Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI, št. 234 Ljubljana, sreda 9« oktobra 1935 Cena г Din ^Kivuidivo; bjuoijana, Knafljeva ulica a. — reiefon fit. v>. 3123, 3124, 312Ä, 3125. лзегаШЈ xiaeieü.; ьju Di Jana, Selen-Durgova OL — Tel 8482, 2492. L'oarutoica Maribor: Gosposka uüca it. U. — i'eieton fit 245& c'ouruZnica üeije. Kocenova ullca fit. 3. — Telefon fit 190. -caiiuni pn poŠt Сек savodlH: Ljubljana 3t 11.842. Praga öislo 78.180, fflon f* 1П5.241 Naročnina znafia mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon et 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon 6t 65. Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi po tarifi. obletnici smrti Velikega kralja Danes se prvič obnavlja črni deveti oktober. Leto dni je utonilo, odkar je strašna vest iz Marseillea pretresla dušo in srce vsega našega naroda. Pred nami vstajajo zopet prizori nepopisne tuge in nemega obupa, ki so kakor v neprodiren črn plašč zavili Jugoslavijo ob mučeniški smrti Velikega kralja» šele ko je iz temnih senc švignil proti nebu goreči plamen ljubezni in vdanosti, razsvetljujoč zadnjo pot Vodje tam od obale sinjega Jadrana tja na prijazne griče šumadijske, se je narod zavedel in .je tudi svet spoznal, da s kraljem ni umrla ideja, da streli morilcev niso ubili Jugoslavije. Zopet se je izkazala stara resnica, da se iz mučeniške krvi poraja nova življenjska sila. Bolečine onih dni eo se ublažile. Vse obvladujoča tuga se je umaknila dolžnostim in zahtevam življenja in dela. Vendar pa še ni začel jena rana, Ы smo jo občutili v onih dneh kot neznosno skelečo bolečino, ne da bi se jasno zavedali, kako je huda in usodna, šele polagoma sta država in narod prišla do polnega spoznanja, kakšno katastrofo pomen ja za nju marsejski dan. Zamrla je roka, ki je v pravem pomenu besede •vocfila mlado, ustvarjajočo se nacijo in njeno državo v sigurno bodočnost. Padla je glava, H je z divinatorsko močjo znala misliti o vseh vprašanjih, ki so se postavljala na dnevni red našega vsakdanjega življenja in našega zgodovinskega razvoja. Prenehalo je biti srce, polno goreče in požrtvovalne ljubezni za ta mladi narod, M je poln notranje energije, a še prežet medsebojnih predsodkov, ki mu tolikokrat zastirajo poglede na lastne življenjske interese in dolžnosti. Zrušila se je avtoriteta, v kateri je bilo osredotočeno zaupanje celokupne naciie, avtoriteta, M je bila nosilec narodove vere v boljše čase in ki je v najtežjih trenutkih vedno znova navdala z optimizmom vsakega pravega rodoljuiba, Vse to se je zrušilo v par trenutkih tam na tlaku široke marsejske ulice. Kar smo izgubili, je ostalo nenadome-ščeno. ker ni nadomesti iivo. Še danes, т>о celem letu, ie v srcih narodnih množic občutek osirotelosti. Praznina v našem narodnem in državnem življenju, ki je nastala s smrtjo Velikega kralja, ni izpolnjena. In vendar je dolžnost v?eh. ki ljubijo Jugoslavijo, to je svojo državo, svojo neodvisnost in svobodo, svojo gospodarsko in socialno eksistenco da združijo svoie naoore ter dvigajo in utrjujejo, ko je padel nosilec, njegovo misel. Ta mise' ni bila mo"da subjektivno naziranje in prepričanje pokojnega kralja :; on ji je kot veliki voditelj naroda dal samo končni izraz. On jo je konkretno oblikoval v svojem zgodovinskem šesto januarskem manifestu. »Čuvati ! državno celino in edtnstvo naroda mora biti najvišji zakon za mene in za vsakogar!« V tem lapidarnem stavku je izražena ideja, ki je dala našemu narodu samostojno življenje, ki mu je izvoje-vala svobodo ter z zedinjenjem zagotovila neodvisnost. Jugoslovenska ideja je rodi1 a jugoslovensko državo, dala ji je pravico do obstoja med ostalim! narodi tega sveta. Odredila je zgodovinsko mesto in dvili-zatorični poklic našemu narodu v Evropi in iztrgala narodno celino izpod tujega gospodstva. Ta ideja je Jugoslaviji kakor duša telesu. Brez nje Jugoslavija živeti ne more in brez nje niti Srbom, niti Hrvatom, niti Slovencem ni življenja. Tako je v šesto januarskem manifestu kralja Aleksandra v resnici formuliran življenjski program našega naroda in tako postaja izvajanje tega programa dolžnost vsakogar, ki hoče dobro svoji lastni zemlji Zvestoba temu programu je postulat historične odgovornosti naše generacije napram bodočim pokolje-njem. FbrmtöacQft, ki )o je kralj Uedhltd) čtai jugoetovenskemu programu, je tako enostavna in tako jasna, da se ob njej odbijajo vel poskusi drugačnega tolmačenja. Človek, ki je jugoslovenski program v svojem manifestu pojasnil narodu, je po svojih izkušnjah, po svoji modrosti, po svojem državniškem izkustvu, po svojih delih v borbah za zedi-njenje in po svoji brezmejni ljubezni do svojega naroda, tako visoko dvignjen nad vse, da si nihče ne more lastiti pravice spreminjati načela tega največjega, četudi mrtvega sina zedinjenega jugoslovenskega naroda. Ta največji človek našega naroda je * trenutku svoje smrti svojo poeJednjo misel posvetil narodu: >Öuvajte Jugoslavijo!« To eo bile njegove besede, ko se je že kalilo v smrtni omotici njegovo oko. Naša dolžnost do njega in do sebe, do svojega naroda, je izvrševati in izvršiti njegovo naročilo. On nam je pokazal pot in označil način v svojem velikem državniškem delu od 6. januarja. Naložil nam je, da z vsem rodoljub jem in z vso zvestobo do njega in svojega naroda izvršujemo jugoslovenski program z odo stvarnostjo in realnostjo, ki nru omogoča popoln, razmah in popolno ustvaritev. Poslednji dve besedi umirajočega kralja pa nista samo zapoved in smernica jugoslovenskemu narodu za pot, ki naj jo hodi v bodočnosti, temveč tudi tiha, a tem bolj goreča prošnja ljubečega očeta. V tistem zadnjem trenutku, ko mu Je Segala na sokolje oči smrtna megla, Veliki kralj ni omenil njega, M ga je tako ljuibil, kri svoje krvi, sina prvorojenca, kralja Petra П. S svojim naročilom, da čuvamo Jugoslavijo, nam je ob enem naročil, da vsi mi Slovenci iin Srbd in Hrvati s skrbjo in ljubeznijo varujemo njegovemu sinu dediščino, ki jo je oče gradil roko v roki s svojim narodom steoei vse peripetije strahot in nadlog v težkih borbah za osvobojenje in «edin jen je. In danes, bo se bodo naše misH na belem Oplencu, tam sredi naše Šurna-cčrje, poklonite pokojnemu kralju Uedinitelja, bodo od tam pohitele k skromnemu kraljevskemu dvorcu na vrhu zelenega Dedinja, kjer se za svojo veliko in odgovorno nalogo pripravlja kraljevski deček pod skrbnim in ljubečim vodstvom vzvišene vaorne matere kraljice Marije. Globoko bomo občutili tudi mi bol, M se bo danes osvežila v njih ob prvi obletnici izgube velikega moža in velikega očeta. Naj jima bo vsaj v malo uteho zavest, da hoče jugoslovenski narod hoditi po potih, ki mu jih je utrl veliki pokojnik, in da se z vso ljubeznijo oklepa svojega mladega kralja, njegove vzorne matere in vsega kraljevskega doma. Prijateljstvo z Jugoslavijo |e alfa in ornega bolgarske zima nje politike — Ponesrečene spletke zainteresiranih oseb Sofija, 8. oktobra a. Predsednik bolgarske vlade dr. Tošev je po seji ministrskega sveta sprejel v svojem kabinetu v navzočnosti ravnatelja tiskovnega ravnateljstva do pisnika agencije Avale in mu v zvezi z glasovi o morebitnih izpremembah bolgarske zunanje politike v odnošajih do Jugoslavije izjavil: iJaz in moja vlada sva čvrsto та politiko prijateljstva z vsemi sosedi, v prvi vrsti pa z Jugoslavijo. Reči se sme. da je politika zbližaisja in prijateljstva z Jugoslavijo alfa in ornega naše zunanje politike. Postavili smo črto pod preteklost in gradimo zdaj nekaj novega in boljšega. Z globoko indignacijo sem prečital neke beograjske liste, ki jim je namen spraviti nnjiiovejše dogodke na Bolgarskem v zvezo z morebitno izpremembo v bolgarski zunanji politiki Kakor sem imel že priliko izjaviti dopisniku agencije Avale še pred prihodom na o Mast in tudi v drugih primerih, smo jaz osebno vlada, ki ji predsedujem ■ n ves bolgarski narod iskreno navdahnjeni z neomajno in neizpremenljivo željo, ne samo da ohranimo prijateljsko razmerje, ki ze zdaj obstoji, temveč da ga napravimo še tesnejše in prisrčnejše. Vzlic sedanjim in morebitnim bodočim intrigam in insimiacijam zlonamernih in zainteresiranih oseb. ne bomo krenili z začrtane poti ter hnmn pogumno stopali k čim večji okrepitvi in razvoju jirijai« ijskih zvez med obema bratskima narodoma. V beograjskih listih so izšli v zvezi 7. bi v Jo organizacijo Ivana Mihajlova napadi na mojo"osebo Poudariti moram, da sem bil jaz prvi. ki je obsodil akcijo Ivana Mi hajlova Grem preko napada na mojo osebo na dnevni rpd vpndar se ne sme dovoliti, da bi se ogrožalo veliko delo. ki je uvedlo politiko zbjižanja in prijateljstva med dvema bratskima narodoma.