje in grenko smrt pa ni bil jedini vzrok Njegovih smrtnih britkostij na Oljski gori. Bolj kot vse muke Velikega petka, ga je tlačila k tlom zavest, da mora vzeti nase vse grehe vesoljnega sveta. Ko je Jezus na Oljski gori molil, je videl pred seboj grehe vseh ljudi j od začetka do konca sveta; videl in spoznal jih je po številu in množici, grehe vseh ljudij in narodov vseh časov; videl jih je po velikosti, zlobnosti in ostud-nosti; videl in spoznal je vse strašne nasledke, vse bridkosti in nesreče, katere bodo grehi provzročevali ubogemu človeštvu za čas in večnost. In vse te grehe mora zdaj Sin božji prevzeti tako, kakor bi bili grehi njegovi, kakor bi bil sam vse storil! O, kako težko je bilo to breme za najsvetejše srce ! Kako nepopisen stud ga je moral navdajati, ko si je njegovo božje oko ogledovalo vse one ljudi, za katere je imel trpeti in umreti. O, kako se mu morajo gnju-siti! Malikovalci in neverniki, kri-voverniki in odpadniki, in celo med njegovimi verniki, ki se po zunanje še niso ločili od njega, koliko vidi sovražnikov, ki zaničujejo njegovo cerkev, njegove nauke, zakramente, njegove namestnike, Njega samega — celo v zakramentu ljubezni!
Nova bolečina je pretresala srce Jezusovo na vrtu Getzemani, ko je božji Izveličar zrl v prihodnost in videl, da za tako veliko ljudij zastonj trpi, da jih bo vzlic njegovemu trpljenju toliko pogubljenih! Videl je, koliko ljudij bo živelo v trdo-
Ivrvavi pot našega Odrešenika nam bodi ogledalo, v katero se ozi-rajmo pogosto ta postni čas. LTsmi-limo se svoje neumrljive duše, za katero je Gospod toliko trpel, odpo-vejmo se grehu in delajmo pokoro ! Le prava, resnična pokora nas bo rešila pekla in nam odprla nebesa.
Bo-li nastal nov štrajk premogarjev ?
Poročila iz revirja za antracitni ali trdi premog javljajo, da operatorji bržkone ne bodo vstregli zahtevi svojih delavcev, da bi se sešli v skupni konferenci in se sporazumeli. Delavci, videči blagodejen učinek načrta o skupnih konferencah v zapadnih poljih za bituminijski ali mehki premog, žele vpeljati istega tudi v antracitni revir. Nasprotno pa se zdi operatorjem, da bi se morali preveč 'ponižati', ako pritrdijo k temu, da se hočejo sestati z njimi kakor z organizacijo. Da se izognejo temu 'ponižanju1, so zavzeli takšno stališče, iz katerega se bo morebiti izciinil nov velik štrajk.
Mnenje, da je sploh kako 'ponižanje' v tem, ako so delodajalci in delavci kake velike industrije sesta-nejo k skupnemu posvetovanju za odpravljenje težlcoč, je že pretirano in zastarelo. Isto je še ostanek nekdanjega fevdalnega sistema ter sega v one čase, ko je bilo še potovanje težavno in pre vožnja počasna. Dandanes ni nič več. mogoče delodajalcu postopati s svojimi delavci v jednfm distriktu na podlagi čisto krajevnih razmer.
Industrije niso nič več lokalne, ampak nacijonalne in velikokrat še celo internacijonalne. Veliki delodajalec jemlje pri prodaji svojih iz1 delkov to dejstvo v poštev. A v mnogih slučajih je pa pri izdelovanju teh produktov noče pripoznati. Nasprotno pa se delavec v glavni vrsti zanima za razmere, pod katerimi se izgotavlja produkt. On je prvi spoznal, da so te razmere več kakor lokalne in vsled tega zahteva naj delodajalci kot celota postopajo z delavci kot celoto.
Naravne razmere v pridobivanju antracitnega premoga se jako razlikujejo ne samo v treh distriktih, v katere razni geologični vzroki razdeljujejo revir, ampak celo v rudnikih ravno istega distrikta. Vendar se mora produkt vseh teh rudnikov prodati praktično na isti način. Lastnik drobne in slabe žile ne more za svoj premog dobiti ničesar več, kakor pa lastnik debele in bogate žile. Poleg vseh teh komplikacij stoji še dejstvo, da antracitni revir lahko proizvede vsako leto več premoga, kakor pa ga je mogoče prodati z dobičkom, jemaje v poštev stroške za kopanje in prevoz in tekmovanje z mehkim premogom.
Do sedaj so operatorji vspričo takih razmer zniževali zaslužek, bodisi direktno ali indirektuo. Najraje so se poslužili tega načina, da so omejili pridelek s tem vspehom, da je leta 1899 v Lehigh distriktu 12,788 izmed 16,422 rudarjev delalo le 191.5 dnij, s povprečno plačo po Ji.17 na dan ter imelo povprečno $232.23 dohodkov na leto. Noben čudež torej, da so šli delavci na štrajk zoper take razmere in tako plačo.
Resnično pa je poleg tega tudi, da so stroški za pridobivanje premoga poskočili višje, kakor pa njegova, cena. Prvi so se pomnožili za 3 I odstotkov pri toni v letih 1880 do 1890, dočim se je vrednost premo-gova zunaj rova povišala le za 11 centov. Na tak način se je dobiček
operatorjev znižal. A oni bi si morali tukaj pomagati z boljšim vodstvom in uporabo dela , z upeljavo izboljšanih strojev in z zvišanjem standarda spretnosti med delavci, mesto da znižujejo plače.
Izkušnja v drugih industrijah, posebno v kopanju mehkega premoga v Illinoisu kaže, da prosto in popolno posvetovanje med delodajalci in delavci pospešuje napredek. S tem, da se vstavljajo ti metodi, kažejopennsjrlvanski operatorji slab razum in po nepotrebnem iščejo razpora.
Za obrambo Slovencev.
Kitajsko novo leto se je pričelo v pondeljek 18. t. m.
Italijanska vlada je izdala že nad $500,000, da bi dobila v roke slovečega briganda Mussolino.
Hraber boj bojujejo Slovenci po Colorado za neomadežno ohranitev svojega ugleda. Resolucijezozirom na napad James T. Sinitha, pomožnega delavskega komisarja države Colorado, od strani Slovencev in drugih Slovanov živečih v Pueblo, smo že prinesli v 0. štev. tega Jetnika.
Po naklonjenosti dobrega prijatelja našega lista, ki nam je poslal potrebne podatke, pa nam je mogoče ta vrl boj še bolj natančno popisati.
Že preje omenjeni James T. Smith je kmalu p<j novem letu prvobčil v listu N"ews Reporter iz Leadville, Cola., hud napad na Slovence in in Slovane, živeče po Lake County, Colo., pod naslovom: "Pomenlji-vost dela v Lake County" — The Significance of Labor in Lake County — čegar najvažnejši del je sledeči:
"Delavci pri topilnicah so iz ve-jsine Slovenci, Slovaki in drugi Slovani, ki so prevzeli mesta angleški govorečih delavcev, otidi Vslužbenih pred nekaj leti. Delo je tukaj zelo teško in .mučno, ure dolge, in okoliščine, med katerimi se mora izvrševati to delo, so povzročile, da so se angleški govoreči delavci izogibali teh prostorov. Zdi se, da ino-rejoSlovani bolj kljubovati učinkom svinčenega zastrupljenja, kakor pa katerikoli drugi narodi. Oni so zmožni hudega dela, in poslovanje po topilnicah pa je brezdvomno izmed vseh del najmanj priljubljeno.
"Prav malo je jednakega med Slovani in ostalim lukajšnim prebivalstvom. Oni žive sami za se, imajo svoje lastne prodajalnice, gostilne, tajna društva in vse kar jih dela malo odvisne od drugih. Radi tega niso proti njim samo delavci ampak tudi trgovci.
"Ako bi to ljudstvo imelo lastnosti potrebne dobremu in koristnemu državljanu, bi mu nihče ne bil nasproten. A to se zdi nemogoče, ker se razun malih izjeni, ne morejo privaditi amerikanskim segam in običajem.
"Svetost balota ob času volitev, jim je popolnoma neznana, njegova vrednost se jim zdi jednaka kakemu predmetu, kupljenem na trgu za gotovo ceno.
"Možje take vrste, ki nimajo niti pojma o dolžnostih in odgovornostih državljanstva, so jako nevarni varnosti človeške družbe. Morebiti so še za delo, a porabni za malo kaj druzega.Izseljenca katerekolidežele, ki pride semkaj, da postane del naše družbe in nam pomaga pri razvijanju haših naprav, moramo z veseljem vsptejeti. Takim Osebam pa, o katerih sem preje govoril, ki skušajo druge potegniti navzdol na svojo stopinjo, pa bi morali zapreti dostop v naš okraj (county). Protestovati bi morali tedaj zoper vpeljavo take vrste ljudij v našo sredo, ki so nezmožni zapopasti, čuvati in vzdrževati dobrote dobrega vladanja.
"Misleči meščani gledajo radi tega z nezaupnimočesom na ljudstvo take vrste živeče v naši sredi.
"Previden in strog izseljevalni zakon, ki bi odvel pleve iz pšenice, je obramba, katero naj bi kaj kmalu sezidali naši postavodajalci."
Vsled tega ostudnega izbruha podlih predsodkov in nedokazanih trditev so obdržavali Slovenci v Leadville 15. januarja protestni shod, kjer so se vsprejele sledeče resolucije ter naznanile tudi ostalim slovenskim prebivalcem po okolici:
"Ker je bilo ljudstvo naših slovanskih narodnostij v tem mestu broječe 800 duš napadeno in obdol-ženo v članku nosečem podpis pomožnega delavskega komisarja države Colorado James T. Smith-a, da mu manjka lasnostij potrebnih do-[Dalje na 0. strani.]
Sneg je zapadel po mestu Meksiko in meksikanski dolini v pondeljek 18. t. m. prvikrat v zadnjih 50. letih, ter jako presenetil vse prebivalstvo. Vendar se je stajal takoj ko je padel.
Največji poljski pridelek na svetu je krompir, katerega se pridela vsako leto čez 4,000,000,000 bušljev. Evropa sama ga pridela od tega sedem osmin. V teku jednega leta zraste tudi na materi zemlj' 2,000,000,000 bušljev pšenice i» 2,000,000,000 bušljev koruze.
Navada pitja petroleja se v mnogih krajih na Francoskem silno hitro razvija. Obstati je morala že dokaj časa, ne da bi jo bila oblastva opazila, in je ravno tako težko odpravljiva, kakor žganjepitje. Četudi ne stori potrolej pivca krutega, ampak le nekako zaspanega, vendar ima isti večji učinek na zdravje razvajene osebe, kakor pa alkohol.
Največje število pribež-nikov na svetu se nahaja na Angleškem. V teku zadnjih petih let je dospelo tjekaj 174,294 tujezemcev, obstoječih iz poljskih Židov, llo-landcev, Nemcev, Švedov, Norve-gov, F rancozov, Dancev, Avstrij' cev, Ogrov in Italijanov, izmed k.v: terih so se vsi nastanili tamkaj-Okolti 15,000 Poljakov je samih prišlo tjekaj v jedreir letu, in 90 odstotkov izmed tujcev je dospele v deželo brez denarja v žepu.