« Na pripombo dopisnika agencije Avale, da so bolgarska uradna poročila zbudila tudi v Sofiji sami slične komentarje ln ustvarila ozračje dvomov o nadaljevanju politike zbli-žanja in prijateljstva, je Tošev priznal, da so nekateri ljudje izrabili to priložnost, da bi škodovali vladi in njeni zunanji politiki, vendar se ni treba ozirati na njihovo mnenje. Nesoglasja glede poročila o prehodu Dončeja Uzunova v zvezi z akcijo Damjana Valčeva pa so mogla nastati le zaradi načina stilizacije prvih poročiL vendar ni nihče uradno izjavil, da bi bil Donče Uzunov prišel v Bolgarijo iz Jugoslavije. Kazasov: Vztrajali bomo pri ideji zbližanja Sofija, 8. oktobra p. Po svojem zaslišanju na policijski direkciji o zaroti je bolgarska poslanik v Beogradu, Dimo Kazasov, podal danes novinarjem naslednjo značilno izjavo: »Naši odnošaji do Jugoslavije so odlični. Srečno smo jih ustvarili in želja obeh držav je, da jih tudi ohranimo ali celo zbolj-šnmo Zadnji dogodki jih niso mogl: poslabšati. Vztrajal bom pri ide ji zbližan'a ;n deloval bom še nadal'e v korist brat-kih odnosov med obema narodoma « Vojaška liga zahteva razčiščenje situacije Sofija, 8. oktobra, p. Danes so se razširi-ie nove verzije o latentni krizi vlade Toševa in o razpletu nove notranje politične situacije. Pravijo, da zahteva vojaška liga takojšnje razčiščen je situacije Vojaška liga je tudi proti temu, da bi nekdanje stranke zopet prišle do oblasti iin bi se tako pogazila načela 19. maja. Civilni poli- I tični krogi se nasprotno zavzemajo za normaliziranje notranjih političnih razmer s pomočjo strankarske vlade, ki bi delovala s pomočjo parlamenta. Kakor vse kaže pa imajo vojaški krogi premoč in hočejo z vso odločnostjo napraviti konec raznim zarotniškim prevratniškim akcijam ter vzpostaviti edinstvo v vojski, ki je očivid-no razdeljeno na dva tabora. Preiskava o zaroti Sofija, 8. oktobra, a. Preiskava proti zarotnikom se v vsej tajnosti nadaljuje. Novinarji so mogli dobiti od načelnika voj-no-sodnega oddelka vojnega ministrstva polkovnika Nikiforova le naslednjo izjavo: Preiskava se nadaljuje v raznih smereh. Vršijo se zaslišanja in proučujejo ee dokazila in dokumenti. Kdor dokaže, da pri zaroti ni sodeloval, je takoj izpuščen iz zaporov. Zasliševanje aretiran cev na deželi vršijo policijske oblasti, glavne obtožence pa pripeljejo v Sofijo, kjer se vodi proti njim nadaljnja preiskava. Včeraj sta bila aretirana bivša ministra v vladi generala Zlateva, vpokojena polkovnika Krum Kolev in Kalendarov, ki pa sta bila po zaslišanju takoj zopet izpuščena. V zvezi s preiskavo je bil včeraj zaslišan tudi bivši ministrski predsednik Carakov, danes pa bodo zaslišali beograjskega posdaniika Dima Katzasova. Po bolgarskem vojaškem zakonu ne sme biti noben oficir degradiran ali od-I puščen iz vojske, preden ga ne obsodi vojaško sodišče. Oficirji, ki 90 bili baje zapleteni v poslednjo zaroto, pa so bili kljub temu takoj odpuščeni iz službe, kar je iz-valo med bolgarskimi aktivnimi oficirji veliko nezadovoljnost, posebno še, ker je večina aretiranih oficirjev dovršila višjo vojno šolo za generalštabne aspirante. Mihajlovci se vračajo Sofija, 8 oktobra, p. Iz inozemstva se vračajo pristaši Vanče Mihajlova, ki jih je pregnal režim Kimona Geprgijeva. Tako se je vrnil v Sofijo nekdanji punktov-ni načelnik za bolga/rsko Makedonijo Potočnik Atanasije Kirnev kl je bil med prvim makedionstvujuščiml, ki jih je pregnali devetnajstomajski režim. Sankcije na obzorju Danes bo plenarna skupščina Društva narodov izvolila odbor, ki se bo bavil z vprašanjem sankcij proti Italiji Velike Britanije in Francije, ki eo popoldne komferirali o sankcijah proti Italiji. V poučenih krogih izjavljajo, da se bodo sankcije izvajale na podlagi načel resolucije sveta DN od 4. oktobra 192L, ki določajo najiprej prekinitev diplomatskih in konzularnih odnošajev, ukinitev prometnih zvez, poštnih in drugih, nato pa gospodarske sankcije, namreč omejitev izvoza nekaterega blaga, ki utegne koristiti ж vojaškem pogledu. ženeva, 8. oktobra, o. Zatrjujejo, da bo skupščina DN na svoji jutrišnji seji izvolila odbor devetnajstih, ki se bo bavil z vprašanjem sankcij proti Italiji. V tem odboru bo razen dr- Beneša in 13 članov sveta Društva narodov pet članov držav, ki mejijo na Italijo in zastopnika neke skandinavske države ter Nizozemske. Potemtakem bo v odboru devetnajstih feudi zastopnik Jugoslavije. Vsi današnji razgovori barvala, Edeoa. Beneša in Avenola so se nanašali Izključno na sankcije. V Ženevi se je zbralo mnogo strokovnjakov, ki sedaj pripravljajo podrobnosti za izvajanje sankcijakih določa. Zanimivo je, da je razvil veliko aktivnost tudi ameriški konzul v ženevi. Imel je danes celo vrst» razgovorov z zastopniki posameznih delegacij. Pravijo, da nameravajo sodelovati pri sankcijah Društva narodov tudi Z edin jene države, Japonska, Nemčija- in Brazilija čeprav niso članice Društva narodov. Zedinjene države se interesirajo za sankcije zlasti z vidika BriandovegaJCelloggovega pakta. Ženeva, 8. oktobra g. Svet Društva narodov je izrekel svojo razsodbo in je s tem za sedaj njegova misija končana. Glavno zanimanje je osredotočeno sedaj na pripravah za plenarno sejo skupščine Društva narodov, lei bo jutri. Dr. Beneš je davi prispel v Ženevo ter je imel razgovore г generalnim tajnikom Avenolom, angleškim ministrom Edenom in drugimi člani »veta Na jutrišnji seji, ki se bo pričda ob 16., bo vsem delegatom dana možnost, da obrazložilo stališče svojih vlad gilede vzhodno - afriških dogodkov. Siplošna debata bo precej kratka ter računajo, da bo tako imenovani koordinacijski odbor, ki bo nadziral uporabo sankcij, izvoljen jutri ali pojutrišnjem. Danes eo prispeli gospodarski Öe ti ukrepi ne bi pripravili ItaäTje do spravljivejšega »tališča, pride v poštev blokada ene ali več držav na podlagi pooblastil DN. Та иктер bi se izvajal samo v skrajnem primeru, ker spada do neke meje v obseg sankcij vojaškega značaja. Italija se ne bo uklonila Rim, 8. oktobre- o. Vladni krogi zatrjujejo, da je italijanska vlada pripravljena prenesti vse gospodarske in finančne sankcije, če bi jih odredilo Društvo narodov proti Italija- Čeprav je označena za napa-dalk«, se ne bo odpOyedala svojemu vojaškemu pohodu proti Abesincem. Zgodilo se bo največ to, da bo izstopila iz Društva narodov. Mussolini je že ob priliki poiz-kusne moblizacije fašistov, povedal, kako se bo Italja branila proti sankcijam, če bi pa prišlo do izvajanja vojaških sankcij, odklanja Helija odgovornost za ves nadaljnja razvoj dogodkov. Vsekakor bo italijanska vlada smatrala tudi blokado Italije kot vojaško odredbo, proti kateri se bo znala braniti г vojaško s lo. V vsakem primeru pa odklanja odgovornost za primer, da bi se vojna iz Afrike razširila tudi na Evropo. Upravnik DHB v Parizu Beograd, 8. oktobra, p. Upravnik Državne hipotekarne banke fr Djuričič je odprtimi I Part* PREKINITEV DIPLOMATSKIH STIKO\ MED ITALIJO IN ABESINIJO Odpoklic obeh poslanikov - Z zavzetjem Abesincem svetega mesta Aksuma so Italijani zaključili prvi del svojega vojnega pohoda v Abesinijo Adua, 8. oktobra, d. Italijanske čete utrjujejo po zavzetju Adue svoje postojanke ter se pripravljajo ža nadaljnji nevarnejši pohod proti gorovju južno od Adue. ki zapira dohod v notranjost Abesinije. Čete v prvi fronti neprestano ojačujejo z novimi oddelki, ki korakajo noč in dan preko obmejne reke Mareba proti jugu, dočim so obenem tisoči delavcev in vojakov zaposleni z gradnjo mostov in cest v divjem pogorju severnega abesinskega obmejnega ozemlja. Na osvojeno ozemlje transpor-tirajo tudi joiatno število topov z ogromnimi količinami municije. živil in dragih potrebščin. Med bataljoni redne italijanske vojske korakajo čete eri-treiskih domačinov ter za gorsko vojno izvežbani alpinci z gorskim topništvom in poljskimi topovi kalibra 10.4 cm. Čete se razvrščajo desno in levo od Adue ter tvorijo 40 km južno od eritrejejske meje fronto, za katero se razvija običajno etapno življenje. Med tem so tudi že postavili ob glavni poti obvezovali-šča in lazarete. Posebno spretnost ka^ žejo italijanske čete pri graditvi cest. Skoro neposredno po prekoračenju reke Mareba so pričeli tamkaj graditi velike železne mostove, ki so bili zgrajeni s presenetljivo naglico. Že sedaj je zgrajenih več kilometrov cest v toliko, da se more na njih razvijati živahen promet tovornih vozov Med ranjenci so posebno mnogoštevilni eritrejski domačini, med nüm tudi oficirji, kar je zrak da so Italijani v bojih v severni Abesmiii predvsem uporabili čete. sestavljene iz črncev. Po sedanjih pripravah se more sklepati. da je prvi cilj nadaljnjega italijanskega prodiranja zavzetje Aksuma, Abesincem svetega mesta. Italilani SUH! Addis Abeba, 8. oktobra. AA. Poročevalec agencije Reuter je prejel vest, da so Italijani zavzeli Aksum. Tako je italijanska vojska končno zavojevala vse ozemlje med Adigratom, Aduo in Aksumom, kakor je določal prvi načrt njenega vrhovnega poveljstva. Rim, 8. oktobra. AA. Čeprav uradno še ni potrjena, smatrajo vest o padcu Aksuma za resnično. Aksum se nahaja na višini 2000 m nad morjem. To strateško točko pred desnim krilom italijanske vojske je zavzel oddelek vojske, ki je imel nalogo braniti desni bok kolone generala Maravigna. Z zgodovinskega stališča je Aksum eno riajvažneiših mest v Abesiniji. Tu so, kakor znano, kronali abesinske cesarje. Poslanik Vinci pozvan, naj zapusti Abesinijo Ženeva, 8. oktobra, n Abesinski delegat pri DN, Tekle Havariate. je izročil generalnemu tajniku Avenolu posebno noto, v kateri naglasa abesinska vlada, da je dovolila italijanskemu poslaniku bivanje v Addis Abebi. čeprav sta obe državi v vojnem stanju. Dovoljenje je bilo izdano pod pogojem, da ne bo uporabljal radia, poslanik pa je obljubo prelomil in je bilo poslopje italijanskega poslaništva središče nedovoljenega političnega in vojaškega delovanja, zlasti pa vohunstva. Zato je abesinska vlada poslaniku izdala odlok, naj nemudoma zapusti Addis Abebo in se odpelje v Djibuti. V ta namen mu bo na razpolago poseben vlak z zadostno vojaško zaščito. Odpoklic abesinskega poslanika iz Rima Addis Abeba. 8. oktobra, AA. AbeSin-ska vlada je pozvala odpravnika poslov abesinskega poslaništva v Rimu, naj zahteva od italijanske vlade svoj potni list. Rim, 8 oktobra. w. Po semkaj ■ vesteh so zadnji člani italijanske kol°ni-je v Addis Abebi prispeli z vlakom v djibuti. Med njimi so štirje adravniki italijanske bolnice in 7 bolniških sester. Njihov odhod se je izvršifl brez incidenta. Italijanski poslanik bo e svojim peobjem prisipefl v Djitouti juitri. abesin Manjši abesinski oddelki so vdrli v Eritrejo in skušajo ogrožati konsolidacijo v ozemlju, ki so ga zasedli Italijani manj 47.000 dobro oboroženih abesinskih vojakov. Bombardiranje abesinskih čet iz zraka Rim, 8. oktobra. w. Dočim čete pri Adui utrjujejo svoje postojanke, prodirajo, kakor poročajo italijanski listi, italijanske predstraže proti jugu v smeri proti Ma-kali. Italijanski letalci so južno od Adue opazili abesinske čete ter jih bombardirali. Bombe italijanskih letalcev so popolnoma uničile večje abesinske oddelke. Na somalski fronti so italijanski bomibarderji napadli posadko v Gorabi. Italijanske letalske eskadrilje motijo gibanje sovražnika, da preprečijo protinapade. V 15. italijanskem komunikeju omenjeni napad Abesincev je bil izvršen na se-vero - zapadnem kotu Abesinije, ne daleč od južne meje proti važnemu italijanskemu trgovinskemu oporišču Om Ager na karavanski cesti od Asmare proti Gondar-ju in Kasali. Napad so odbili vojaki domačini. Rim, 8. oktobra. Iz italijanskega glavnega generalnega štaba je dospelo poročilo o napredovanju abesinske proti-ofenzive na skrajnem koncu vzhodnega krila severne fronte. Abesinska legija smrti je prodrla v Eritrejo, zavzela Adi Kaj in sedaj naglo prodira proti 70 km oddaljenemu kraju Addis Ugriju, ki leži severno od Adue na eritrejskem ozemlju. Drugi oddelek Abesincev je na zapadu prekoračil reko Mareb in prav tako prodira proti Addis Ugriju. Italijansko vojaško poveljništvo je v skrbeh, da ne bi Abesinci obkolili italijanske vojske, ki je koncentrirana v Adui, Adigra-tu in severno od Aksuma. Abesinci so zaplenili doslej štiri itali-.janske tanke. Addis Abeba, 8. oktobra, p. Po poslednjih vesteh, ki jih je dobil poročevalec agencije Reuter, se je vojska ped poveljstvom rasa Sejuma utrdila na črti Aksum - Maka, čete pod poveljstvom rasa Kase pa uspešno napadajo Italijane od vzhoda in prodirajo v Eritrejo. Vojska rasa Kasa šteje 80.000 ljudi ter je že prekoračila reko Setit. Uradni krogi zatrjujejo, da je mnogo ljudi iz italijanske Eritreje pribežalo v Abesinijo in se zbirajo v Makali. Begunci prinašajo s seboj strojnice in drugo orožje. Pod poveljstvom abesinskega prestolonaslednika in rasa Molugete prodirata dve abesinski koloni v smeri proti Adui. Gverilska vojna za italijansko Sronto Addis Abeba, 8. oktobra, o. Po mnenju vojaških strokovnjakov je abesinski vpad v Eritrejo postranskega pomena in ima samo četniški značaj. Abesinci italijanskih postojank ne bodo mogli resno ogrožati, hudo pa bodo ovirali konsolidacijo doslej zasedenega ozemlja. Tudi na višinah okrog Adue prihaja pogostoma do četniških spopadov, redna abesinska vojska pa se med tem zbira po gorah med Aksumom in Makalo. Prav tako se vršijo na južni fronti zgolj tehniški boji. Do prave bitke doslej ni moglo priti, ker se nasprotnika borita na močvirnatem terenu, ki silno ovira italijansko prodiranje v abesinsko ozemlje. Abesinci zaplenili 12 tankov Addis Abeba, 8. oktobra, o. Po vsej Abesiniji vlada veliko navdušenje zaradi hrabrosti abesinske vojske. Abesinci so ponekod naskočili tanke, se povzpeli po njihovih oklepih in pobili njihovo posadko. Na tak način so zajeli že 12 tankov. Vojska rasa Sejuma se naglo pripravlja za protiofenzivo. Že te dni bo v gorah južno od Adue zbranih naj- Razmeščanje abesinske vojske Addis Abeba, 8. oktobra, d. Abesinski vojskovodje se bavijo sedaj z reorganizacijo vojaške uprave in preskrbo živil. V notranjosti države so zaposleni novo imenovani generalstabni oficirji, med katerimi so tudi mnogoštevilni inozemci, pred- vsem s pošiljanjem čet na razne fronte. Podatki o moči posameznih vojaških kontingentov si zelo nasprotujejo. Iz Kafe se je odpravil na bojišče ras Ge-tanu s 50.000 vojaki. Močni oddelki Abesincev korakajo v Desie, kjer se bo koncentrirala abesinska vojska pod cesarjevim poveljstvom. Desie ima dobre cestne zveze s Hararjem in Addis Abebo. Ras Sejum je brzojavil, da je v zadnjih bojih ujel enega italijanskega polkovnika in 30 italijanskih častnikov. Abesinski cesar je izrazil željo, naj ujetnikov ne pošiljajo v Addis Abebo, ker je prebivalstvo prestolnice preveč ogorčeno proti Italijanom. Uradno potrjujejo, da je italijanska vojska zasedla Adigrat na severni in Ger-logubi na hzvodni fronti. Abesinska vojska je prejela nalog, naj se umakne Italijanski napadi v pokrajini Volkajt se nadaljujejo. Komunike št. IS Rim, 8. oktobra. w. Ministrstvo za tisk ih propagando objavlja naslednji komunike št. 15. V teku 7. oktobra so italijanske čete utrjevale pri Adui zavzete postojanke in popravljale pota. Močni oddelki delavcev in pijonirskih čet so nadaljevali svoja dela in morejo avtomobilske kolone priti Se do fronte. Aeksti, ki pilpsdsjo obmejnim oddelkom v Tesenaju, so odbili napad Abesincev na Om Ager. Pri operacijah zadnjih dni je bilo več sto Abesincev ujetih ter »o Italijani zaplenili mnogo vojnega materijala. Izgube italijanskih čet so malenkostne, ragube Abesincev, ki pa se še ne morejo točno ugotoviti, eo velike. Razpoloženje med našimi četami je »zborno. A"mara, 8. oktobra. Na eritrejeki fo»n ti se že kažejo jasnejši obrisi možnosti za nove vojne operacije. Rae Sejum se Je Po padcu Adue umaknil ter gkuša v smeri od Aksuma proti Makali ustvariti n»vo fronto- Abesinci kopljejo tu strelske jarke, какрг tudi velike jame, pokrL te z vejami in zelenjem, kot pasti za italijanske tanke, toda italijansko armadno vodstvo je že uporabilo učinkovito sredstvo za zaščito tankov pred morebitnimi nezgodami. Letala namreč bomba rd ira.i-o neprestano nove abesinske črte. Pod vodstvom grofa Ciana je večje število letal lipmbardiralo abesinske postojanke južno od Makaüe. Domnevajo, da pripravlja ras Sejum v tem odseku protiofeuzivo, toda postojanke italijanske vojske 6o zeio ugodne. Italijanska pehota in erttrejski domačini so se polastili vseb strategično važnih točk podarja, ki obvladujejo dohod do doline Takaze. More se torej domnevati, da ее nadaljnje prediranje čet generala de Bona ne bo posebno zavlek. lo. Posest te omenjene doline je posebno važna, ker predstavlja vrata v osrednjo Abesinijto in Pot k Addis Abebi. Ameriška ponudba Itali ji Newyork, 8 oktobra, o- Washingtonski tisk poroča, da je ameriška vlada pripravljena dovoliti Italiji veliko posojilo za njeno finančno n gospodarsko obnovo. preneha vojno proti Abesincem. Za ta načrt se zavzema že večina ameriških ban_ karjev. V to svrho od se suspendiral John. sonov zakon, ki prepoveduje ameriškim državljanom oosojati denar državam, ki niso izpolnile svojih obveznosti glede vojnih dolgov. Svet Društva narodov o abesinski vojni V svojem poročilu je ugotovil, da je med Italijo in Abesinijo nastopilo vojno stanje in da je za napadalca smatrati Italijo Ženeva, 8. oktobra. AA. Generalno tajništvo DN je poslalo vladam vseh članic sn nečianic DN poročilo o posvetovanjih sveta glede spora med Italijo in Abesinijo. Poročilo vsebuje poročila odbora trinajstih in odbora šest h ter zapisnik o debate na včerajšnji seji sveta DN. . Poročalo, odbora trinajstih opisuje razvoj ital|; jansko-abeeinskega spom. ugotavlja posamezne važne okoliščine v sporu m analizrira mednarodne obveznosti, kotokor se nanašajo na te okoliščne, na to p* nadaljuje: Abesinija je bila sprejeta v Društvo narodov »n uživa zato vse pravice, a ima obenem tudi vso dolžnost, da izpolnjuje obveznosti kakor vsaka članica Društva narodov. Abesinija je podpisala obči pakt proti vojni, kn je-bil sklenjen v Parizu 27. avgusta 1927.č Pakt DN.. pariški pakt m italijansko-abesinska pogodba o prijateljstvu pomiTjenju in o arbitraži z dne 2. avgusta 1927. Pakt D'N. pariški pakt in de statuta permanentnega mednarodnega sodšča pomenijo za Abesinijo in Italijo svečano obvezno8*, ki izključuje uporabljanje oborožene sile v primeru sp°rov med njima- Memorandum, ki ga je izročila stalijan-ska vlada 4. septembra, navaja obtožbe proti Abesiniji, ki se lahko opredelijo v naslednje skupine: nesigurnost mej, neizvajanje obveznost, ki jih je Abesinija prevzela, ko je vstopila v DN, suženjstvo ter notranji nemiri, ki ne dopuščajo abesinski vladi, da bi izvršila obveznosti v smislu sklenjenih pogodb in zadovoljila gospodarske interese Italije. Dogodki, ki so se odigrali v času, ko je odbor sestavljal to poročilo, so odvzeli svetu DN možnost, da vsa dejstva presodi po posebni anketi, vendar pa lahko glede na pritožbe italijanske vlade ugotovi nekaj dejstev. Kar se tiče nesigumosti ne mejah Abe«-ndje, »e lahko svet opira na svedočbe diveh drugih evropskih sil, katerih kolonije mejijo na Abesinijo. Tudi na teh mejah so se pripetili incidenti, toda vsi ®o bili urejeni po diplomatski poti, ker so se vselej upoštevale velike težave, s katerimi se centralna abesinska vlada na svojem ozemlja bori zaradi velikih daljav, slabih poti in zadržanja posameznih pokrajinskih oblasti. Kar se tiče neizpolnjevanja obveznosti, ki jih je Abesinija prevzela napram DN, ni verjetno, da bi jih abesinska vlada name- Zanimiva angleška informacija o možnosti razdelitve Avstrije Ugledna angleška revija »Review of Reviews« priobčuje uredniški članek »The Austriaи Cauldron Boüs«, ki je vzbudil v upl^matskih in političnih krogih veliko pozornost, članek izvaja naslednje misli; »Avstrija je bankrotna. Njena uprava je d0cela nesposobna. Vlada je v rokah Heimwehra in jo je najbolje označiti .Absolutismus, gemildert durch Schlamperei«. Časopisje ne sme kritikovati vladnih ukrepov, ker se nahaja pod najstrožjo cenzuro, na drugi strani pa S£> kabare ti polni satire na vlado. Kam plove Avstrija? Sedanje stanje je absolutno nevzdržno. Možni so trije izhodi. Povratek Habsburgov, anškus (pri klopov k Nemčiji) ali kot tretja možnost, razdelitev Avstrije med Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo- Povratku Habsiburžanov najodločneje nasprotuje Mala antanta, ki grozi z mobilizacijo svojih armad, ako bi se hotel Ot.0n vrniti na izpraznjeni prestpl. Italija je restavraciji Habsburžanov simpatič-ua, ker bi se s tem preprečil anšlus. Kar »iče Male antinte, bi ta preje pristala na snšlus. ki ga smatra za manjše zlo Kakor povratek Habsburžanov Iz vseh teh razlogov so začeli v »Italiji razmišljati o tretji možnosti, o raz-delitvi Avstrije. Vorarlberška ln Tirolska bi pripadli Italiji, kar bi značilo 6000 kvadratnih milj zemlje in pol milijona prebivalcev. Jugoslavija bi dobila del Koroške in štajerske s približno 200.000 prebivalci, ki so povečini Slovenci. Nemčija bi dobila vse ostalo, torej 24.000 kvadratnih mfflj ozemlja in 6 milijonov prebivalcev. V Nemčiji bi bil potem Dunaj drugo, Hamburg pa tretje velemesto. Nemčija bi e tem teritprijalno do®eј nato se je odpeljal z avtomobilom na Topči-dersko Brdo k ministrskemu predsednJ&u Stojadinoviču, Pri katerem je o»ta! Skoraj celo uro. Še ta teden se bo sestat izvršni odbor JRZ, da bo pregledal