Najobsežnejša prodaja zemljišča se je dovršila pred kratkem, ko je Northern Pacific železnica prodala ves ostali del svoje zero* Ije, katero je prejela zastonj od zvezne vlade leta 1804, nekemu sindikatu. Zemljišče meri 1,500,000 akrov ali 3244 kvadratnih milj in leži med rekama Missouri in James-Kupna cena je znašala več milijonov dolarjev. Zemlja leži večinoma v okrajih Stutzman, Logan, Kidder, Burleigh, Mcintosh in Emmons ter je porabna za poljedelstvo in pašnike. Vse je do sedaj še tako zvana divjina, ki nudi najboljšo pašo živino. Sindikat namerava to zemljo kolikor mogoče hitro obljuditi-V svojih rokah ima pa že sedaj nad 700 prošenj od naselnikov.
Kapitan Howard Blackburn iz Gloucester, Mass., je nedavno izdal poziv, kdo bi si upal prevoziti Atlantiški ocean v majhnem čolnu na jadra, ne več ko 30 čevljev dolgem. Pozivu ste se prve odzvale dve Amerikanke: gospica Albena Carpenter iz Charlestown, Mass., in gospa W. B. Wright iz Philadel-phije. Pogoji vožnje obstoje v tem, da mora dotična oseba, ki se poda na pot v takem čolnu, biti popolnoma sama ter ne sme med vožnjo iskati nobene pomoči od mimo ido-čih parnikov. Kapitan Blackburn je že sam večkrat prevozil Atlantiški ocean v še manjšem čolnu ter je na teh svojih potih izgubil že skoro •vse prste na rokah in nogah. On pričakuje, da se bo te dirke preko morje, ki se ima vršiti v juniju, vdeležilo še več drugih oseb, poleg že preje omenjenih junakinj.
Pivupripisuje Ana Sclimid, precej priletna Nemka, rešitev svojega življenja, ko se je pred kratkem nevarno poškodovala vsled železniške nezgode pri Rhinelander, Wis-Kadar so jo izvlekli izpod razvalin, zahtevala je na vsak način pive za olajšavo svoje žeje rekoč: "Dajte mi piva, drugače uinrjein." Zdravniki so res izprevideli, da je njen položaj nevaren ako ne dobi piva-Ker pa na pomožnem vlaku niso imeli nič slabejšega kakor 'whiskey', morali so poslati po pivo. Najbližji kraj kjer bi je mogli dobiti, j® bilo 100 milj oddaljeno mestece Prentice. Oddirjali so tjekaj s posebnim vlakom po zaboj pive v steklenicah ter prišli nazaj še ob času, da so potolažili žejo pivo ljubeče Nemke. "Pivo je zame jedino zdravilo, ki mi je gotovo rešilo življenje", je dejala ona.
AMERIKANSKI SLOVENEC, FEB. 22, 1901.

Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
Predsednik: Anton Nemajjtch, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, III. podpredsednik: John R. Sterbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicL ^• Tajnik: Mihael Vakijjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. j-I- Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. ^agajnik: Anton Golobltsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- [ J- Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. 1	*	v " 159
niki:
finančni odbor:
Pravni odbor:
Prizivni odbor:
Anton Štefanič, Box 85Ž, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kukak, 920 N. Chicago St., Joliet, III. John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, III. Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, III. Mat. Pkijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grbina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) i« P° nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega > tajnika (M. WAR D JAN A) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
'K društvu Marije Sedem Žalostij, 50, Allegheny, Pa.: Janez Hušič 2389, roj. 1883, Martin Kozjan 2390, roj. 1872, Janez Greguraš 2391, roj. 1878, Janez Berkopec 2392, roj. 1868, Nikolaj Berkopec 2393, roj. 1877, Peter Bene 2394, roj. 1882, t. Jure Butala 2395, roj. 1872, sprejeti 11. febr. 1901. Društvo šteje 49 udov. * društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa.: Jožef Vidmar 2396, roj. 1872, Mihael liurja 2397, roj. 1873, Prano Bostjančič 2378, roj. 1871, sprej. 11. febr. 1901. j društvo šteje 32 udov. . društvu sv Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Prane Turk, 2390. roj. 1808, Franc Lokše | «400, roj. 1871, Jožef Smerke 2401, roj. 1862, Martin Nemanič 3402, roj. 1875, franc I,aub 2403, roj. 1868. Jernej DolSčak 2404, roj. 1871, Jožef Mohur 2405, foj- 1880. Jožef Tomšič 2400, roj. 1876, Jožef Fritzi 2407, roj. 1880, PeterCulig r- M08, roj. 1S80, Janez Kaspor 2409, roj. 1877, sprej. 12. febr. 1901. D. š. 150ud. lt>rustvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Franc Meglin 2410, roj. 1879, Andrej (le-P°» 2411, roj. 1868, Jakob Kulovič 2412, roj. 1875, Janez Suštaršič 2413, roj. I860, Anton St.anovnik 2415, roj. 1868, Janez Jereb, 2414, roj. 1875, Franc Sluga 2410, roj. 1875, Franc Petkovšek 2417, roj. 1876, Jakob Celešnik 2418, r°j. 1870.	Društvo šteje 75 udov.
Prestopil:
d društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k dr. sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., Jernej Prijatel 495, 8. febr. 1901.	I. dr. šteje 212, II. 66 udov.
Izločen:
0(1 drnštva Marije Sedem.Žalostij 50, Allegheny, Pa., Jožef Krušec 2127, 11. febr. 1901.	Društvo šteje 48 udov.
■Oa

Suspendovan za nedoločen čas:
društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., Mihael Ostronich 989, 8. febr. 1901.
Društvo šteje 65 udov.
M. WARD J AN, I. tajnik K. k. K. J.,
903 N. Scott St., Joliet, 111.
11 delavskih krogov,
^Tacoma, Wash., 16. febr.— --j8t rudarjev je bilo zasutih e ^ m. vsled vtrganja plazu na *0ri Munroe v Atlin distriktu. Pri-
■D
<!aku
ni
liko
l3e se, da so se vsi rešili, dasito gotovo, kakor poročajo iz Skag-y'a' Plaz je odnesel s seboj ve-koZ rU<^e' mn°g° orodja in nekaj l5yt"	g°ri Munroe izkopavajo
Ko se je pripetil plaz, je ^ 0 dvanaj mož ob robu gore in ' «ti°r° V8e odne8'a velikanska masa in ledu y Imperial rudniku, "ji V.S° možie službeni, sozad-^'.g^8 mo"no razstreljevali, vsled vrhu 8Unk* omajali led in sneg na
^'kesbarre, Pa., 17-febr. tra .°Ve^noBt vseh operatorjev za an-Wj°ltni Ptemog je močno vzbudil "O Predsednika Mitchell-a na <lele 0 konferenco operatorjev in to T'0' V8eh krajevnih unij, ki se ^V t,Iazletonu 12- marca. Pot Stl,° ninenje je, da se s tem dela
Kotov mU štraiku kajli zdi 8e ^to*0' <la 8e bo isti pričel, akoope-ne "godijo vsemu temu kar
0	vociuu temu
^ala unija s 1. aprilom.
%Iit°b°ySan>	17. febr.
Ifohi a t?,Vama za enamelovanje last h bi^', ayS8en & Stehn kompanije J>o*a * a"es 0Poldne vničena vsled ^kri"' 8k0Cie *75>000> katero
tS zavarovalnina. lovarna se
' v»io
Vle sezidala.
^0
enix. Ariz., 17. febr.
'^Pla^p08^ S° dosPeIe semkaj o ;oMV fnjU Sauta Rita rudnika v Jiactate, 200 milj južno od
pd .'. J111 trupla so že našli,
Kiu VJ6 bil tu'di superintendent p Chri8t Nekaj dvu-
lftJi vto, i P P°grešaj°> ki najbrž Nilo !"! Pravljenje se je pri-1 zadHJ1 torek vsptičo strelja-
nja,ki je odprlo velik podzemski tok vode in zalilo rudnik.
Canal Dover. O., 17. febr.— Novioa je dospela semkaj, poročajoč o težki izkušnji 40. rudarjev, ki so bili cele štiri ure zaprti v gorečem rudniku v Lindentree, devet milj severno od tukaj. Cele štiri ure so možje nosili vodo v svojih plehnatih kotličkih in jo metali na ogenj. Istočasno se je zbralo tudi nekaj vaščanov, ki so pričeli omejevati ogenj od zgoraj. Nobeden izmed rudarjev ni bil poškodovan.
Vancouver, B. C., 17. febr. V Union rudnikih na otoku Vancouver se je v petek dopoldne pripetila huda nesreča, ki je povzročila veliko žalost v mestecih Cumberland in Manaimo. Parnik Tartar, last Canadian Pacific Railway kompanije je dospel danes semkaj iz pre-mogarske postaje v Union, dvanajst milj proč od Cumberlanda, ter pripeljal s sabo dva premogarja. Nobeden izmed njih ni vedel kaj bi bil vzrok eksploziji v rovu št. 0 kjer se je pripetila nesreča. Ona pravila, da se za vzrok ne ve in se tudi ne bo nikdar vedelo. Ko je "Tartar" zapustil Union ob 7. danes zjutraj, so se | ved no gasili rov št. 0 z vso močjo. Ogenj je še gorel, četudi ne tako hudo kakor v prejšnih 86. urah.
61 rudarjev je bilo v rovu ob času eksplozije, ki so pa bili vsi zasuti in jih še ni bilo mogoče spraviti na beli dan. Župan Vancouver-a ježe storil najpotrebnejše korake, da pomaga družinam ponesrečenih rudarjev, čemur bodo sledila tudi druga mesta. Lastniki prodajalnic v Cumberland so tudi dobili najvišje vladno povelje, da naj dajo potrebnim družinam vse česar le potrebujejo.
Springfield, 111., 18. febr. — Delegati za državno konvencijo Združenih Rudarskih Delavcev ali
premogarske unije, ki začne jutri z zborovanjem, so že pričeli dohajati. Nacijonalni predsednik Mitchell in državni uradniki so že tukaj ter so se posvetovali skupaj že o nekaterih važnih zadevah. Izvrševalni odbor je skoro cel dan izdeloval program za to konvencijo.
Pri narodni konvenciji, obdrža-vani v Columbusu, se je izreklo, da bo storjen poskus, primorati vse delavce okoli rudnikov, da se zavežejo obdržati zvestobo z rudarsko unijo. Javlja se sedaj, da se je to že dovršilo, ter da so uradniki teh unij že prosili rudarsko unijo za charterje. To obvestilo je presenetilo operatorje, ki so pričakovali, da bodo delavci na površju rudnikov nasprotovali temu koraku in da bodo pripravljeni vstaviti se mu pri skupni konferenci operatorjev in delegatov dne 26. febr.