poročila o ustanavljanju krajevnih, sreskih to bami-ramidastem otoku — vulkanu smo ugledali žlebove, ki jih je napravila lava od vrha vulkana do temnega morja. Vihar ALBUS terpentinovo milo za vse dni — in za vse perilo. X гтяА smeri tm tet t* ЛтшнЛмт, vt Fmastjo Viteški kralj z bratrancem knezom Pavlom je na krovu ЕЈа&аг leto prej smo tod! lan! v za- йе(3ш jeseni jeli pripravljati > Dubrovnik« aa daljše potovanje visokih potnikov. Po zaključku letne eskadre smo pristaffl v TLvtu ob pomolu, kjer je arzena! naše vojne mornarice. Tu je bilo precej živahno, kajti istodobno z nami sta vzdolž pomola stali tudi naši poimomici »Hrabri« in »Osvetnik«, M sta. se pripravljali za vožnjo v severno afriško mesto Bizerto, kjer so grobovi srbskih junakov. Po zadnjih velikih delih smo 4. oktobra vkrcali še najpotrebnejše: živež, pitno vodo, nafto in dvorske stvari. Na,to smo sredi popoldneva zapustili Tivat ter okoli 17. ure pristali ob prijazni Zeileniki, kjer je zadnja postaja bosansko-hercegovske ozkotirne železnice- Tu smo pričakovali visokih gostov. Nebo nad nami se je začelo temniti, temni oblaki so se razgrnili nad vso Boko. Prihod visokih gostov 5. oktobra je začelo rano deževati. Takoj so bile ceste precej razmočene. Njuni Veličanstvi s spremstvom sta potovali v avtomobilih iz Beograda skozi Kosovsko Mitrovico in Ce tiri je v Zele-niko. Zaradi slabega vremena so fce-snili Pričakovali smo jih ves dan zaman. Šele okrog pol 20. je dež ponehal ■— tedaj so pripeljali dvorski avtomobili Prvi je izstopil kralj, nato kraljica., knez Pavle s kneginjo Olgo, ministrski predsednik in zunanji minister Jevtič, upravitelj dvora, oba adjutanta in druge visoke osebnosti iz spremstva. Kralj se je pozdravil s poveljnikom mor. naj ice, nato z našim poveljnikom ladje, potem se je obrnil k nam mornarjem. Stali smo lepo razvrščeni na palubi v temno modrih uniformah. Kralj v admiralski uniformi je pazljivo obšel nase vrste ter nas pozdravil s parkratnim vzklikom: »Pomozi bog junaci!« Soglasno in gromko smo odzdravili »Bog Ti pomagao!« Z zadovoljnim smehljajem se je kralj nato podal v svoje prostore. Sledilo je pojačanje straže na obali in tudi z morske strani je bilo poskrbljeno, kakor velevajo predpisi- Zadnji podpis v domovini Tudi 6. oktobra — sobota — nam je prinesel deževno in viharno vreme. Na ladji je bilo vse tiho, samo veter je žvižgal svojo monotono pesem. Nekaj pred deveto uro dopoldne so Njuni Veličanstvi, knez Pavle in kneginja Olga zapustili »Dubrovnik« ter se z aviom vzpeli do cerkvice Savine nad Hercegnovim. Cerkvica stoji na griču sredi krasnega gozdiča, med bujno rastočimi palmami, oljkami, oranžami, citronami ter drugim tropskim rastlinstvom, kar daje veličastno sliko. Sodim, da je to najmikavnejša točka obale našega južnega Jadrana. Po starem verskem običaju je kralj prižgal pred oltarjem svečo za srečno pot. Nato se je podpisal v romarsko knjigo cerkvice; podpisala se je nato tudi kraljica in potem še knez Pavle in Olga. Ob 10. so se visoki gostje vrnili^ na ladjo. Bili smo pripravljeni za takošnji odhod. Vendar smo morali počakati i pol ure, kajti pred vhodom v Boko so se začrtavali visoki valovi, znanec da bo vožnja na odprtem morju huda in nevarna. Prav zato se je Nj- Vel. kra-ljica odločila, da bo rajši z vlakom potovala v Pariz. Po tej vzločitvi so se Nj. Vel. kraljica, knez Pavle m Olga izkrcali — mi pa smo takoj nato ob 10.30 — sneli jeklene vrvi, s katerimi je bila ladja privezana, ter se med monotonimi udarci obeh vijakov nalahko oddaljevali od kopnine. Kraljica, knez Pavle in knejrim'a Olga so z obale živahno pozdravljali odhajajočega kralja, kralj pa je nekajkrat pomahal ^v slovo. V precejšnji oddaljenosti je še ogledoval skozi daljnogled hitro izgi- nja jočo obalo. Nato pa se je zamišljen zagledal v visoki vrh Lovčena, za katerim leži Cetinje, njegov rojstni kraj. Na odprtem Jadranu Iz Boke smo izpluli mimo Ostrega rta in ubrali ravno pot proti Otrantu. Kmalu smo izgubili iz vidika našo obalo in se znašli na širokem odprtem morju, M je bdllo srednje valovito, nebo pa prekrito s temnimi oblaki. Vožnja je bila dolgočasna. Mornarji začetniki, ki so bili pred nedavnim ukrcani, so začutili morsko bolezen, ki se je pozneje še poslabšala in razpasla tudi med starejšimi člani posadke. Popoldne nam je majhen dogodek spet vrnil razpoloženje- Okrog 16. se je za malo časa pokazalo solnce in kakšno miljo daleč od naše ladje smo opazili predmet, M je plaval na površini morja — kmalu smo ga prepoznali za glavo torpeda. Zato smo takoj spustili v morje čoln in tudi «Dubrovnik» je krenil proti torpeda. Čolnu je poveljeval častnik, у katerem je veslalo 7 mornarjev. Z v>e®kimi napori so zmagovali nemirne valove, dokler niso slednjič pripeli torpeda na vrv. Vsi smo bili radovedni, odkod tn kako je prišel torpedo sem. Slednjič smo izvedeli, da je služil Angležem pri vajah, ko so bili nedavno prej v teb vodah. Kasneje ob povratku smo ga fim v Splitu vrnili. Kralj je stal na krmi ladje ter je z živo pozornostjo opazoval delo svojih mornarjev. Medtem je prispel čo4n e torpedom b ladji; težko podvodno ogrodje smo dvignili s posebnimi pripravami na krov. Kralj je prisbopfl čisto bfiL zu in se smehljal. Razgovarjal se je s častniki in gledal, kafco so mornarji snažSli torpedo. Nadaljevali smo pot Vreme je kazalo na bolje. Vendar so nas brezžična poročila naših podmornic, Ы sta že dan pred nami nastopili pot proti Afriki, opozarjala, da nas čaka razburkano morje in hoda pot- Začelo se je večeriti, okoli 20. ure smo na za. padni strani obzorja opazili bele žarke razsvetljenega mesta Otranta ob južni italijanski obali Pozno zvečer smo pluli mimo rta Sta. Maria di Lenca, a veliki obalni svetilnik nam je označeval pot dalje po Jonskem morju. Kdor nI bil to noč v službi, je šel k počitku ne sluteč, da mu je to zadinija mirna noč v naslednjih 8 žalostnih dneh. Po vsej nerodnosti sem bil to noč v službi, s čimer sem bil prikrajšan za nekaj ur spanja. Mimo Italije 7. oktobra zjutraj, ko se je zdanilo, sem opazil, da držimo južno_zapadni pravec, z desne strani pa sem videl golo, rumeno kamenito obalo: Kalabrija, ki se je vila proti jugu. Tu in tam oživljajo pusto cbaio majhna kalabreška našel ja, vsa prav ob robu visokih skal, tu in tam sameva viadukt železnice, M vozi cisto ob morju in se vije kakor jeklen pas okrog vsega italijanskega polotoka. Okoli 11. ure dopoldne smo pluli mimo mesteca St. Domenico. Tudi kralj je stal na krovu in živo motril obalo, ko smo se bližali rtu Spartivente. Brila je mrzla severna sapa, oblekli smo modre mornarske suknje, ter si zavarovali čepice s podvezo, da nam jffli veter ne odnese- V takem vremenu se nam je torej pokazala po toploti tako sloveča južna Italija. V daljavi smo uzrli prve obrise romantične Sicilije. Skozi raztrgane oblake je pogledovalo solnce. Iznad Sicilije je iz goste megle molel vrh gorskega masiva, 3274 m visoki vulkan Etna. Čeprav ie bil vrh pokrit s snegom, so bili vendar dobro vidni žlebovi, Ы jih je napravila lava. Iznad žrela se je počasi in v kodrastih oblakih dvigala z oblaki pomešana para. Pripluli smo do vhoda v mesmsko ožino. Opazili smo izredne množine delfinov, ki so v velikih skokih obkrožal ladjo. Morje se je tu Pred slovesom na ,J>ubrovniku": kralj Aleksander po* slednjič s kraljico, knezom Pavlom in kneginjo Olgo Pluli smo po dobro obiskani morski cesti Messina-Marseille, zato smo pogosto srečavali ladje iz Marseillea, Tou-lona, Niče in drugih mest francoske rivijere. Veter je postajal vedno močnejši in se je slednjič razdivjal v vihar. Valovi, ki so dosezali veliko višino, so prepravljali celo poveljniški most naše ladje, s katero se je morje igralo kakor z orehovo lupino. Bivanje v prostorih je postalo neznosno. Večerjo smo prepustili valovom. Dne 8. oktobra zvečer je vihar dosegel višek. Prednji ■»«> na vfoufccm skalnatem hriba opazčM imenitno zgrajeno cerkvico Marije Pomočnice, kjer po starih navadah darujejo pomorščaki prižgano svečo pred prvo vožnjo ali pred daljšim potovanjem. Nasproti nam pride majhen motorni čoln, M je imel nalogo, da nas povede pred Wko ter označi mesto našega sidranja- Tako vedem smo ж vsem sijajem za-pfe£ pred vbod stare lobe. Na določenem mestu smo spustih desno aftdro in «Diibrovnifc» je obstal obdan od francoskega bnodovja, И je eestojaiofe dveh križark («CoJbert» 4n «Foch»), šestih velikih rušilcev, devetih podtocrnie tn več eskadrü aeroplanov. V pisani zmedi so okrog naše ladje krožile basbe in Dubrovnik plul skozi kanal in pod mostom Transbordeurjem. Ko smo se do dobra približali glavni obali, so nas objeli šumi automobilov in tramvajev, videli smo gestikuliranje ljudi — vse to se nas je čudno dojmilo. Ko smo bili po večurnem manevru pristanka gotovi, pri čemer nam je veter silno nagajal, smo začeli pripravljati za prenos krste s truplom Viteškega kralja na brod. Z ladje se je dobro videl s peskom posuti madež krvi na mestu, kjer je obležal zločinski atentator. :»Dubrovnik« je pristal tako, da je samo z zadnjim delom bil privezan na obalo, a z desne in leve sta stali kot častni straži francoski podmornici »Ru_ bis« in »Nautilus«. Na krovu sta stali posadki v lepi vrsti v tipični uniformi francoske mornarice. S pomočjo francoskih civilnih in vojaških oblasti smo M obale pa do levega boka ladje napravili širok pontonski most ter ga okrasili z našimi in francoskimi zastavami. Promet na obali in po Canabiere v kateri je bdi izvršen atentat, je bil ustavljen. Prišla je vojaška godba, jezdeci in drugo francosko vojaštvo, ki .ce je postavilo v špaliir in kordone. Vse je- bilo pripravljeno za prenos krste na ladjo- Ob 16. ko se je solnce pomaknilo nad zaoad, se je proti obali bližal žalni sprevod. „Dubrovnik" sprejme mrtvega kralja Prvi se je pojavil avto z Nj. Vel. kraljico Marijo in knezom Arzenom, za njim avto s predsednikom francoske republike Lebranom, ter mornariškim ministrom Pietrijem. Sledil je avto »Samaritaine« s krsto, okrašeno s 14 venci. Postavili, so jo ma mal