New York, 19. febr. — Uradniki raznih železničnih družb poslu-jočih po pennsylvanskih poljih za trdi premog se ne brigajo dosti za Mitchell-ov poziv na skupno konferenco operatorjev in delegatov rudarske unije, ki se ima vršiti dne 12. marca, da se določi plačilna skala za leto, začenši s 1. aprilom, ko poteče stara pogodba.
Odkrita tajnost med uradniki teh železnic je, da se je v jeseni dovolilo lOodstotno povišanje plače le radi predsedniških volitev, da pa sedaj noče nihče ničesar vedeti o kakem pozivu na konvencijo, ter da hočejo popolnoma ignorirati Mitchella in njegovo organizačijo. Na tak način skušajo železničarji po antracitnem revirju, kakor tudi operatorji, spraviti nazaj ravno iste razmere, kakor so vladale pred jesenskim štrajkom, ko organizovano delavstvo v premo-gokopili nibilo pripoznano kot jedna celota.
Zatorej so skoro vsi železniški uradniki tega mnenja, da bo štrajk bržkone nastal. Mitchellove zahteve, pravijo oni, so njiin škodljive, kajti glase se za lOodstotno povišanje zaslužka nad sedanjo plačo zadelo zunaj in znotraj rudnikov. Takega povišanja, ki bi bilo potem za 20 odstotkov višje tiad lansko plačo, oni ne morejo prenesti.
Springfield, 111., 19. febr. Prvi dan državne rudarske konvencije so se brala le poročila uradnikov in izvolili odbori. Navzočih je bilo 266 delegatov. Državni tajnik W. D. Ryan je poročal, da ima iIIi-noiska unija $217,000 v defenzivnem skladu. Število članov v državi je 37,000 in razun nekaj rudnikov v južnem distriktu je organizovana cela država.
V Leland hotelu se je danes vršila tudi konferenca operatorjev četrtega inspicijskegadistrikta, obsezajočega Springfield, Pana in Chicago-Virden poddistrikte, ki je obdan po Chicago & Alton, Illinois Central in Big Four železnicah. Sklical jo je Fred W. Lukens, glavni manažer Cliicago-Virden Coal kompanije. Razgovar-jalo se je o stvareh, ki bodo prišle naprej pri skupni konferenci z delegati premogarjev dne 25. febr.
Pittsburg, Pa., 19. febr.— Ako stavbinski mojstri v tem mestu ne ugodijo zahtevam zbora stavbin-skih strokovnih delavcev, bo nastal velik štrajk, katerega se bo vdeležilo skoro 150,000 mož. Zahteva se tiče povišanja plače.
Washington, D. C., 19. febr. Izvrševalni svet American Federation of.Labor, ki je danes tukaj zboroval, je med zasedanjem prejel br-zojave od zastopnikov organizova-nega delavstva vTexasu, da se delajo poskusi za odobritev zakona prisilne arbitracije v postavodajalstvu one države. Predsednik Goinpers je odgovoril organizovanemu delavstvu, naj deluje zoper njegovo odobritev,
Glavni priseljevalni komisar Pow-derly je imel tudi danes dolgo posvetovanje s svetom radi zakona o tujem kontraktnem delu in o priseljevanju Kitajcev.
Petersburg, In d., 19. febr, V Ayrshire, majhnem rudarskem mestecu v tem okraju vlada huda panika vsled kozje bolezni. 25 ljudij je obolelo za njo. Prav malo se je pazilo na to, da se bolniki osame, vsled cesar se bolezen hudo širi. V mestu je nad 500 rudarjev in med njimi vlada huda razburjenost. Vsi rudniki so prenehali z .delom vsled epidemije.
Iz Amerike v Azijo po železnici.
Tu pa tam se zopet prikaže na dan fantastična sugestija o železnici iz Amerike v Azijo preko Behringo-vega preliva in od tam v Evropo z vso svojo slikovito neverjetnostjo. Tokrat je sprožil tako misel znani pijonir po Alaski, kapitan John J. Ilealy, ki pravi, da bomo za nekaj let skoro dokončali dozidanje take proge. V dokaz te možnosti omenja kapitan Ilealyželeznično črto, kije sedaj v delu in bo segala v sredino Alaske. Projektovana črta te proge teče severno od ustja Copper reke, ob njenem teku navzgor, preko predela in navzdol ob Panama reki, ki se izliva v Yukon, nedaleč od trgovskega pristana Weare. Ta kraj bo v prihodnje morebiti glavno mesto teritorija, ko bo Alaska predeljena-. Ilealy napoveduje, da se obeta ti črti že lepa bodočnost ter da jo bodo pozneje raztegnili od Yukona v Notne in od tam preko Beliringovega preliva. Mednarodni most jreko ožine bi zvezal železnico z Sibirijo. Ne preostajalo bi potem nič druzega, kakor prinesti to progo preko primernih krajev v dotiko s prekosibir-sko železnico, ki stoji v direktni zvezi z Evropo.
Že odkar so se pričele zidati železnice so bili zdaj pa zdaj predlagani načrti za napravo prekocelin-skega sistema med Ameriko in Azijo skozi Alasko in Sibirijo. Inženirji, ki so se posvetovali o možnosti tega dela, so se izrekli, da bi Behringov preliv ne delal nobenih ovir in da bi gabilo lahko premostiti. Ob takratni črti so postavili telegrafični sistem, za čegar projektovanje in napravo se je izdalo mnogo denarja. Vsled zgradbe podmorskega kabla pa so pred tridesetimi leti opustili to te-legrafično črto. Ako pa je bilo mogoče napraviti brzojavno zvezo, se še nikakor ne pravi, da bo istotam tudi mogoče sezidati železnično progo, in čas je že, da bi se prenehalo z razmišljanjem o ti stvari.
Inženirske težkoče niso jedine ovire, katere je treba odstraniti pri zidanju velike železniške proge. Ista je iz mehaničnihozirov prav mogoča, dočiiu je iž praktičnega stališča popolnoma neizvršljiva. Tudi nima naprava proge ob Copper reki do Yukona z glavno zvezo ničesar opraviti. Ta bo samo skrajšala potovanje z Združenimi državami in onimi kraji, ki, dasi osamljeni, vendar opravičujejo zidanje železnice do tjekaj iz trgovskih vzrokov. Vedna in nepremostljiva zapreka zidanju kake proge pa je odsotnost praktične potrebe za njo.
Od Beliringovega zaliva, na primer, do svoje zveze s sibirsko železnico bodisi pri Irkutsku ali Streten-sku, bi tekla ta proga preko več tisoč milj dolge nerodovitne planjave, nedostopne vsled snega in ledu več mesecev v letu, po katerih komaj bivajo na pol civilizovana plemena brez industrij trgovske veljave in tudi v bodočnosti ne obetajoč napredka. Zatrjuje se lahko, da bi podaljšanje kanadske železnice navzdol po dolinah reke Athabasca in Mackenzie od Edmontona preko Rocky Mountain gorovja do Yukon doline do Klondike-a odprlo silno bogato zemljo za poljedelstvo in rudarstvo. Se celo zidanje druge proge ob Yu-konu do morskega obrežja bi se uteg nilo izplačati med poletje. Toda ako bi se ta proga raztegnila do Beliringovega preliva in potem zvezala s sibirsko železnico, bi bila to jedna najbolj monumentaln ih bedastoč. Cele mesece v letu bi bila ta črta neprehodna. Za več tisoč milj nadaleč bi ne smel nihče pričakovati niti osebnega, niti tovornega prometa, bodisi sedaj, bodisi v prihodnje. Nikdo ne bi mogel prisiliti potnike, da bi potovali iz Amerike v Evropo v ropotajočih in zagatnih železničnih vozovih preko divjih, nenaseljenih krajev, med tem, ko jim nudi sedaj Vožnja preko morje vse večje udobnosti, krajše potovanje, boljšo in prijetnejšo postrežbo, kakor pa po suhem. Misel o zidanju prekoce-linske proge med Ameriko in Azijo naj bi se vsled svoje nepraktičnosti za vedno opustila. S projektovanjem take železnice se gubi čas, ki bi se dal lahko veliko koristneje uporabiti.
Stvar je, kakor mnogo drugih, teoretično popolnoma nemogoča, a iz praktičnih vzrokov neizvršljiva, ker se ne bo izplačala.
I
Vslužbovanje otrok po jug".
Kako Marica zaspi.
V mnogih krogih se izraža precej -šna nevolja, ker je postavodajalstvo države Georgia pred kratkem zavrglo predlog, da naj se ne dopusti vslužbovanje otrok pod dvanajstim letom po tekstilnih tovarnah. "Še vedno se nahajata dva madeža tia lepem krilu Georgije", pravi Inquirer iz Philadelphije, "namreč njen sistem vslužbovanja kaznjencev in vsprejemanja v delo nedorasle mladine." Zlasti zadnje dela nečast di-čni južni industrijski državi, kajli otroci morajo v tovarno ali pa se jim delo v njih ne brani, ravno voni dobi, ko bi morali hoditi v šolo in se nekoliko izobraziti. Človek, ki je navajen od zgodnje mladosti na nič druzega, kakor na težko delo ne pozna kaj so njegove dolžnosti kot državljan in družinski oče. Neveden je on, nevedni bodo tudi njegovi potomci in splošna človeška družba nima dosti več dobička od njega, kakor od brezumne živine. Človek, ki ne misli nikoli na drugo, kakor na delo, ne ve kaj je njegov prvotni namen na svetu. Da se odpomore temu, je treba mladini v mladih letih šole in vzgoje, ne pa takoj tovarne in dela.
The'Farmer's Review, jako radikalen list, ki izhaja v Bonham, Texas, najde v tem koraku georgijskega postavodajalstvadokaz, "da so južni demokratje ravno tako pod kapitalističnim vplivom, kakor so republikanci pod vodstvom Mark Hanna. — Nobenega druzega razločka ni med njimi, kakor to, da so demokrati še slabši v svojih dejanjih. Zakoni prepovedujoči vslužbovanje otrok se nahajajo v skoro vseh republikanskih državah, dočim se brani Georgia vsprejeti istega v svoj zakonik. Nobena država ne zasluži, da bi jo smatrali za civilizovano, ki ne poseda vsaj toliko kreposti, da bi varovala slabotno deco pred surovo-stimi kapitalizma."
Četudi so bili podpiralci predloga zoper vslužbovanje otrok poraženi, vendar se pričakuje, da bodo delodajalci sami prostovoljno storili vsaj nekaj v tem oziru. Glavni tekstilni izdelovalci po Georgiji so sklenili med seboj, da ne bodo vsprejeli v delo nobenega otroka starega manj ko dvanajst let, ako ima isti še očeta, ki bi ga moral podpirati, in tudi, da ne bodo otrokom te starosti dovolili delati po noči. News and Abscrver iz Raleigh, N. C., pravi :
"Prav veselo je čuti, da so lastnik? tovarn, cerkvene oblasti, vzgo-jevalci in časopisje jedini v tem, da mora prenehati vslužbovanje otrok po tovarnah. Tu pa tam vtegne biti še kak nesporazum o načinu, kako se naj to vstavi, a našla se bo gotovo prav kmalu vspešna metoda. Zahtevam in prošnjam lenih očetov, ki iščejo v tovarnah dela za svoje otro-"ke, da bi jih podpirali v svoji lenobi, se ne bo vstreglo. Otroci se morajo na vsak način obvarovati pred prezgodnjim zaprtjem pb tovarnah. Nikakor se ne sme čakati še jednega leta za to reformo, ki se zahteva v imenu človeštva."
V postavodajalstvu države Ala-bame je bil tudi predložen predlog zoper vslužbovanje otrok, ki pa še ni za trajno rešen, a podpirajo ga pa vsi časopisi po državi. V senatu južne Karoline je bil tudi stavljeu predlog, vsied katerega naj bi bil delodajalec vslužbujoč otroke pod dvanajstim letom v bombaževih tovarnah kriv prestopka zoper dobro nrav. Governor južne Karoline je del svoje poslanice posv,etil temu vprašanju. "Ako se ne stori nekaj", je dejal, "za varstvo otrok pred lenimi stariši, ki žive v svoji brezdel-nosti ob zaslužku otrok, delajoč ih v tovarnah od leta do leta brez šolske vzgoje in izobrazbe, kaže že bližnja bodočnost prav slabo."
Da se bo odpomoglo temu zlu, je soditi iz dobre volje tovarnarjev in pa vplivnega javnega mnenja, izraženega po časopisih. Potem bo pričel delavstvo po jugu prevajati isti duh, kakor je prevaja sedaj na severu. Z duševnim napredkom delavcev bo tudi napredovalo njih gmotno stanje, kajti združili se bodo v strokovne organizacije v svojo obrambo.
To ne bo koristilo samo njim, ampak hvaležni jini bodo tudi njihovi pozni potomci, ker so se potegnili za emancipacijo delavstva.
(Kadar lega:) Bog Vam plati, Ljuba mati, Da tako za me skrbite, Vsega dobrega delite ! Bog Vam plati, Ljuba mati !
(Kuje legla, moli :)
Angel j božji, varuh moj, Varno poleg mene stoj, čuj prijazno mi na strani, Vsega hudega me brani, Da bom mirno spančkala, Da bom zdrava vstančkala !
Dobri Bogek, ne zameri, Če sem danes v čem grešila, Tebe z grehom razžalila — Ne zameri dobri Bogek : Jutri bodem priduejša, Boljša ter pokornejša.
A ti, Mati božja draga, Z božjim Sinčkom svojim blaga, Varuj ljubeznjivo nas Vso to noč in slehern čas, Da bi srečno tu živeli Ter veselo koj vzleteli Bi kedaj V sveti raj — Vsem ga Bog nam daj !
(Kadar že zaspava.) O Jezus, Tebi nocoj zaspim,
O Jezus, Tebi se jutri zbudim*, Tvoja sem speča In Tvoja sem bdeča. Vsak gibljej in dibljej moj, Bodi Tvoj !
Kaj je post ?
Doba štiridesetih dnij, ki se prične s pepelnično sredo in konča Veliko soboto. Doba spominjajoča nas štiridanskega posta našega Iz-veličarja. Čas priprave na praznik Vstajenja Gospodovega. Čas molitve in pokore, zatajevanja in premagovanja. Cas pritrgovanja v jedi in pijači in v posvetnem razveseljevanju. čas premišljevanja britkega trpljenja Gospoda Jezusa Kristusa. Čas pogostnega obiskovanja hiše božje in prejemanja svetih zakramentov. Čas posvečen delu za izveličanje naše duše. Sola, v katerej proučujemo ljubezen križanega Boga.
Materino oko.
Pred nekaj leti je na nekem misi-jouit izustil govornik za slovo te-le besede: "Ni še dolgo tega, ko je ležala mati na smrtni postelji. Njeni otroci so stali žalujoč krog smrtne postelje. Le enega sina — tega je pa manjkalo. Sedel je v ječi, obsojen na 5 let radi pregreh, ki so tudi ljubljeni materi pripomogle v prezgodnjo in smrtnonevarno bolezen. Še na smrtni postelji je hotela poskusiti mati, da pripelje sina na pravo pot, ako bi bilo mogoče. Želela je, naj bi prišel k smrtni postelji. A kako'? Prosili so poveljnika ječ, naj ga izpusti za nekaj trenotkov. — Prošnja je bila uslišana. Sin je prišel: uklenjen na obeh rokah in spremljan po vojaški straži —r umirajoči materi stašen prizor. Zaprlo jej je besedo in tudi um. — Le umirajoče oko, le to materino oko je obstalo na sinovem obličju. In to oko je govorilo več, nego bi moglo izraziti stotisoč besedi. Umirajoči materin pogled je šel sinu do srca.. .. Mati umre; sina odpeljejo nazaj v ječo. Tu pa se vrže na obraz, moli in joka tako dolgo, da ga potolaži duhovnik, ki ga jesinpoželel in kateremu seje izpovedal vseh svojih grehov. In kaj je bilo potem? Sin je prestal kazen petih let; iz ječe pa je šel naravnost k škofu. Prosil ga je vsprejema v bogoslovje — drzen korak sicer. A bil je sprejet — izvršil je študije in postal mašnik; Intamašnik —
dragi v Gospodu — sem jaz!" Razume se, da je pri teh s cela nenavadnih, s cela nepričakovanih besedah zajokale po cerkvi staro in mlado. — To je bilo materino oko ob smrtni uri.
Slovenci v Montani, pozor!
Bratje naročajte se na Amerik. Slovenca, najboljši in največji slovenski časnik v Združenih državah. Naročnina znaša samo dva dolarja na leto. Naročnino kakor tudi naročila za tiskovino sprejemam tudi jaz ter jih odpošiljam "Slov. Amerik. Tiskovnemu Društvu" v Joliet, 111.
GREGOR ZOBEC, Park Co. - Aldridge, Mont-
>i ' »SV ^ _______
J
AMERIKANSKI SLOVENEC, FEB. 22, 1901
je izvrsten. Nahajajo se v mest« \ irske gostilne, švedske gostilne, nemške gostilne, židovske gostilne, » tudi — slovenske gostilne.
"Osmič. — Trditev "govori se, da se z uvažanjem slovenskih delavcev vrši nekaka kupčija" je popolnoma brez podlage. Izmed neoženje-nih Slovencev, ki gredo od jednega kraja do druzega iščoč dela, so bil' že skoro vsi v Pueblo, Butte, Denver ali kakem drugem amerikanske® mestu predno no prišli v Leadville V tem oziru so jednaki stotina® drugih delavcev, ki hodijo neprenehoma od jednega delavskega središča do druzega.
"Devetič. — Vodstvo tukajŠn« velike topilnice me pooblašča, da pozovem kogarkoli, naj pride prl" merjati sedanje življenje in navada vdobnosti in vzornosti v String" t >wn u z onimi, ki so vladale ta® predno so se Slovenci naselili tukaj' Taka primerjava bi imela o Slovef cili le kaj dobrega povedati. Sedaj so si postavili tamkaj delavci l,el domov, v katerih žive s svojimi dr"' žinami, kjer se jenahajala prejesa®' jedna hiša. 'Boarding-houses' f0 snažni, čisti in udobni. Dandan«* I se prigodi tam manj tatvin in hud"' bije, kakor kdaj poprej.
"Desetič. — Nihče se ni pritož*j val, ko so pričeli Slovenci setnM prihajati. Pa tudi noben vzore"' \ pošten človek se niti sedaj ne pri"1' žuje. lies, nekateri izmed leadviH' t skih trgovcev tarnajo, ali Si0- ' venci niso tega prav nič krivi, ^ postaja kupčija manj dobičkonosnj; Vzrok temu je iskati kje drugje. ' j zvezi s tem pa utegne biti tudi vev varčnost in manjša zapravljiv1'1 i med ljudstvom, plačevanje zavar®', valnine za življenje pri raznih dr" štvili, vlaganje denarja na obi'e5'' inkupovanje delnic raznih rudnikr'
"G. urednik, ali ni bil vaš vrlil'6' zapeljan v tem slučaju v krivih" I napad, in ali ne služi isti v to ! pripravlja pot nekemu politioi>eIIlU parasitu, ki se skuša še za jedno do*' pasti na javnih jaslih kot zastopa poštenega delavstva? Vaš članek) t zelo podoben onemu napadu na ^ vence, katerega je objavil v n letni izdaji leadvillskega lista ffi'-Reporter James T. Smith, pom0^n delavski komisar.
Rev. J. Pur še, ! župnik cerkve sv. JoieJ
Take vrle zagovornike imamo ^ t venci kadar se gre za ohranitev J1'1, šega narodnega ugleda. Vsa ^ jim !___^
Holy Strait Man Sail1
izmed njih odločno protestuje zoper te, trdeč, da so človeški družbi brez vse koristi. Dokaj Švedov stanuje tod okoli, a nihče nima nič zoper nje, kajti nauče se hitro angleškega jezika in postanejo dobri državljani, vkljub temu, da so tujci. Mnogokrat pa se vsejedno daje Slovencem prednost pred Švedi.
"Govori se, da se v ti stvari vrši sedaj nekaka kupčija, in da se uvažajo sedaj semkaj Jugoslovani in Italijani iz jugo-zabodne Evrope, kjer bo delali v premogokopih, tako da sedaj tukaj drug za drugim izpodrivajo amerikanske rudarjev nekaterih najboljših rudnikih.
"Položaj je sedaj gotovo prav preteče narave za rudarje, kakor tudi trgovce v Leadville, in mnoge njegoveokolnosti v resnici zahtevajo postavodajaluega preiskovanja."
V odgovor na ta zbadljiv članek, v katerem kar mrgoli nedokazanih trditev, pa je č. g. Ivan Perše, slovenski župnik v Leadville, poslal uredništvu lista Denver Post jeder-•nato pojasnilo v odgovor, pisan v krasni angleščini. Isti se v prevodu glasi nekako tako-le:
"Uredništvu Denver Post:
"Članek naslovljen 'Nadomešče-vanje amerikanskih rudarjev' — American Miners Being Replaced — ki je bil objavljen v vašem listu v nedeljo 20. jan., kaže toliko pomanjkljivosti v slogu, točnosti in duhovitosti, s katerimi si je The Post pridobila toliko čitateljev, da si drznem trditi, da isti ni bil spisan v listovi uredniški pisarni.
"Sklepčne besede tega članka — mnoge njegove okolnosti (leadvillskega položaja) v resnici zahtevajo postavodajaluega preiskovanja — so jedine, ki imajo nekaj pomena, a le, ako jih je pisec v resnosti zapisal. Slovenci v Leadville se ne boje preiskovanja od strani postavoda-jalstva, bodisi po kakem posebnem odboru ali pa kako drugače ; in dokler se ne objavijo vspehi istega, dovolite mi izpregovoriti nekaj be-sedij glede onega članka z vašimi bralci. Le na tak način se bodete mogli oprostiti nestrankarstva.
"Po mojem mnenju je The Post tako spretno urejevana, *da ji bodo dejstva, katera hočem navesti, mogla le koristiti, vsled česar ne bo v prihodnje tako hitro posojevala svojega prostora brezobzirnim lažem in nedokazanim napadom, ki delajo krivico tolikerim dobrim državljanom.