katafalk. Nato pa so častniki «Dubrovnika» ob spremljavi godbe, ki je igrala jusoslo-vensko in francosko himno, prenesli krsto do dvigala, s pomočjo katerega smo jo dvignili na ladjo. Krsto smo nato položili pod ščitnik velikega topa na ladijski krmi, prostor pa okrasili z lepimi venci, ki so jih bila poklonila francoska oblastva. Dva častnika sta nastopila stražo pri mrtvem kralju- žalostno slovo Kraljica Marija je vsa skrušena zapustila ladjo. Ob 17, je sirena našega ponosnega «Dubrovnika» označila naš odhod, nato se je ladja začela pomikati iz luke smrti. Na obali je bila velikanska množica ljudi, videli smo celo ljudi po strehah, ob kanalu pa so stala razna društva razvrščena v vrste, vse je stalo odkritih glav. Ženske so se križale in med nami mornarji se je marsikatero oko orosilo. Pred Marseilleom sta nas čakali francoski križarki «Cölbert» in «Duquesne» ter rušilca «Gerfaut» itn «Vantour». Bili so določeni, da nas spremijo v domovino- Ob zahajajočem solncu ie tiho plul «Dubrovnik» v spremstvu francoskega brodovja v nastopajočo noč — da ponese mrtvega kralja v naročje domovine. Plul je z veliko hitrost .jo, da smo komaj čutili nemirno, razburkano morje. Na poli v domovino Hiteli smo v pravcu precej ob francoski obali, tako da smo okoli 21, ure pluli mimo druge velike francoske luke Toulona. V luki stoječi brodovi francoske mornarice so z močnimi reflektorji metali velike snope belih žarkov proti temnemu nebu v obliki velikega svetlega križa — v znamenje sožalja. Ko smo bili mimo toulonske luke. so nam njene luči izginile izpred oči in obdala nas je trda tema m nemirnost neskončnega morja. Ta noč sicer ni bila tako strašna, zato nam je pa naslednji dan — 11. oktobra — prinesed strašno burio z visokimi, penečimi se valovi lionskega moria. Valovi so do-sezali višino preko 10 metrov. Ker je morje vsak čas preplavljalo ladjo, smo s ponjavami prekrili topov ščitnik, v katerem je ležala kraljeva krsta. Dopoldne smo pluli proti Korziki mimo Ajaccija rodnega mesta velikega Napoleona. Krenili smo proti jugu in okoli 9 ure dopoldne doseeli ožino Bonifaccio. 12. oktobra dopoldne smo opazili v daljavi obrise liparskih otokov, na čelu jim vulkan Stromboli, tokrat oblit od zlatega solnca. Ura še ni bila 9., ko smo zaslišali brnenje motorja velikega italijanskega trimotornega letala, ki je letel nad nami. Spustil se je nfoko nad ladjo in je pozdrayljaje krožil okrog «Dubrovnika», nato pa se je vrnil in izgubil v smeri proti Siciliji- Italijansko brodovje izkaže zadnjo čast Opoldne smo pluli mimo Liparskih otokov in se bližali messinski ožini. Ko se nam je pokazala kopna zemlja južne Italje, smo zagledali kake 4 milje pred nami več ladij italijanske vojne mornarice. Na čelu je plula kot zastavonoša m voditeljica flotilje križarka »Alberto Guiscardo«. za njo pet rušil cev in šest taroedovk. Ko so se nam z desne strani približale, so začele ladje oddajati častni salut mrtvemu kralju. Nato se nam je pridružila vsa flotilia in v messinsko ožino smo pluli v lepem redu v veličastnem spremstvu 16 ladij francoske in italiiansk° mornarice. Tudi mesti Messina z desne in z leve Reggio smo videli v lepši luči, kakor na poti v Francijo. Na messinski obali, kjer stoji veb'ki pristaniški svetilnik, so grmeli topovi obrežne artiljerije častno salvo. Z umerjeno hitrostjo smo prepluli ožino in okrog 17. nas ie sprejelo Sredozemsko morje'. Tišina pozno jesenskega popoldneva nas ie obdajala. Ko je solnce rahajp'o za visoko in v gosto meglo zavito F>no. nas i> Цв'Няп«ка flotilja po-slednjič pozdravila. Nato ie odpluia nazaj proti celini v svoje vode. I 13. oktobra вто že pluli po Jonskem [ morju. Nebo je bilo vedro, morje še precej mirno, daleč za nami pa je bilo videti penečo se cesto, ki sta jo bila razorala ogromna vijaka našega «Dubrovnika». S čudnimi oböutki in žalostnim pričakovanjem smo nadaljevali pot proti domači zemlji. Prvi žalostni pozdrav domovine Jadraa — kako blago zveni tvoje ime, ki nas opominja rodne zemlje! Vedro nebo, sinje morje, venec otokov v bujnem zelenju! Na večer plove tiho neslišno naš rušil ec proti divji romantični obali starega Dubrovnika- Prvi v domovini so pričakovali Dubrovčani svojega mrtvega kralja. Iz mesta se je čulo zvonenje, a po obalah in po ogromnem obzidju starih trdnjav so stale množice ljudstva s svečami v rokah, topo zroče za počasi plovečo ladjo. Z obale se je čulo turobno klicanje: »Slave Mu!« — Dubrovnik je plul dalje srečujoč velike skupine ribiških bark, zbranih z vseh otokov, ki so z lučicami osvetljevale zadnjo pot Mrtvemu admiralu. 14. oktober. Počasi se je mirna noč umikala nastajajoči zori. Na Splitskih vratih se nam ie v dalji prikazala razsvetljena obala. Split nas je s težkim srcem pričakoval. Nasproti so nam prišli naši drugovi. naše bojne ladje, vsem na čelu križarka »Dalmacija«, nato nosilec avionov »Zmaj«, sledila sta mu minonosca «Labud» in «Sokol», tri torpedovke nazadnje borbena čolna »Četnik« in »Uskok«. Po zraku nam pribrni napoti eskadrila aeroplanov, ki nosijo na svojih krilih dolge črne trakove. Iz lovorjevega listja spleteni venci so padali na ladjo, a na vseh ladjah, ki so nam prihajale naproti, so bile po sadke razvrščene po palubah, s pogledi uravnanimi na ščitnik velikega topa na krmi našega rušilca, ki je bil pokrit z venci in zastavami Saint angleškega brodovja Pred luko so nas pozdravile velike angleške vojne ladje «Queen Elisabeth», «Royal Sovereign» in «Revenge» ter naš veliki luksuzni parnik «Kraljica Marija», a v pristanišču samem poleg drugih naših trgovskih ladij tudi angleški rušil ci «Keith», «Voadicea», «Boreas» in «Buldogg». Ob 5. zjutraj smo vpluli v splitsko pristanišče ter po kratkem manevru pristali na pomolu majorja Stojana. V naročju Jugoslavije Vse mesto je bilo tiho. obala in ulice so bile prazne, a hiše v globoki črnini. Sredi pomola se je dvigal katafalk, na visokih stebrih so erorele bald ie. Po vsej obali so se vrstili drogovi, z njih so se nemo vile črne zas+ave- Na pomolu so bili v treh kordonih razvrščeni častniki, mornarji in drugo vojaštvo, godba. Vladala je grobna tišina. Zdajci se je oglasil zvon sv. Duja, nato zvonovi ostalih cerkva. Pretresiiiva pesem! Vse brodovje je začelo streljati častni salut, ko smo oddali domači, zemlji njenega največjega junaka, kralja Jugoslavije. Kri se preliva... za zdravje Zanimivo predavanje primarija dr. Lavriča Ljubljana, 7. oktobra Prirodoslovno društvo, ki зв je kot nekdanja sekcija Muzejskega društva šele prod kratkim postavilo na svoje noge, je v soboto zvečer uvedlo novo zimsko sezono s predavanjem uglednega kirurga, primarija dr. Lavriča o transfuziji krvi. Zanimivosti snovi in slovesu predavatelja gre pač zasluga, da je bila dvorana mineraloškega jnstituta na univerzi za množico občinstva mnogo premajhna in se to moralo društvo v prihodnje ob podobnih prilikah ogledati za večjim prostorom. Predavatelja je predstavil poslušalcem docent dr Škerlj, nato pa je primarij dr. Lavrič v obsežnih, s skiop-tičnimi slikami in nazornim znanstvenim filmom podkrepljenih izvajanjih seznanil občinstvo z enim najzanimivejših in zato tudi najpopularnejših problemov moderne kirurgije. Transfuzija krvi v resnici predstavlja tisto področje medicine, na katerem se na najpomembnejši način križajo elementi v službi človeku zajete prirodoslovne vede. principov humanitete in socialnega vprašanja. Dandanes, ko se zdi, da je svet do kraja usodno razprt med seboj, ko se narodi in posamezni sloji družbe v krvavi mržnji dvigajo drug zoper drugega, nudi nam fenomen prenašanja krvi pač enega najtehtnejših dokazov, kako enakorodna in kako tesno povezana je usoda vseh ljudi in vseh narodov sveta. V dobi gospodarske kriza so se našle množice ljudi, ki jih je življen-ska sreča sicer opeharila za delo in kruh. a jim kljub vsemu ni mogla iztrgati zdravja iz telesa, da so lahko vsak hip pripravljeni, г nekaj kapljami dragocene tekočine iz svojih žil priskočiti, če treba, komurkoli na pomoč. Včasih bogatinu, ki mu pojemlje utiip srca, včasih žrtvi katastrofe na železnici in v rudniku, včasih smrtno zadetemu ranjencu s fronte. Da, dejstvo, da se lahko danes stikajo žile dveh daljnih med sabo neznanih ljudi, da eden drugemu pomore nazaj v življenje, predstavlja brez dvoma eno najčudovitejših zmagoslavij modernega znanstva in humanitete. Primarij dr. Lavrič je v svojem predavanju najprej označil sam pojav prenosa krvi iz enega bitja na drugo, včasih od živali na žival, drugič od živali na človeka, pa od človeka, na človeka, a kakor je dosegel sodobni ruski kirurg prof. Judin, se da prenesti celo kri od človeka, ki je pred 12 urami umrl. Z vprašanjem prenosa krvi se je medicina bavila od pamtiveka, poizkušali so jo stari Asirci in Babilonci, & o papežu Inocencu VIII. poroča zgodovina, da je v 15. stoletju umrl zaradi neuspele transfuzije. V strogo znanstvenem smislu se je posrečilo najprei angleškemu zdravniku Lowerju (1666.) prenesti kri od рта na psa, dve leti pozneje pa Francozu De nisju od ovce na človeka. V prejšnjem stoletju je porodničar Blundell z uspehom prenesel kri od človeka na človeka in od takrat je metoda transfuzije doživela izredno hiter razvoj navzgor. Predavatelj je podrobno obrazložil najvažnejše sestavine in fiziološke pojave krvi in naglasil, da so Landsteiner, Jansky in Mos položili temelje moderni transfuziji 8 tem, da so ugotovili krvne skupine. Kar se namreč uspeha transfuzije tiče. se da vsa kri, ki se pretaka ljudem po žilah, razdeliti na četvero skupin, ki so si na poseben način sorodne ali pa tuje mod seboj. Četrti izmed njih pripadajo ljudje, kalerih kri premore taka svojstva, da njihova rdeča krvna telesca v serumu nobene druge krvi ne propadejo. To so ljudje, ki lahko vsem drugim na svetu pomagajo do zdravja in moči iz svojih žil. Iz te skupine se rekrutirajo trume krvodajalcev," ki jih imajo vse moderne bolnišnice po nekaj stalno v evidenci, da jih lahko vsak hip pokličejo na pomoč. Ti krvodajalci, ki lahko ob vsaki transfuziji dajejo do 600 kub. cenitime-trov krvi in lahko to svojo dragoceno daritev ponavljajo na vsaka dva ali tri mesece, se nahajajo stalno pod strogim zdrav niškim nadzorstvom, tako da je že v naprej odstranjena vsaka nevarnost okužitve -saj je znano, da se po krvi prenašajo klice prav najzavratnejših morilk. Na koncu je primarij dr. Lavrič nazorno obrazložil še samo tehniko transfuzije, ki jo moderni Percyjev aparat omogoča celo na ta način, da se lahko kri iz žrtvujočega človeka dovaja bolniku iz sobe v sobo. Profesorju Sauerbruchu pa se je posrečilo celo, da je kri napeljal od človeka do človeka neposredno s tem, da je njuni žili staknil brez kakšnega poeredujočega instrumenta. Po predavanju je bil predvajan 3e kratek film, ki je prikazal živo sliko transfuzije, kakor se vrši v operacijski sobi, posnet na našem kirurškem oddelku. Občinstvo je od predavanja odšlo z živo željo, da li bilo še večkrat deležno tako lepih in po učnih večerov. Nemško pismo o vtisih iz Jugoslavije Gelsen Kirchen, oktobra. Moje atalno sodelovanje a slovensko kolonijo v rensko-westfalskem industrijskem okrožju in spet in spet navdušena poročila prijateljev o bogatih doživetjih s potovanj eo mit dala od Jugoslavije marsikaj pričakovati. Moje nade so bile tolikšne, da Ы bil moral prav za prav prej pričakovati razočaranje od te ali one slabe strani. Po moram že priznati: vee tisto, kar sem žal v tako kratkem času desetih dni doživel med Ljubljano, Beogradom in Dubrovnikom, me je vedno iz. nova tolikanj presenečajo, vprav premagovalo, da sem se pogosto bal, ali bom zmogel vse različne vtiske povsem dojeti, jih sprejeti vase. Bled na severu in Oplenac na jugu, Beo- grad na vzhodu ln Dubrovnik na zapadu — kako bogata je ta zemlja na lepoti in čaru! Zdi se, kakor da je na tla tega sveta mati Evropa še enkrat znosila vso svojo lepoto, preden je, oddaljena nekaj sto kilometrov, dala roko Orientu. Peljal sem se iz Ljubljane v Beograd, iz Beograda na Oplenac, z Oplenca preko Beograda v Sarajevo, od tam pa v Dubrovnik in iz Dubrovnika nazadnje preko Sarajeva in Broda nazaj v Ljubljano. Slišal sem peti Slovenijo. Videl sem veličino bohinjskega sveta in prostrano hrvatsko ravan. V Beogradu me je premagal pogled na mesto, ki se z velikanskimi koraki razrašča. Na Oplencu sem videl jugoslovanski narod iz vseh delov države jokati kraj groba resničo nepozabnega kralja, in bil sem ganjen po dokazih brezmejne ljubezni tega naroda do svojega mrtvega vladarja. A za tem Bosna s svojimi hribi, s svojimi gozdovi in s svojimi slikovitimi nošami. Sarajevo: letak, ki ga je Orient spustil na jugovzhodno Evropo. In nazadnje Dubrovnik — ne vem še prav, kaj me je močnejše genilo, mesto ali morje. Dnevi so mi bežali kakor lastavice. Toda bilo ni niti ene ure, ki bi jo mogel pozabiti. Vse je bilo lepo. In če se vračam v Nemčijo s tako bogatimi čuvstvi, potem vem hkrati tudi to, koliko se imam ob vsecn tem zahvaliti svojim dobrim prijateljem in ljubeznivim ljudem, ki so me s svojo prisrčno gostoljubnostjo skoraj udušili. Gerhard KilL Tragedija divjega lovca Na nepojasnjen način je izginil in ga še niso našli Radovljica, 8. oktobra. Lepi jesenski dnevi, ko se kopljejo pestro barvani gozdovi v mehkih sončnih 2ат-kih izvabijo v gozd in na planmo ne le prave, nego tudi divje lovce. Prav jeseni čitamo največkrat o raznih lovskh nezgodah. Jesen je izvabila v goro tri bohinjske divje lovce, v pečine v Soteski. Posestn k Joža Sušnik iz No men ja je skozi več dni nagovarjal mlajša znanca T. J. iz Nomenja in M F. »z Češnjice, da bi mu šla gonit gamse. Sušnik, ki mu je bilo bržčas več za meso kakor za lepe dneve v planini, je bil odšel že par dni pred pogonom v pečine in je nastavil v ozkih, celo za gamse nevarnih stečinah zanke. Dne 29. septembra zjutraj zgodaj pa so odšli vsi trije na pogon. Sušnik se je ime postaviti na čakaft-šče, ostala dva pa sta odšla kot gonjača, šušnik jih je bil oborožil za vsak primer, če b1 le prišla blizu gamsov, z laškima vojaškima puškama. Ko so dospeli po strmi steži nad žago v Soteski v stene, so našli v zanki ujetega gamea. Takoj so ga skrili. Sušn k je odšel na čakali šče, spremljevalcema pa je odredil, da mu poženeita in sicer od Babjega zoba proti Soteski. Po končanem pogonu je bilo določeno, da se snidejo nad stenami. Ko sta gonjača prišla na zbirališče. Sušni ka ni bilo nikjer več. Težko eta čakala I prijatelja do noči, toda Sušnik se ni pojavi. Odšla sta precej poparjena domov v na<ü, da ga najdeta doma. Ker ga tudi doma ni bilo in se tudi ponoči ni povrnil sta zadevo zaupala Sušnkoveniu bratu in ženi. Prihodnje jutro so spet odšli iskat pogre-šenega divjega * lovca. Klicali so po hosti in v stene, toda slišat); je bilo eamo odmev lastnih klicov. Med tem pa je bila odšla Sušnikova žena na orožniško postajo m pri-javla zadevo. Vrni v še se gonjača so takoj aretirali. Nekaj časa sta tajila, nazadnje pa sta le priznala, kaj je bilo in kje eo puške in gams. Tudi orožniški patrobi ee ni posrečilo najti divjega lovca. Ker obstoja sum, da je moTda kdo izmed gonjačev ustrelili Sušraka po nesreči eo pregledali puški, pa se baje v ceveh nič ne pozna, da bi bilo iz njih streljano. T. J. in M. F. sta bia oddana sreekenrn sodišču v Radovljici, o Sušniku pa še eedaj ni sluha ne duha- Vprašanje je, ali jc «tr-snil čez strme pečine, ali pa je morda celo padel v Savo. To domnevo podpira vest. da so za-dmje dne, ko je bila Sava močno narasla, videli, lcako je plavalo v Soteski čez jez moško truplo. Jože Sušnik, ki se je bavil že več let z divjim lovom in je bržčas pri tem tudi nesrečno končal življenje. zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Promet po cesti čez Veliki Klek Rezultati, ki so poučni tudi za naš tujski promet V začetku preteklega meseca je bila otvorjena nova alpska in prelazna cesta čez gorski masiv Grossglpcknerja. V teku preteklih dveh let, med gradnjo tretjega dela nove ceste, je bil odprt promet do Grossglocknerja z dveh strani; na Južni strani do Franc Jožefovega vrha, na severnem ppbočju pa na razgledmi vrh Edel-weise spitze. Zvezni del teh dveh ram p je dograjen letos v poletja in 4. avgusta je bila otvorjena nova cesta. Namen te vi-6<>koalpske ceste je bil predvsem oživlje-nje tujskega prometa in pritegnitev obiskovalcev Italije, ki eo se dotlej posluževali drugih poti. posebno skozi Švico In Bavarsko. Objavljeni so zdaj prvi podatki o prometu na tej cesti, ki po vsem iz pppolnjujejo predvideni obisk in dajejo verjetnost amortizacije v zgradibo vloženih 28 milijonov šilingov. Skupno je letos do 1. septembra že po setilo cesto 21.686 mptornih. vozil in sicer 14.3945 osebnih avtomobilov, ЗЛ.46 avtobusov in 4.144 motornih koles z 98.819 Potniki. Iz števila gostov v avgustu Je viden velikanski poraet v dobi po otvoritvi ceste za prehodni promet, če preračunajo celoletni obisk po četi enomesečni statistiki s primemo redukcijo na mesece pred im posezije bo promet Avstrije narasel v višino, ki bo vsekakor dobro obrestovala vloženi kapital in pripomogla k zboljšanju gospodarskih prilik v tej deželi. Turiste Groseglooknerja delimo v domačine in inpzemuce; prvih Je bilo v tekočem letu 64.5 odstot-, inozemcev pa 36.5 odstot Zadnja številka pričakovanje inozemskega obiska povsem izpopolnjuje in daje novi komunikaciji mednarodni značaj, s čemer se uvreti v verigo mednarodnih prelazov čez Alipe- Žal iz dobljenih podatkov ni moči določiti števila potnikov, ki so se poslužili te ceste v svrho prelaza čez A!.pe; to Jc zelo važno, ker predstavlja nova ceeta najbližjo zveoo se-verp vzhodne srednje Evrope z Italijo in ee je pred grad/bo mnogo odločevalo zaradi tega momenita za in proti zgradbi. Dohodki nove ceste znašajo, računajoč Po mitnini 8 šilingov za osebo že okroglo 800 tisoč šilingpv, od tega pa odpade samo na avgust ca 600 tisoč šilingov. Od teh direktnih dohodkov je treba odbiti stroške za vzdrževanje ceste, plače pro- Ob vpisu na univerzi Zlati aH srebrni križci na zlatfh ali srebrnih verižicah bingljajo slušatelji-cam okrog vratu. — O, servus! — —- Se vpisuješ? — — Hitim. —- In zlati križec poskakuje. Sicer je pa moškega spola neprimerno več. In ta ne nosi nobenih križcev... — Se greš jutri vpisat? — — Vraga, kje imam pa 100 Din za kolek! — — Sicer je pa za nas stare itak lahko; imate čas do desetega. —- — Kaj je z vpisovanjem? — — Hja. če do desetega dobim aa .kolek .. • — Ze vpisan? — Oži pod očali se razpro: ' — Kolek-- ★ Majhna objava na zidiu: Naznanja se slušateljem, da se letos ne bodo mogle dobiti podpore ва vpisnino... ★ Spodaj v veži miza — za njo se naglo izpolnjujejo tiskovine, vpisujejo predavanja. Prosijo informacije. — Kaj naj vzamem? — To so bruci. Ubogi bruci, И ssardeva-jo ob oglasnih deskah. Ki bi radi vpra- šali sto stvari, če bi se upali. Ki so prinesli s sabo še ideale in vero in romantiko. Vseučilišče, sveti hram izbranih... Črna tabla z imeni tistih, ki so dobili pismo. In še nekaj — kakšna neprevidnost ! Reven študent je izgubil kolek za 100 Din itn prosi poštenega najditelja, da mu ga vrne. Saj se vendar kolki za 100 Din ne izgubljajo kar tako... — Kolegica, izvolite «Akademski glas?» — — Vpišite se v Akademsko pevsko društvo! — — Smučarski klub! — — Aeroklub! — Pred kvesturo čakanje. Vssak dan od 8. Nekaj sramežljivih bogoslovcev. Ne prerekajo se, ker se vadijo v potrpljenju. — Samo po trije gredo notri- — To so filozofi. Tam so pravniki. Teh je več. Nekaj morečega leži nad hodnikom. Vsakdo vlači svoje skrbi s sabo. V kvesturi se zalagajo maturitetna spričevala Kot jamstvo za plačani del šolnine. — Kako živiš? — — Z dvesto dinarji mesečno in s perspektivo dveh štipendij. — Še zmirom boljše kakor jaz. — — Kje stanuješ? — — Do prvega v Domu; potem mi bodo najbrže odpovedali — — Eden je bd včeraj izključen. Pa je pred izpiti. — — Sinoči sem dobil za dinar polno torbo kruha. Zgoraj so mi jo seveda takoj izpraznili. — — Jutri pa ne vstanem pred deseto. Bom prej pričakal kosilo. — Življenje je postalo v resnici težko. Za veliko število študentov še težje. Krogi okrog