"Prvič. — Glavne množine denarja poslanega iz Leadville in njegove okolice ne pošiljajo niti Slovenci, niti Italijani, in tudi zapisniki na bankah in poštnih uradih ne kažejo kaj takega.
"Drugič. — V celem Lake coun-ty-ju ni niti sto Italijanov.
"Tretjič. — Slovensko prebivalstvo po Lake county šteje 800 duš. V zadnjih šestih mesecih se je isto dejanski zmanjšalo vsled pomanjka-( nja dela v topilnicah.
"Četrtič. - Mesto štiridesetih odstotkov rudarjev v tem distriktu slovenske ali laške narodnosti, ne spada k istim niti pet odstotkov vseh vslužbencev po rudnikih. Avtoriteta za to trditev so vodje mnogih največjih tukajšnjih rud okopov.
"Petič. —Slovensko prebivalstvo v Ibex in Big Evans kotlini, ki že itak ni bilo nikoli veliko, je letos manjše, kakor pa je bilo pred jed-nim letom.
v
"bestic. — Veliko tukajšnih največjih rudarskih podjetij, kakor so Ballard, Four Per Cent in Maple Street deloma ali do cela lastujejo Slovenci, a skoro noben rudar te narodnosti ni vslužbei} tamkaj. Po-leg tega je še veliko manjših rudnikov oddanih v najem, katere tudi deloma ali do cela lastujejo Slovenci. Ta trditev je tudi veljavna za tukaj' šbo cinkovo tovarno, ki posluje s slovenskim kapitalom.
"Sedmič. — Slovenci lastujejo prodajalnice, 'boarding houses', gostilne in plesne dvorane! Ivak zločin! Kakšen pregrešek zoper amerikanske naprave! Le mislite si to! Preskrbujejo se sami z živežem, pijačo, družijo se na svojih prostorih! Prav nič jih ne bom tukaj zagovarjal, a zatrjujem pa, da žive dobro. Oni so lastniki več kakor sto hiš, ki so tako (snažne in udobne, kakor katerekoli druge narodnosti na isti stopinji življenja. Njih kupčije se vesele vsi dobri trgovci in njih kredit pri teli
Smrtni ples cheyennskih Indijancev.
V teku jednega tedna so oboleli drugi otroci in pričeli umirati. Dvanajst jih je umrlo v jednem dnevu. Drugi dan jih je umrlo že petnajst. Zopet so šle Indijanke pred šotor ono tarnajoče matere, a niso jo mogle spraviti venkaj. Umrlo je še več otrok. Zdravniki so šli v gozde ter se tam dolgo časa pogovarjali z z velikim duliom,"ki jim je povedal, da je zadela kazen plemenove otroke ki se bo pozneje raztegnila tudi na žene. Jedi ni način, s katerim se je mogoče temu ubraniti je uvedenje 'smrtnega plesa.'
Velika žalost je obšla vse pleme ko so mu zdravniki sporočili novico.
"Torej začnimo s smrtnim plesom," so dejale mlajše Indijanke,
Med cheyenhskimi (izg. šejen-j skimi) Indijanci vlada sedaj globoko tugovanje. Smrtni ples, ki je skoro neznan Indijancem po našem jugozapadu ker ga malokdaj plešejo se sedaj vrši vsako noč na clieyenn-ski reservaciji v Oklahomi.
Hudi duh se je prikazal cheyenn-skim zdravnikom ter povzročil smrt več kakor 100 dojenčkov v plemenu. Njih mnenje je sedaj, da se bo kužna bolezen razširila tudi na žene ako jo ne ustavi kaka nevidna roka. Da se izprosi pomoč dobrega duha, se vrši sedaj smrtni ples vsako noč in najsi bo gorko ali mrzlo, se zbero rdečekožci okoli velike grmade kjer prično izvrševati raznoliko pantomino, proseč za življenje svojih družin.
AMERIKANSK A ČAJEV A FARMA.
Sadenje čajev« rastline se vrši po naših'obniorskih državah južno od Maryland že za zadnjih 50 let. V Karolinah, Georgiji in Floridi se je čaj dobro obnesel. Isto se sme tudi reči o Kaliforniji. Da pa more biti čajeva rast dobičkonosna, je treba v gotovih dobah vposlovati ceno delo. To je posebno prikladno za ženske in otroke. Ilustracija predstavlja neko auierikansko čajevo farmo in nabiralce čaja. Poljedelski urad Združenih držav je s poskusi dokazal, da je sadenje čaja dobičkonosno za domačo rabo, kakor tudi za kupčijo v nekoliko večji meri. Prideluje se lahko za 15 centov funt in na jeden aker ga navadno pride v ti deželi povprečno po 400 funtov. Prddaja se ga pa lahko po 30 cts. funt.
Najbolfdramatičui in najnenavad-nejši prizori se vprizarjajo sedaj po s snegom pokriti preriji. Stari che-vennski zdravniki, stoječi z; jedno nogo že skoro v grobu, so oživeli ta ples, ki je že prav malo poznan sedanjemu indijanskemu zarodu. Obredi so silno svečani, h katerim nočejo pripustiti nobenega tujca. V svoji žalosti imajo Indijanci radi da jih nihče ne moti.
Šestnajstmesečna deklica Indijanske Rmen Medved je umrla pred štirimi tedni ko je bila njena, mati na obisku pri Otoe-plemenu. Otrok je bil pokopan po navadi Cheyenn-eev v deblu visokega hrasta. Mati ne ni dala .vtolažiti vsled detetove smrti. Po cele dneve je prebila v svojem šotoru jokaje in vzdihovaje. I*. •uge matere v plemenu so se pričele bati, da bo jednaka šiba zadela tudi vse druge otroke ako ona ne preneha svojega tarnanja. Zato so se zbrale okoli njenega Šotora ter pričele s petjem žalobnih pesmij. Skušale so jo ostrašiti, a zastonj. Ves čas se je valjala po tleh in si pulila lase.
katerih volja še ni bila tako zgodaj umreti.
"Ne, naj nas pomori kuga," je dejala jedna izmed starejših, "kajti dnevi naše koristi so minili".
Načelnik zdravnikov je vkazal starkam naj odidejo v svoje šotore za toliko časa dokler jih zopet ne pokliče.
Slišavša razgovor o smrtnem plesu je zapustila ona Indijanka, kateri je najprvo umrl otrok svoj šotor, upajoč, da se kuga še morebiti vstavi. Ko je stopila na zrak, je zapazila,da se ji temni pogled. V malo urah je oslepela in pozneje zgubila svoj razun. Besne, kakor obstreljen lev, je hodila okoli stark po majhni cheyennski vasi ter klicala k hudem,u duhu, naj jih vniči.
Jedpa izmed Indijank,imenovana Lepa Luna, se je tako prestrašila vsled klicev blažne starke, da je v ;p''emstvu več ko petnajstih tova-rišic odšla na javni prostor ter tamkaj prerezala vrat svojemu šestmesečnemu detetu kot žrtev hudemu duhu. S krvjo tega otroka je potem namazala Indijanka čelo vsakemu
na voglu Ruby in Bluff
Joliet „ - Illiirofti
imajo najboljše Porterjevo p'fft smodke, vsakovrstna žganja i" prost "lunch".
LOUIS MAUSER & (0
"Rojaki, dobro doSH /" >
Ste li gluLlai;
Sleherna GLUHOST ali TEŽKO SLlš-^f; i sedaj ozdravi potom nače nove iznajdbe; ~vv
se sedaj ozdravi potom naSe nove iznajdb*? gluhi so neozdravljivi. UMEN.jk PO Gl", PRESTANE NEMUDOMA. PopiSi nam s?« čaj. Nasvet in pragledanje zastonj, Oz'"?! doma proti majhnemu plačilu. Tin TI Q i Tj
Aural Institute,
detetu, ki je bil prinesen k nji. : Prizor je bil grozen, kakoršnega so še celo v nekdanjih časih med < popolnoma divjimi Indijanci malokdaj videli.
Vsled tega dejanja se je mnogo mater raztogotilo. Ko sta umrla dva izmed onih detet, namazanih s krvjo umorjenega otroka,so darovale Indijanke hudemu duhu še dva dojenčka. To bi se vršilo tako dolgo dokler bi ne bilo pomorjeno vsako dete v vasi, ako bi se ne bil povrnil z gora načelnik zdravnikov z novico, da se ima vršiti smrtni ples za dobo tridesetih dnij, da se polože jeza njih sovražnikov, Otoe-Indijancev.
Prvi smrtni ples se je vršil 4. februarja blizo Stroud. Le malo be-lokožcev je našlo dostop k onemu kraju kjer se je vršil ples, a oni, ki so ga videli, pripovedujejo o njem čudovite reči.
Oboji, moški in ženske so se vde-ležili obredov. Razun majhnega krila okrog ledij so bili vsi goli. V sredini kroga plesavcev je stal velik železen kotel napolnjen z vrelo vodo. V to vodo so vrgli truplo otrokovo, ki je bil ravnokar umrl, ter je popolnomo skuhali. Predno začno plesati mora vsak plesalec, moški ali ženska piti nekaj te juhe ki jih po mnenju zdravnikov napolni s pogumom za to svečanost.
V	sredini kroga plesalcev stoji načelnik zdravnikov, čegar truplo je pobarvano rdeče, rmeno in zeleno. V svoji roki drži bakljo, katero vihti semtertja, dajajoč razna povelja.
Kliče in skakaje pričiSe on s svojo komando, na katero se prično vsi plesalci premikati. Noč je temna. Plamen izpod železnega kotla za-plapola kvišku ter razsvetli obraze plesalcev. Vse na okoli je resnobno. Zdravniki piskajo v svoje čudne pi-ščali. Plesalci ploskajo zjrokami, se združijo v kolo ter sef pojoč z za-molklim glasom, pomikajo od leve proti desni. Pri tem vihte svoje ži-vote, kimajo z glavami in mole iz ust jezike. Sedaj pa sedaj se ple-' salci skupno približajo k ognju, zagrabijo živo oglje ter ga drže toliko časa v roki dokler ni njih meso sežgano že skoro do kostij. Nato se s klici bolečin pomaknejo zopet nazaj v vrsto ter nadaljujejo obrede. Glas načelnika zdravnikov se razlega razločno ko poje sledeče besede v cheyennskem jeziku:
' Lisica je za nami,
Vranft hoče snesti naše otroke,
Hudi mož nas bo vjel če bo mogel,
A mi bomo plesali smrtni ples
bi rešili svoje otroke in svoje žene."
To so nadaljuje do ranega jutra ko vkaže načelnik ženam naj odidejo. Nato se ogrnejo plesalci z neko rjuho ter plešejo še tako dolgo dokler ne stoji solnce že visoko na nebu. Ples po dnevi je podoben soltičnemu plesu, a manjka mu dokaj živahnosti.
V	smrtnem plesu dela načelnik mnogo skrivnostnih gibanj, katerih poznavalci Indijancev še niso zapazili v nobenem njihovih plesov. Govori se, da ima ta ples v resnici svojo pravo moč, kajti otroci lie umirajo več v tolikem številu od kar se je isti začel.
Za obrambo Slovencev.
bremu in koristnemu državljanu, da "zlorabi svetost volivtiega balota, da je nevarno družabni varnosti, in da preti znižati druga ljudstva na svojo stopinjo, in
"Ker skuša on vzbuditi zoper nas sovraštvo in predsodke v naših sosedih, s tem da jim nasvetuje stopiti v opozicijo proti nam, zato bodi sklenjeno
"1. Da mi protestujemo zoper te napade kot lažnjive in krivične, ka-zoči jednako ali pa še večje spoštovanje za postave, red in vzornost kakor drugi narodi, kar spriouje policijska, kriminalna ali katerakoli druga statistika. Mi delamo in se trudimo pošteno in pridno, da se proživ.mo. Mi plačujemo svoje dolgove tako dobro, kakor kaka druga vrsta našega prebivalstva; mi prispevamo z doneski v nemalem razmerju za stroške Leadville-a; mi plačujemo svoje postavne davke ter se trudimo prihraniti si kaj za življenje; po svojih močeh se tudi pri-
STRELJANJE ZOPER TOČO.
Vinogradniki na Francoskem so trpeli veliko vsled pogosto toče. Pri kongresu vinogradnikov v Padovi je bilo sklenjeno, da se uvedejo taka orodja za streljanje kakor jih kaže slika. Pri streljalnih poskusih na Francoskem je prisostvovalo na tisoče oseb. Kakor javljajo poročila ' i* stare domovine, so tudi na Kranjskem uvedli streljanje zoper točo, a kakšna je oblika tamlcajšnih topov, lie moremo vedeti.
zadevamo razviti naravna bogastva i po Lake county; mi vzgajamo svoje i otroke ter vzdržujemo svojo lastno cerkev.
"2. Da globoko obžalujemo ker smo v preteklosti pomagali temu James T. Smith-u pridobiti si politično službo, s tem da smo podpirali stranko, v kateri je on kandidoval kot laži-reformator in laži-zagovor-nik delavstva brez ozira na narod, vero in barvo.
"3. Da ti podli napadi zoper nas prav slabo pristojajo možu, čegar glavno delo je bilo iskanje politične slulbe, katero si je pridobil po ne-postavnem in nevrednem potu.
"4. Da se predloži kopija teh resolucij — pisanih v angleščini — njegovi ekscelenci governerju države Coloradoindržavnemu tajniku, kot protest zoper nadaljno ohranitev v službi James T. Smith-a, navadno imenovanega "Windy Smith/'. Podpisano v imenu Slovencev in drugih slovanskih prebivalcev Leadville-a.
Josip Golob, M. Majerle, predsednik,	tajnik."
Ko je dotični James T. Smith zvedel kakšne resolucije so odobrili Slovenci v Leadville zoper njegov napad, je priobčil v listu Denver Post, v nedeljo 20. jan., sledeči članek pod naslovom "Nadomešče-vanje amerikanskih rudarjev" — ki se glasi:
"Iz Leadville-a prihaja vest, da se tamkaj pritožujejo trgovci vsled slabe kupčije in pomanjkanja denarja vkljub temu, da jeondi vsluž-benili več delavcev po rudnikih kakorpapo Cripple Creek distriktu.
"Izmed 12,000 prebivalcev je 0,500 mož na plačilnih listih, in zatrjuje se, da v trgovske hiše ne prihaja sedaj toliko denarja, kakor ga je pred desetimi leti ko je delalo samo 4,000 mož. Mesečna plača vseh delavčev znaša sedaj več ko $500,000 do $000,000.
"Jedini vzrok temu je uvoz tuje-zemskili delavcev in zlo, ki sledi iz tega dejstva.
"Na tisoče dolarjev je poslanih venkaj vsak mesec in to največ od Slovencev (Austrians) in Italijanov. V tem je zapopadeno vse. Slovensko in laško delavstvo nadomešča sedaj amerikansko po mnogih rudnikih v Leadville, in položaj postaja slabši z vsakim mesecem.
"Dočim že sam poštni urad spri-čuje o izgubi denarja, sezidani so sedaj po raznih delih mesta slovenski "boarding houses", kjer ' živi lahko kakih dvanajst delavcev, ki nimajo nobene družine ali koga druzega, da bi ga podpirali, ob prav majhnih stroških. Isti zavzemajo sedaj ona mesta, kakor so jih pred leti možje, živeči v Leadville, izmed katerih jih je imelo mnogo svoje družine. V slovenskem delu mesta se nahajajo že sedaj slovenske gostilne, slovenske prodajalnice, da se . celo z zidanjem slovenske plesne dvorane se je že pričelo. S kratka, Slovenci so se začeli kolonizovati v Leadville in nihče ne more tega zanikati.
"Slovenci so -bili prvo vslužbeni v topilnicah, kajti v mnogih slučajih je delo tamkaj veliko hujše, kakor pa je more prenašati navaden delavec. Nikoli ni bilo dosti pritoževanja v Leadville radi vslužbo-vanja Slovencev pri topilnicah, ako so prvič dobili delo v rudnikih, je bil vzdignjen zoper to velik protest, ki pa nič pomagal. V začetku je bilo le nekaj izmed njih vzetih v delo, pozneje malo več, in slednjič so pa vsi veliki rudniki odprli svoja vrata slovenskim delavcem. Štirideset odstotkov rudarjev vslužbenih v Leadville v sedanjem času so ali Slovenci ali pa Italijani.
"Kakor javlja vest, ki mi je dob šla, je Resurrection Mining kompa^ nija, jedna največjih za kopanje zlate rude po kratkem prenehanju zopet pričela delati, a največ s slo-j venskimi in italijanskimi delavci. Ibex, New Monarch, Dolly B., Marian, Home, Maple Street, Valentine in še druge kompanije so počasi začele sprejemati Slovence na svoje plačilne pole in isto še nadaljujejo. Razun Nicholson sindikata in nekaterih malih izjem, imajo skoro vsi rudniki vsaj nekaj Slovencev v službi.
"Skoro noben leadvillski rudar i nima nobene vplivne besede o uvozu tujega delavstva, ki bi naj izključevalo Slovence in Italijane, a vsaki
5 Kali,
>	noseče s seboj pljučno in
>	bolezen zanesljivo ozdravi
SEVEROV
BALZAM ZA PLJUČA.
t Najboljši lek zoper pre-l hlajenje 25 & 50 c. s '
>	Vse bolečine po udih ozdravi
SEVER0V0
Olje sv. Gotharda. j
i Najboljše mazilo.
_Cena 50 cento*
i	W. F. SEVERA,
f apote/car v Cedar Rapuls, Iow<h 3 na prodaj pri
5	A. G0L0BITSH,
£ 799-805 N. Chicago 8t., Joliet, ^
Kuj
'i les ali lumber tam, kjer ga dobiš najcenejše!
* hočemo tvoj denar, ti hočeš naš les!
x
boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, mehki
ŽHJrdi les, late, cederne stebre, Ž£ske in šinglne vsake vrste.
... Naš prostor je na Desnlaines ulici m,z" novega kanala.
OL'lJ>lTJ"0 kupiš Lumber, oirlasi se pri nas, in uriM81 .',"lSo aalofso I Mi te bomo zadovoljili in ti W'i'umli denar.
W. J. LYONS,
N&5 Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Mor rojakov išče pravice
M01' ima opraviti pri sodniji ali ,,na kako tožbo, naj se obrne do niene. Mnogim Slovencem sem že Pomagal, da so dosegli svoje ali za Poškodovanje dobili plačano. Ker e«i angleščine* popolnoma vešč, »hko pretolmačim vsako tožbo in v 10 se priporočam
alojz loushe,
St. Clair. St., Cleveland, O.
JOLIET GAS LIGHT COMPANY
Priporoča Slovencem Jolietu za napeljavo Plina po hišah. . . .
Pridite in oglejte si naše plinove peci, ki so zelo varne in ni se bati nezgod.
Ako pričnete s našimi plinovimi Pečmi vam bodo ugajale ter jih Atlete priporočali še drugim.
tako govore vsi.
URAD JE NA
CMcago in Van Buren cestali? Metu.
TROSI & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
''The U. s." 10c. in "MeerscUaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
Jefferson cesti v Joliet, Ills.
^ATJL SCHNELLER,
ŽeU, ®et"11' Mich- naznanja, da je pri-Hrv °"b p°slovanje ter se Slovencem in hoviv!°m PriP°roča pri oskrbovanju nji-"i prwnih poslov v stari domovini.
Slovenska babica
z	Marija Lukan
,,^"'dvajsetletno izkušnjo, imajoča di-nikn ,)in sPr'čevala ljubljanskih zdrav-zih . , Valente in dr. Stoekla in dru-v c^ravnikov, se priporoča Slovenkam ital • n<lu- Govori i hrvatski, nemški, g "janski. Stanuje na št. 1751 St. Clair ^l^LEVELANl). O.___
ni. j. l. struzynski,
Notar-notary public

s« Chicago Street No. 80»
nasproti slov, katoliške cerkve
Phoue 2371,
joliet, ill.
J- C. BYRNE,
°*14 Sc 52t6 Bwtler Street,
fetau izvežlian mnUt
Se Pnporoča slovenskemu občinstvu v Pittsburgu, Pa., in okolici.
Zelnili»i%
Cor. Rut)y £ Broa(iway Sts. dri>o et' illinois,
lajbolu« 1,' Tof,m kalifornijsko vino in PfeskrhH^ 0 ^ druge pijače. Vedno sem
f'tai smodkamiSVeŽimr Pija6aIni in dob'
johnj.wellnitz
odvetnik.
Govori se nemški in poljski.
8«<U 406, Cutti" t.
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekaje.no meso in izvrstne doma delane klobase.
Slovenske knjige
raznih založnikov priporočam cenjenim rojakom za daljno naročilo.
Cenik pošljem poštnine prosto.
Denar naj se blagovoli poslati z naročili.
math. pogorelc,
920 N.Chicago St., Joliet, Ills.
Mall zneski se lahko dopoSljejo v znamkah. Pri pošiljanju denarja po Money Order naj cenjeno občinstvo natančno pazi na moj naslov. *
E^"Sprejemam tudi naročila za knjige Družbe sv. Mohorja.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smo Ik.
Mlmh ZflruzBua Mi
Ustanovljena januarija leta 1697.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
ANTON o G-RAHEK,
PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,
920 North Chicago Street.
Preskrbi j nje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
GUTO OIADI	Drpoi Biiad:
920 No. Chicago St. T012 No. Broadway St.
Telefon mu.	JOIAET, ILL.
JOHN GHDI1TA,
1751 St. Clair St., Clevelartd, 0. xd.East i4B0 w.
Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izbor raznih srajc, jopic, lilač, nogovio, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, mašnih knjig, povestij in še mnogo drugih k tej trgovini spada jočih reči j.
Nizke cene in dobro blago.
Pri meni se lahko vsakdo naroči na "Amer Slovenca".
d. barrett & go.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Yan Buren ulic
JOLIET - - ILL.
DE, H. G. SCHUESSLER
nemški zdravnik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " T. " 8. zvečer.