človeka so venomer zožujejo. Mcški so vseeno na boljšem. Več domov imajo. Ženske — tudi te imajo enega, za tiste, ki so dobro situirane in lahko plačujejo. Dom je pa predvsem potreben tistim, ki ne morejo plačati. Pravila ljubljanskega Doma visoko-šolk izrecno poudarjajo, da se nobeni prosilki ne sme dati brezplačen vstop v dom, kaiti d etična bi mogla to čutiti kot usmiljenje. Usmiljenje izkazovati pa •.. — Vem. — — Pač pa hrano, to dobite. — — To pa ni usmiljenje? — Prikloni se. človek, ljudski modrosti in tavaj naprej po ulicah ■ .. tavaj za listki s tremi rdečimi koleki. Dežuie in dežnika nimaš Toda. bodi vesel, usmiljenja niso imeli s tabo! Taka so pravila in pravil se je treba do pike držati. metnega osebja in stroške za obeežno reklamo, zlasti v inozemstvu. Pri čistem rentabilnem računu narodno—gospodarskega vidika pa veCja upoštevati še indi. rektne prihode hotelske industrije, trgovine, prpmetnih ustanov v dovoznem prometu itd. Tudi v deželi eami se zelo pospešuje obisk Grossglocknerja deloma zaraxli režimske politike; gradila se je cesta za pobijanje brezposelnosti in povzdige tujskega prpimeta in je zato vlada mnogo inte-resirana na uspehu svoje akcije. V ta namen So vpeljale auetrijeke zvezne železnice, вйшреоо z avtobusnim podjetjem poštne uprave, znižane krožne vozne cene ta glavnih mest kakor &o Dunaj, Inomapet, Gradec. Te voznine veljajo za vožnjo od Izhodne" postaje po poljubni progi do postaj Zell am See ali Bruck—Fußcb, odtod z antobusom čez gorski masiv, vštevši oba odcepa na EdeTweisspitze in Franc Jožefpv vrh do povratnih železniških postaj Lienz in DöLsack in odtod z železnico nazaj do izhodne postaje. Vozovnica je veljavna 14 dni s pravico 8 fcratnega prekinjen ja potovanja in elcer 4 krat na železnici in 4 krat z avtobusom. Na ta na. čšn je omogočen obisk raznih krajev in letovišč, da se izlet na Gro®sglockner lahko kpmlbinira z rednim Letnim dopustom v Poljubnem kraju. Za naše tujsko „.ometne prilike je uspeh, ki nam ga prikazuje Austrija e predmetno komunikacijo, zelo poučen. Povsem pasivni kraji v golem kamenju Alp sp postali čez noč donosni, ustanovljena je podlaga za razvoj mogočne ho. telske industrije in za splošni gospodarski razvoj v doslej mrtvih krajih. Tembolj je vse to za nas poučno, ker naša tujska industrija propada zaradi nezadostnih dn neodgovarjajočih prometnih, prilik. Daje številičen zgled, kaj pomeni dobra cesta za povadigo turistične industri je. In vsak dp bo verjel, da imamo pri nas prav tako in celo boljše in lepše prilike in naravne krasote za uspešen razvoj turizma. Potrebne so nam sam« ceste, povsem navadne ceste, ki naj bodo grajene po novodobnih prometnih zahtevah in res tudi vzdrževane ta^o, da se jih bo lahko z veseljem posluževal avtomobilist na daljših potovanjih. Potem bo tudi pri nas mar. sikaj in v marsičem bolje in iepše Inž. P. TL-■----- ■ -ДЯ— Bolj tesno je postalo po ulicah, odkar so spet študentje tu. Življenja pa tniso prinesli, — vsaj veliko ne. Prinesli so vsak svoje skrbi in te vlačijo s sabo vsepovsod. V mlekarne, kjer okrog preblažene Device Marije gorije luči, pod njo pa stoji napis: »Ne pljuvaj na tla!« In vodijo te v beznice in na univerzo. Greš in se začudiš: бе zmirom эо parfumerije napolnjene s šminko in «kremami». Greš in se spotakneš ob psa z nakodrano dlako. Stisne rep in te pogleda s sovraštvom v očeh. Prav tako te pogleda dama z oksidirano frizuro. Ko sem se peljala v Ljubljano, so na klopi pred mano sedele dame in se pritoževale. — — Ni mogoče več živeti- Ni denarja ... — In še ta «folk», M sili v šole In povsod pritiska... se je jezila dama, pomazana s šminko... Sedela sem v kotu in mislila na ta «folk», katerega delič sem tudi sama. Vsem je hudo in težko živeti — in tudi tebi, slovenski visokošolec, ki si verjel in še verjameš, da imaš pravico do znanja in leoote kl jub temu, da si se rodil le v bajti, tudi tebi, brezdomec, ni lahko ... Katarina Spor. :>JUTRÖ< It. Ш 5 Sreda, 9. oktobra Шб. Maši kra|i in ljudje Spominske znamke izidejo danes _ Ljubljana, dne 8. oktobra. У «porom m žaloigro v Marseilleu je itr claJa naša maikernica posebne sporni neke znamke, k: pridejo da neg v promet. Serija šte>e pet vrednot m stane skupno 15 Din. Veebuje naslednje матке: po 0.75 Dia v smaragdno zeleni barvi, 1.50 Din einobraste barve, po 1.75 Din, čokoladno rjava, po 3.50 Din, vijolico et o višnjeva in po 7.50 Din, vinskordeča. Znamke so v forma,tu 27X34 mm. format •like вате pa je 22 X 29 mm. Izšle eo v poleti po 10X10 kosov. Papir je kredast, »občan je pa linijsko 11%, toda zelo slabo dodelano. Nekatere vrednote imiajo dodane enilinske barve, teko da bodo imeli naši filatelisti pri ргамји epet lorriže z n>i.miL 0 tehnični izdelavi moremo povedati samo to, da je pod kritiko. Risba je dile-tantska, kraljev lik anatomično docela zarisan, kar se opazi zlasti pri ušesu in konturah vratu. Vidi se, da je znamke izdeloval slikar brez vsakega tehničnega znanja — navaden obrtnik, ki ee ni niti podpisal. To se opaž ziasti pri črt.kanju (šrafiranju) na obrazu in ozadju, ki je raznoemerno. Da ni obvladal slikar niti tehnike örk, ki jo mora poznati vsak obrtnik, se vidi že po črkah napisov »Jugoslavija« v airilici in latinici, kjer so бгке razmetane po ekonomično razdeljenem prostoru. V napisu »9. oktober« se je prva polovica široko razbohotila, druga pa je stisnjena v kot. Črka »B« je poleg tega tudi predolga. Sliko v medaljonu obdaja mendia lovor, v resnici bi bile pa tudi lahko vrbove vejice. Tudi format je občutno prevelik, skoraj plakatski in tako dalje. Torej — neokusna blamaža, kak/nšhe si markarnica za tako priložnost nikakor ne bi bila smela privoščiti. Saj učinkujejo te znamke približno tako kakor predvojni narodni koleki Ciril Metodove družbe! Kakšne je razlika med temi znamkami in osnutkom, ki ga je predložil v Beogradu nas mojster v izdelavo znamk g. inž. Doini-ciian Serajnik že v začetku tega leta. preden so doli začeli misliti, da bi kazalo izdati kakšne spominske znamke za obletnico! Ta ostnuitek bo priobčil jutrišnji »Slovenski Narod« in bodo filatelisti razliko 6ami lahko videli. Kakor vse kaže, razni predlogi nič ne zaleže jo. Naročila za izdelavo znamk se oddajajo kar pod roko. ker v našem poštnem ministrstvu ni prav nobenega zmisla za lepe zniamke. Inozemstvo bo lahko še nadalje imenovalo naše znamke »Giräueimarken«, kakor smo brali takrat, ko so izšle naše fa-mozne veslaške znamke. B. R. Jeseni je Bled najlepši Treba je omogočiti oddih tudi manj premožnim шее in izpregovoril simpatične besede. Nadškof dx. Rozman prihaja v Ameriko tudi kot misijonar. Pozdravljen med nami — naš misijonar Baraga Rozman.« V isti številki »Ameriške domovine« je tudi obširen popis nadškofovega sprejema v newburäki slovenski naselbini. Pri sprejemu so nastopili vsi pevski zbori. V svoji zahvali za sprejem je nadškof posebno poudaril: — Nimate tukaj lepe slovenske zemlje, ker je niste mogli vzeti s seboj, ko ste šli v tujino. Imate pa vero, tisto globoko vero, kakor so jo imeli vaši predniki. S seboj iz domovine ste tudi prinesli našo pesem, ki naj doni v Ameriki še tedaj, ko že več ne bo našega rodu tukaj. Pesem nam da mehko dušo in ohrani nas trdne v trdem svetu. Gojite slovensko pesem, ohranite jo rodovom še stoletja v Ameriki. Slavnostna številka »Ameriške domovine« prinaša tudi nekaj slik iz spominske knjige, katero je izdala organizacija »Jugoslovenski kulturni vrt« v Clevelandu za odkritje spomenika škofu Baragi. Zanimivo je, da se je te slavnosti oprijela na ameriški način tudi agitaciia za volitve clevelandskega župana. V oprla «nem delu slavnostne številke »Ameriške domovine« se priporo- En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prafiek, td je izdelan na podlagi olivnega olja ^ najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni praSea. čata dva kandidata. Oba oglasa imata sliki kandidatov. Prvi se glasi: »Volite Burtona! — Harold Burton, »ljudski kandidat«. Volite Burtona in čisto vlado! Burton for Mayr or Committee.« Besedilo drugega oglasa pa je naslednje: »Ray T. Miller iskreno čestita Jugoslo-venom v Clevelandu, državi Ohio in po Zedin jenih državah ob priliki odkritja spomenika prvemu slovenskemu misijonarju in s'ovenskemu škofu Frideriku Baragi. — Slovenski narod je bil vedno med prvimi v Ameriki. Iskrena moja želja je, da ostane kot tak v prvih vrstah tudi v bodočnosti. — Ray T. Miller, vaš županski kandidat na demokratski listi.« Naši rojaki v zapadni Avstraliji Bled, pred nekaj tedni še poln bujinega življenja, dobiva od dine do dne vsakdanje lice. Jesen je legla na pokrajino pod Triglavom, ajda je odevetala, listje na drevju dobiva rumenkasto rjavo barvo. Lastovke, ki so se v gostih jatah zbirale okrog zvonikov, so odletele v južne kraje tja preko podzemskega morja. Letoviščar. darji so skoraj vsi odpotovali. Orkestri in jazzi so utihnili, hupanje avtomobilov je postalo redkeje. Po cestah, šetališčih in po obalah je zavladala praznota. Sezona se je v drugi polovici moöno raz-živela, toda žal prepozno, da bi nadoknadila, kar se je v prvih tednih po nerodnosti nekaterih zamudilo. Dosegla je ob zasedanju predstavnikov Male antante kul-minacijo, bilo je takrat življenje kakor v panju, a žal je Oil o koncem zasedanja tudi konec blejske sezone. Na Mali šmaren je Bled znova oživel, toda le za ta dan, Iko je na Mlinem tradicionalni sejem. Pri. tegnili pa niso fcujed, marveč domačini, dela-vci iz revirjev in romarji, ki so dali Bledu tisto prijetno in domače n astro ie. nje, kakor ga je imel nekoč v dobrih zlatih časih. Večina letoviščarjev v visoki sezoni Bleda ni niti obšla, njegove naravne krasote morda niti ni videla in je najbrž tudi ni doumela, ker je pač dajala prednost plesu tn zabavi. Lepota Bleda in pokrajine okrog njega pride šele jeseni do izraza. Miru in okrepitve potrebni ljudje šele je- seni na Bledu najdejo to, kar so v visoki sezoni na njem zaman iskali. Pokrajina ob vznožju očaka Triglava med Bohinjsko in Korensko Savo je baš v jesenskih