Številka telefona: 1872.
A.Ratift&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 1348.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
URADNE URE:
Od 12 do 4 popoledne.	Od 6 do 9 zveCer
Številka telefona 842.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
kiep bros. & go.
Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in da so najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N1. Chicago St.
JOLIET, ILL.
C. B. HAYWARD CO.
Prodajalci papirja in tiskarji.
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščine.
Na voglu Cass & Scott St., Joliet, 111.
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O'Connor.
Denar 11a posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
/Munroe Bros.
John L. Spreitzer
501 N. Broadway St.,Cor. Broadway & Division Str.,
— zadaj za nemško katoliško cerkvijo. —
JOLIET,---ILLINOIS.
Rojakom naznanjam, da sem s 1. julijem odprl svojo
■ - lepo urpjeno gostilno, - -
preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v najobilnejši poset.
A. Sclioenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
JOLIET, ILLINOIS.
Albert Mikuli,
slovenski krojač
«10 Ruby & K. Hickory St., Joliet, JU.
Pppravljam, snažim, perem in zgladim vsakovrsne obleko v najkrajšem času. Dobro delo zagotovljeno vsakemu '
Priporočam se rojakom v blagovoljno naklonjenost.
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAR.
Pri meni-se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
702 Washington St • JOLIET
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek. S260,000.00.
Kratkocasnice.
Kdaj je Iv o 1 u m b odkril Ameriko.
Kočevar je odpotoval po svojem poslu na Dunaj. Ko tu vse opravi, sklene se vrniti z brzovlakom v ljubo Kočevje. Kupi vozni list ter sede v kupej št. 1402. Tukaj so sedeli že trije Dunajčani, Kočevar se začne ž njimi meniti ter potoži, da ima njih kupej tako visoko število, i katerega bi si ne mogel zapomniti, ; ker težko pomni števila, sosebno visoka.
Ko se bližajo Dunajskemu Novemu mestu začuti naš Kočevar praznoto v želodci in potoži to sopotnikom. Potolažijo ga, da pridejo skoro v mesto in da dobi tam lahko pravih "kranjskih klobas". — Še | pet minut, in potem dojde v mesto, kjer si hoče potolažiti glad z do-br imi klobasicami in jih zaliti s čašo dobrega piva. Ali kako naj si zapomni to vražje število vagonovo? Kočevar zamiži, da si bolje zapomni število, in ko mu jeden Dunajčanov potem veli, naj mu ga pove, ne more ga pogoditi.
Drugi Dunajčan, ki tudi ni bil modrejši od našega junaka, spomni se, da se je 1. 1492. zgodilo nekaj važnega — toda kaj? Napoleona ni to leto bilo v Moskvi, tudi Rimljani si niso tega leta prisvojili Kartage! A nekaj je bilo! — "Ha, spomnil sem se!" vikne tretji Dunajčan. "Kolumb je odkril tega leta Ameriko!"
"Istina, istina!" vzkliknejo takoj vsi.
Zdaj je našemu Kočevarju lože. Dovolj mu bo, da se spomni, kdaj je Kolumb odkril Ameriko, pa odkrije tudi on svoj kupej.
Le še nekaj trenutkov, in stroj se ustavi.
Takoj zleze Kočevar iz voza ter odhiti proti gostilnici. — Ne traja dolgo, jn uradnik začne klicati gospodo nazaj v vozove. Že zapira vrata! Zdajci priteče preplašeni Kočevar, držeč v jedni roki klobaso, v drugi čašo piva. — "Ilitro!" za-kriči izprevodnik, "kje je vaš ku-pej?"
"Oprostite, gospodine, pozabil sem število! A prosim, povejte mi, kdaj je Kolumb odkril Ameriko?"
"Ali ste zblazneli?" vpraša ga izprevodnik.
"Nisem!" pravi Kočevar. "Ali za Boga, povejte mi, kdaj je Kolumb odkril Ameriko?"
Zlovoljno se obrne izprevodnik od njega ter ga pusti v gneči. Kočevar teka od voza do voza, češ, da ugleda vsaj katerega svojih sopotnikov. Ali nobeden se ne pokaže.
"Ha!" misli si Kočevar, "vprašati hočem drugega uradnika!"
"Oprostit"?, gospodine, mi li morete povedati, kdaj je Kolumb odkril Ameriko?"
Uradnik ga začuden pogleda ter mu obrne hrbet. V tem pa tudi za-zvižga stroj in vlak odhiti proti jugu.
"O moj Bog!" zastoče Kočevar, "vlak je odrinil sedaj z vso mojo prtljago, in jaz ostanem sam tukaj!"
Nekaj železniških služabnikov pride k njemu, da bi videli, kaj je. Vpraša ga jeden: "Zakaj se niste odpeljali, gospod? Ali veste morda vsaj število kupeja? Brzojavite v Gradec, da vam shranijo tam reči!"
"Saj sem zaostal prav zaradi tega nesrečnega števila!" vzdihne Koče-va. "Ali ve kdo izmed vas, kdaj je Kolumb odkril Ameriko?" — "Kaj? Ta vam je blazen!" reče jeden služabnikov ter se napoti s Kočevar-jem do postajnega načelnika. Tudi ta misli iz početka, da ima blaznega človeka pred seboj, a naposled ga vendar vpraša, zakaj želi zvedeti to število.
"Ker je to število kupeja, v katerem sem se vozil!" reče Kočevar.
"Hvala Bogu; da smo zvedeli!" vzklikne načelnik. Takoj brzojavi v Gradec, naj shranijo reči iz št. 1492.
S prihodnjim vlakom se odpelje tudi Kočevar iz Dunajskega Novega mesta ter dobi v Gradci vse svoje reči. Leta pa, v katerem je Krištof Kolumb odkril Ameriko, še sedaj ni pozabil in ga menda tudi ne bo!
Na prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer CoOm vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje iu tržim najboljše sinodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo.
R. C. HERTNIK.	L. li. 11ERTNIK.
BERTNiK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS.
wtel'an Rebrovič
(Svratište gradu Severinu)
018 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
Doktor Frederick,
Sobd 404 liiirlxT lilclfr.. Phone 2134. Stanovanje. 1222 Heuton St., Phone 1 il4. 10 (lo 12.
Uradne ure: 3 do 4.	t r. i i d t lil
? do 8. p. m. JltllCl, III.
JTollll Weijg'el. lastnik
"THE CHICAGO HOUSE" se priporoča v obisk svojo gostilne, v kateri je dobiti vsakovrstnih pijač in tudi smodk. Vsak dan se dobi prigrizek.
Istotako so na razpolago dobra prenočišča na
112 Bluff Str.......Joliet. 111.
Prai t k A. l>niae«
i zdelo vatel j cigar.
112 N. Bluff St.,	Joliet, IU.
Telephou! 172.
Stoja posebnost so
Yankee 10c. One Flaff 5e.
Pi\jjorv£ahi se Slovencem o ooilno naročbo
JoIiil Kraker, 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Tel. Main 3868. L.
PrIporočam v obilen poset svojo novo gostilno, obilno založeno z dobrimi pijačami, doma kuha nim žganjem, tTopinoveem,pivom;VUiom in smod-kami. - Prodajam tudi p rem o u in v»prejemam vsaicovrstna naročila za prevažanje tovora.
THE EAGLE
Še vedno se vam nudi priložnost, da si nakupite v naši bogato založeni prodajahiioi lepih goikih oblek za sedanji mrzli č«s._
Tukaj navajamo nekaj naših posebno vabljivih posebnostij.
Fine zimske suknje vredne
£20, 22 in 24, zdaj le.....$12.30
Močne zimske suknje vredne
§14, 15 in 16, zdaj le......&9.50
Gorke zimske suknje vredne
ii?10 in 12, zdaj le'.........*7.00
Najboljša moška obleka preje
§10 do 12, zdaj samo......$6.00
Prav dobra obleka preje po
88.50 do 10 zdaj le.'.......$5.00
Fine praznične zimske hlače
vredne $3—,*>, zdaj le......$2.50
Delavne močne hlače (Jeam Pants) samo.............. 50c.
Na izbor imamo tudi veliko zalogo oblek za fantiče iu tudi dečke
po nižji ceni kakor kje drugje. Cene so jim od $1.00 do $3.00.
Gorke moške zimske kape vredne
50c in 75c, zdaj le.........3s)c.
Deške kape preje 50c, zdaj.... 35c. Razne čepice preje 2oe, zdaj
samo......................18c.
Fina moška spodnja obleka preje
50c in 75« kos zdaj.........'89c.
Najboljša volnena spodnja obleka vredna od $1 do 11.50 zdaj le 70c.
V naši lepo urejeni zalogi čevljev je dobiti vsakovrstnih obuval za moške, ženske in otroke, z,t veliko manjšo ceno kakor kje drugje.
Močni delavni čevlji po......98e.
Lepi deški čevlji po..........7»c.
Lični ženski čevlji le.........60c.
Vsi čevlji, ki so preje veljali od $2.75 do $4 morajo ill
pri ti razprodaji za........$1.95
da se naredi prostor za spomladno zalogo.
Krasne moške srajce najnovejše mode povsod drugje po $1 do $1.50 pri nas le............75c.
ANA VOG-RIN,
Iz učena babica, 1115 N. Chicago St., JOLIET, ILL.
y, devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevalaod slavnozna-nih zdravnikov ljubljanske bolnišnice^!-. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tukajšnim Slovenkam.
JOHN PLESE
priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk.
1104 Collins Street, Joliet, III.
Dalje je naša prudaj.ilniča prav dobro založena z raznovrstno zalogo pohištva, železnimi posteljami, pečmi, ognjišči, stoli, naslanjači itd. Cene so izvenredno nizke. Uljudna postrežba vsem zagotovljena.
SVOJI K SVOJIM!
Mat. Siitionich,
Manager-
MARBLE amdGRANITE
jVIONUMENTS.
Vprašajte svojega mesarja za
Afllerieve M Klohase,
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
j. C. Adler & Co.,
113 Exchange Street - Joliet, 111.
Brata Simoiiičh
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in I! rvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
Agent for Bcsley's Waukeean Ale and Porttr.
bar goops.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet. 111.
Joliet Marble Works.
Priporočamo se Slovencem v ua-kup vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje.
Slovenski govori naš pomočnik M. Stukel.
Kamnoseška delavnica se nahaja^na
111 South Joliet St.. JOLIET, ILL.
Fred Grassle.
PEKARIJA. 300 N. Bluff St. - J0IJET

FrankPapes
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "tree lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji
ceni.
7tB St. No. 211
Calumet, Mich.
Ako sehočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KL0BUČAR-JU, 7th Str., No. 119
CALUMET,	MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno keg-1 l j išče igralno mizo, dobe se dobre J miiod.e, lino žganje, sveže pivo'in ; izvrstno vino.


WFSi


BMKVi'v ' < mremrrQ-m i;oilm< .
illittUi1
.......^^^ii^M^^^Nipiv^i^npiJjp^^i^
AKP POINTS IM


»»»ijHIMIBWIilHIIWi.
and tkhhitory besokb.
w. J. UURNETT, PASSENGER TICKET AGENT,
joliet, ill.