dneh najbolj zanimiva, najbolj privlačna. Letoviščar iima baš jeseni največ prilike, da nemoteno uživa krasote božjega stvarstva, ki so v tem kotu nanizane v zvrhani meri. Naravne lepote je močno izpopolnila pridna roka vrtnarja in umetnika, ki je uredila krasne parke, speljane okoli jezera Kako lepi sprehodi v pestrobarvni jeseni so v solnčne Zagorice, v želeče, na Mli-no, na Selo, preko Mirnega dola v Zako, na Rečico in na blejski grad, raz katerega imaš edinstven razgled na vso široko dolino! če te pa mika podeželje, kreneš čez pisana polja tja v divje romantično sotesko Vintgarja, ali v Radovno, in se povz. pneš na Osojnico, s katere se ti odpira veličasten razgled čez gorenjsko ravan, ki se kakor ogromen naravni park razteza od Bleda tja do Preddvora in Smare gore. Bled bo moral v lastnem interesu storiti vse, da bo podaljšal svojo sezono do konca septembra. Prilagoditi bo moral cene tako, da bodo dostopne najširšim plastem naroda, pri katerem bodo prišli v poštev manj razkošni hoteli, pensioni in restavracije. Odveč bo draga reklama, bučne zabave, plesi in razne atrakcije, vse bolj pa bo prišla v poštev lepota Bleda, ki je jeseni zaradi živopisanih pokrajinskih barv čudovito mikavna. Ljubljanski nadškof med rojaki v Clevelandu Ljubljanskega nadškofa g. dr. Rozmana, ki se je udeležil 22. septembra v Clevelandu odkritja spomenika škofu in misijonarju Baragi v Jugoslovenskem kulturnem vrtu, so slovenski izseljenci slavnostno sprejeli »Ameriška domovina«, elevelandski dnevnik in glasilo Slovenske dobrodelne zveze je v svoji slavnostni številki priobčila nadškofu v pozdrav članek »Drugi Baraga med nami«, ki navaja tudi tole: — Vzvišeni gost se bo lahko prepričal v dnevih svojega bivanja med nami, da je naš narod v metropoli slovenskih naselbin zdrav, pošten, veren in iskren del Slovenije in Jugoslavije. V nekaj dneh, odkar se mudi med našim narodom v Newburgu, si je nadškof že pridobil srce naroda. Vse ga občuduje zaradi njegove plemenite preprostosti, ko ne pozabi zadnjega med zadnjimi, da mu ne bi prijazno in iskreno stisnil des- Split, • oktobra. V Splitu se mudi g. Nikola Maric, jugoslovenski častni konzul v zapadni Avstraliji, ki je potoval zaradi svojih poslovnih zvez po Evropi ter zrabil pril ko, da obišče svojo staro hercegovsko domovino in kraje, od koder je večina naših ljudi, naseljenih v zapadni Avstraliji. G. Maric je od naš h rojakov prevzel tudi domoljubno dolžnost, da se je v njihovem imenu poklonil na Oplencu spominu blagopokojnega kralja Aleksandra. Na njegov grob je položil krasen srebrn venec z napisom: »Svojemu Ljubljenemu kralju — jugoslovenski izseljenci zapadne Avstra'ije«. Naši rojaki so nabrali med seboj 30. 000 Din kot prispevek za spomenik kralja Aleksandra v Splitu, poleg tega pa во še nabrali denar za venec, v katerem je poldrugi kilogram čistega srebra. Častni konzul Marič živi že 28 let stalno v Avstraliji in ima svoje posestvo v Spear-woodu pri Fremantleu. Bavi se z vinogradništvom in poljedelstvom. Med svetovno vojno se je boril kot prostovoljec v avstralski vojski na francoskem bojišču in je bil dvakrat ranjen. Po obisku stare domovine se bo v začetku novembra vrnil v Avstralijo. V Dalmaciji se mudi zaradi tega, da bo obskal rodbine naših izseljencev in da bo potem doma lahko našim ljudem poročail, kako je v stari domovini. V zaipadni Avstriji« je preko 7000 naših ljudi, do 80 % Dalmatincev z raztn:h otokov. V večjih skupinah živijo po zla- od njih imajo tudi lastne z'-atonoene rudnike. Neki Kožulj iz zac'ar.-ke okolice je letos naletel na zlato žilo in so cenili njegov rudn k na 5 mi
  • . ... .; ■:• .v v у. ■->. '< ' . - ... v • —^х 'к Ж** Ш m -щ шщ #^ vzhičenja je izkazovala nad običajnimi »domačimi ž4valn*i-, kakor velikomeetno dete, ki ne pozna kreve!slovil od pokojnika s kratkim govorom g. Elsner, oktet Slovenskega kluta pa je zapel žalostinko »Vigred«. Pogreba se je udeležila tudi četa vojakov z vojaško godbo, ker je bil pokojnik rezervni kapetan. Pavle Breme še ni dolgo služboval v Sarajevu, pridobil pa si je mnogo iskrenih prijateljev. Vsi so ga cenili kot značajnega moža in vestnega uradnika. Več mesecev se je zdravil na Golniku in, ko se je vrnil v službo, je bil videti močno potrt, a pomirjen s knito usodo. Ohranjen bo v blagem spominu. * Smrt kustosa splitskega arheološkega muzeja. V Splitu je umrl prof. dr. Anton Orgin, kustos tamošnjega arheološkega muzeja. Pokojnik je bil potomec stare rodo ljubne kmečke družine iz Kaštel Novega. Napisal je mnogo razprav iz hrvatske zgodovine, posebno vneto pa se je udejstvoval v odboru arheološkega društva »Bihač«. Nekajkrat je bil pozvan na zagrebško vseučilišče za predavatelja latinščine in književnosti, a je v svoji skromnosti vse lake pozive odbil ter se pojx>lnoma posvetil splošnim zgodovinskim in arheološkim študijam v Splitu. * Grobnica vojnih žrtev v Zenici. Med svetovno vojno je v Zenici v velikem taborišču pomrlo mnogo srbskih vojnih in civilnih ujetnikov. Nad 300 grobov teh žrtev je bilo doslej na nekem zapuščenem občinskem zemljišču. Prebivalci Zenice so še pred leti ustanovili odbor, ki je zbiral sredstva za ureditev skupne grobnice vseh teh vojnih žrtev. Grobnica je že dovršena po načrtih inženjerja Mičeka. Vsi stroški lepe spominske grobnice, ki bo posvečena v prihodnjih dneh, so bili kriti s prostovoljnimi prispevki. * Promocija. Na Karlovem vseučilišču v Pragi je pr<>movirai za doktorja prava g. Milan Bartošek. Mladi doktor je pred leti kot abiturient bival nekaj tednov kot gost JCL v Ljubljani, da se priuči našega jezika. Vrnil se je v svojo domo-vimp z najlepšimi vtisi in s precejšnjim znanjema našega jezika * Pred dovršitvijo železniške proge Beograd — Pančevo. Dela na novi železniški progi Beograd — Pančevo se zaključujejo. Premet to otvorjen že koncem tega meseca in bo železniška zveza med Banatoin in postajami preko Dunava znatno skrajšana Ustanovljene bodo tudi nove postaje, nekatere stare pa bodo popravljene. Zgra jen je že na razdaljo 94 km obrambni nasip, ki dosega višino 4.50 do 6.50 m- Me-liorizirana je površina 34.C Poljana toži« in »Usliši nas, Gosp(od!<. Note prinesite seboj. Udeležba za ljubljanske pevsike zbore obvezna. u— Kinematografi bodo danes zaprti. Jutri cvb 16. pa bo premiera prekrasnega filma, ki nam pokaže življenje ljudi na otoku Bali. Film je bil ves posnet v naravnih barvah ter je edino delo v tej sezoni, ki ga bomo videli izdelanega po sistemu »Technicolor«. Fibm ni samo zanimiv zaradi eksotične vsebine, marveč zlasti zato, ker nam brez maske pokaže ^>t0k Bali in njegove prebivalce. Videli bomo ljubezen brez krinke. FShn bo zanimiv za vsakega Sleherni bo prišel na svoj račun. Tudi prijatelji lepe godbe ne bodo prikrajšani. u— Članstvu J. N. A. D. »Jadran«. Danes ob 17. se udeležimo komemoracije za bla-gopokojnim kraljem Uediniteljem na Kongresnem trgu, ob 20. pa žalnega koncerta na Taboru. u— Združenje krojafev, krojafic In sorodnih obrtov v Ljubljani opozarja svoje članstvo, da morajo biti danes dopoldne za prti vsi obrtni lokali. Obenem poziva član stvo, da zapre lokale popoldne od 16. do 18-, ko se bodo vršile žalne svečanosti za blago-pokojnim kraljem Aleksandrom Uediniteljem. u— Delavsko esperantsKo društvo v Ljubljani priredi v petek 11. t.m pb 20. v prostorih društva >Ded0 in eksistenca« na Tyr&evi cesti 9. — drugo dvorišče — interno prireditev v proslavo »zelenega tedna«. V sredo 16. t.m pa bo ptvorjen tečaj mednarodmega jezika za začetnike ob 20. v &oli na Grabnu, soba št. 17. Udeleženci naj prinesejo e seboj papir ln svinčnike, -or se bo takoj pričelo s poukom. u— Na tmovsfcem pristanu Je te dni dogradil g. Slavko Accetto enonadetroP-np hišo tik svojega strica stavbenika Accetta štev. 14. Zidalo jo je stavbeno Podjetje Alojzij Bevčar iz šiške. u— Krave^ Gvce, tatovi in gospodarji. Pred nekaj dnevi smo zabeležili, da je neznan tat v Veliki Loki na Dolenjskem odpeljal nekemu hrvatskemu gonjaču tri krave. Ena izmed pogrešanih živali ее je te dni zatekla v hlev pocestnice Josipine Faganelove na Ižanski cesti, kar pomeni, da je na nepojasnjen način napravila na lastno pest nenavadno dolgo pot. Kakpr vise kaže, je moral biti gonjač ali pa tat malo čez mero pijan, da mu je moglo ži-vinče uiti. Nekemu mesarju pa je e klavnice te dni ušla 350 Din vredna ovca bele barve. Clpveku, ki bi jb privedel nazaj, obeta oškodovani mojster primerno nagrado- u— Kup nesreg z vseh koncev. Mestni reševalci so včeraj pripeljali na kirurSn oddelek 61-letnega kočarja Jerneja Brade-ška iz Drage pri Goričanah. Doma je otresal kostanj, pa se je odlkrhnila veja Pipd njim, da je padel kakih 12 m v glo-ibočino in ei zlomil hrbtenica Poškodba je smrtno nevarna. Z Jesenic So pripeljali 29-letnega delavca Ivana Mavca, ki ga je v tvornici verig usekala žica, iz kakršne delajp verige, čez meča. Z Viča se je zatekel na kirurški oddelek po Pomoč 37-letnl delavec Blaž Dolenc, ki ga je prel. snoönjim neki neznanec na cesti brez vsakega Povoda pozdravil z nožem v prsi. Poleg nekaterih drugih ranjencev je bolnišnica sprejela tudi 5-letnega sina zi-daTskga pomočnika Ferdinanda Moleta z Vrha pri št. Ruperfca, ki ga je krava z rogom nevarna dregnila Pod levo oko, in pa 9-letno Jožico Bezg0v0 ta Metlike,' ki se ji je ob .ognjišču vnela obleka in jo huido opekla po prsih in po rokah. DRAMA Sreda, 9. oktobra. Zaprto Četrtek, lo. oktobra Tuje dete. Red Ce- OPERA Sobota, 12. oktobra. Pepelka Angelina. Otvoritvena predstava Premiera. Red A. šentjakobsko gledališče. Sobota, 12. t.m. >Legijonarji< otvoritvena predstava. Nedelja, 13. t.m. »Legijonarji«. Iz Celja e— župnik Peter Natlačen je umrl. V Ponedeljek zvečer je umrl v Petrovčah v starosti 57 let župnik v pokoju g. Peter Natlačen, brat bana dr. Marka Natlačena. Pokojnik je bil iz Goč pri Vipavi. Pred upokojitvijo je bil žuipnik v št. Ru. pertu na Dolenjskem, pred dvema letoma pa se je naselil v Petrovčah. Truplo bodo prepeljali jutri ob 9. iz Petnovč v Žalec. Tam bo nekaj minut po 10. uri Po prihodu vlaka