Prenočišče iu hrana je vsem noooiUtilitn na razpolago. t
GEO. J. CliATlIiTON,
e -eni! Passo:v er v T:''Uet A^ont, CHICAGO. LL.
8___________________
Exchange
}< i .1
pivovarji in izdelovalci pive v steklenica^ f
306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL
Pozor Slovenci!
i
ki želite naložiti svoje prihranke'varno in obrestonosno. — Kmetskn posojilnica ljubljanske okolice obrestuje iz Amerike dosle denarje po
44%	|
od dne prejema pa do dne izplačila.
Denarji se lahko'pošljejo naravnost na naslov:
Kmetskn posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
.	v	j	'	'i
Vsak posiljalec naj blagovoli pridej ali. svoj natančen naslov, da se mu more potem poslati hranilnična knjižica in račun o menjavi.
Kdor pa želi poslat i svoj denar po banki, naj naroči banki Knauth, Nachod & Kuehne v New York« in Leipzigu za nakaz svoje na naš ' naslov.	*	Ravnateljstvo. !
Glasoviti i« proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z'največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežjo in najopasnejŠe človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: I)It, G. IVANA POHEKA.
t Nikdo ne pozna več želodečnih bolezni],
a	ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
»GRENKO VINO,
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
, 3Dr. JUL. F Bozinolx.
i. Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in črev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni & katar, pol&epi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu in(sicer jeden kozarec £ pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po-. navijaš to za nekaj dnij, boš gotovo opaeil blagodejni učinek tega zdravila.
j Nobena, steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa:
I)r. 31. BOZINCH,
* 519 Milwaukee Avenue	-	CHICAGO, ILL.
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse druge slovenske odjemalce prt Aifieriki je prevzel g
.A.. nsTBiiut-A-isriOH:,
913-015 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILL.
Priporoča fte rojatfom » obilno narotbo v mestu in oddaljenih krajih.

Iron
MATT. PRIJANOVICH, Proprietor
Virginia, mm.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNIC0, znano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake.
M. P. SCHUSTER
Prodaja hiše in lote po $200 in višje.
Obiščite mene predno si kupite dom ali zemljišče, ker jaz vam lahko prihranim denar. Pofojujem denar na zemljišča proti 0 odstotkov. Preskrbujem zavarovalnino na posestva. Številka sob SO in 21.
YOUNG BUILDING,
JOLIET, ILL.
POPOTNIKOV KAŽIPOT.
JOLIETSKE ŽELEZNICE.
SANTA FE E. K. R.
ohk ki vz1103).
Št	J z Jolietu
8, Chicago Express...... 8.18 pr. p.
H, Chicago Express...... 7.25 ,,
18, Chicago Express...... „
IB, Chicago Express......11-15 ,,
10, Chicago Express...... 3.85 po p.
2. Atlantic Express.......7.50 ,,
v Chicago 0.30 pr. p. 8.42 „ ».25 „ 12.35 po p 5.02 ., , 0.00 „
OBE NA ZAPAH.
Št 7, Kan.
Texas Express. 15, Peoria, Pekiu, Gules
Iz Chicago 7.28 pr. p.
burg A Monmouth Ex..
IH, Joliet Express.........
1, California Express......
17. Kausus City Fust Mail.
Cb her 15 in 13.
1.00 po p. 5.08 ., 10.00
______ . .	2.43 pr. p.
Čfb nedeljah "ne vozijo v'aki ft. 14, 16, 10,7,
v Joliet 8.40 pr. p.
2.27 po p. «.30 „ 11.00 ,, 8.38 pr. p.
MIHAEL KRAL
—: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL.
Frank Legan, -: GOSTILNA :—
preskrbljena z najboljšimi pijačami. 510 N. Bluff Str.,
JOLIET, ILL.
H. C. KNOWLTON, Ticket Agent.
THE CHICAGO A ALTON.
Na sever ali na vzhod.
Iz Jolietu	v Chicago
Par. Express____6.00 predpoldne 7.15 predpoldne
Chicago Acc.....0.30 ,,
Midn. Special...6.46 Cal. Colo. IA1.7.35 Dwight* Chi, .8.10 Ohicugo Acc...12.00 Atlantic Exp ..12.35
Alton Lini.......3.25 popoldne
Chicago Acc.. .6.3« PrairiV; State Ex.7.80
7.50 8.00 8.45 8.30
1.20 popoldne 1.45
4.30 ,, 7.50 8.00
Na jug ali nu zapad.
1L Chicago Joliet Accom'n 8.30 predpoldne Prairie State Ex. 9.00
Alton Lira......11.15 ,,
Joliet Accom'n 2.45 ,,
Pacific Exp.....3.15 popoldne
Chicago A I)w.. 5.30 „ v
Colo & Cal.......6.30
Palace Express..0.00 Joliet Ao«oni'u 11.00 Midu. Sp.......U.30
v Joliet.
0.50 predpoldne 10.05 „ 12.15 popoldne 4.05 4.25 6.45 7.30 10.15 12.20
12.35 zjutraj
AV. I. UURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A.	'Phone 418
	1mm
	
Win. P. Marso. Jacob Mkrso.
BRATA MARSO,
ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevij.
Narotilom se točno ustreza. 510 N. Broadway - Joliet, 111.
Telefon 13S3.
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
■i« .
CHICAGO.
Kdor se hoče prepričati,
katere cigare so v celi Ameriki najboljše, naj si vsaj za poskušnjo takoj naroči ANTON HORWAT-ove, jedine TJllijslie Vržinke v teh državah in gotovo si jih bode z zadovoljstvom še več naročil.
fgT* Pošiljam vržinke, kakor tudi vsakovrstne druge smodke na vse kraje Združenih držav po najnižjih cenah.
Posebno opozarjam svoje sorojake slovenske gostilničarje, da se pogostokrat odzovejo temu povabilu.
Ob jednem se priporočam v obilen obisk svoje GOSTILNE, kjer postrežem vsakemu z najboljšo pijačo, jedili in PRENOČIŠČEM.
ANTON H0RWAT, 200 M50D St., JOLIET, ILLS,
Telephone 3431.
A. BAUER & CO., CHICAGO, ILL
Sole owners of the celebrated
DAM-I-ANA
Benediotine Invigorator
also^beadquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Bye.
Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo.
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 N. Chicago St.	»	JOLIET, ILL.
Long -Distance Telephone 824 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas''. Istotako im;t v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
(lOSTlLNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijanimi in smodkainl.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu: zastopa tudi znamenito prekmorsko Črto SEVERO- NJJMBKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite polteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manaaer.
Demantni električni križ.
Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.
Demantni električni križ ozdravi revmatizpm v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešan je živcev, brezspalnost, obupi ji vost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sapp, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Ona mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi no smel nikoli biti brez demantnega električnega križa, ker|ni nikjer moeoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.
Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni nakaznici ali pa \ registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev. Na razpolago imamo na tisoče "priporoči nib pisem.
J. DALLE iz Stuttgart, Ark. pi8e, Trpel sun Več let na bolečinah in noben zdravnik ali pu-tentovano zdravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem vašemu demniiuieinii električnemu križu. '
PAUL POVIO, iz Milwaukee, Wis, piše" Več let me je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi vaSega električnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljšega zdravila zoper vremutizem
Frcd Sehrins— * Brewing Company
Dolgo času seln bolehal na. prsih in poskusil sem že vefi zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali. VaS demantni električni križ me je pa hitro ozdravel.	V IGO SONNE, Freeport, ill.
Bil sem krnllev od Šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-hov. Ko sem prvič videl Vaš oglas, sem si mislil, da ie to navadni humbug, a vendar sklenil, da si
* '	križ par dnij mi je že bilo mogoče vstati s po-
7ART, Eastman,
hočem kupiti jednega Komaj sein rabil vas električni križ pur dnij mi je že bilo imv stelje in sem sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vum najsrčnejše. LEO CHARV.' Wis. Naslov:
The Diamond Electric Cross Co.,
Dept. 3S.
—SLOVENSKEGA NAHODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR. o.	PO
sedaj nastanjeni zdravnik na: So.'AVest Cor. 10th & Walnut Str. in N. West_Gor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo.,
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljeiiejših zdravnikov zaradi svojih sposobnosti j se priporoča slovenskemu občinstvu.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlo, plnčih, glavni in nosni katar, krvno in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IJi STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil,
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Polteh se je pokazal isrrtn.t nadarjenega pri zdrar/je?iju žensk in otrok.
— VSI ONI:-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolozen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod. kako so ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiv a, on to pove dotičnj osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnelll.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
i Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansals City, ICas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelrio odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več. stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem.	C. G. FOSTER, sodri-k v Topeka, Kas.
Spoštovani g. dr. Poheh:—Zahvaljujem se vam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsucemu trpečemu jih priporočam.	JOS. LIPOVAC, Rulvihe, Miss.
Spoštovunl zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil iu sem popoluoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in.črevih in sevn mislil, da ni več pomoči rnajo bolezen.	Vaš udani	JOS. ZGAN1Č, Hastings. Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vum hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let.	JAKOB KELLER, Helena, Mont.
Drugi g. Dr. Pohek:— Naznanjam vum, ilu moj Sin izgleda čisto zdrav iu se Vam lejio zahvalim za vuše vspešno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texas.
Dragi z<lra uik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kur ni na obe oči čisto uič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
IIEN HENDERSON, Kansas City. Spoštovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje ozdrav Ijenle z težke bolezni.
THO.M. JURKOVI0, Iron Mountain, Mich
1 —NASVETE DAJE ZASTONJ.—-
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite na:
DR. Gr. I> A> POHEK,
Post Office Boxes 553 & 568.	KANSAS CITY, M0., U. S. A.
Louis Sievers Sons Co.
Yelika zaloga iinportovaiiega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekosena
epecijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Wm. Conlon.
♦OKWWCHCH
Prodajalec likvorjev 11a debelo in j edini lastnik 10 let .starega "Old Eureka Iland-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St.
Joliet, Illinois.
Naročilom za naše . v steklenicah se točno ustreza.
JOLIET, ILLS.
ulezano pivo

TEL. 26.
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Kapaciteta za di. stiliranje j<5 20,000 galonov na dan: kapaciteta 8,000,000 galon. Največji dii Stilerji za izvrstno Rženo —in— Sour Mash žganje v vsi Ameriki, — Nekaj delničarjev tega li1-sta trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov: •
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO, ^
F. KORBEL & BROS'
prodaialec vina od trte in ž^ania
Sonoma Co, California'
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. phjnfjfrn Il]|(
TELEFON; »tO CANAL._UllluUfeU)
Qimi 9Ln <P
39-41 FRANKLIN ST.	CHICAG^'
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina iti žganj^
JOSEPH URAUN, tuj. i"
E. PORTER BREWING COMPANf
EAGLE BREWEB*
Izdelovalci
uležane 0
PAL ALE
M
ki be tii Ulj ki
Izdelovalci | pr «lc <1* H Po
in
LONDON PORT** ^
Pivovarna: houth Bluff Street
Posebnost Je Pule Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS-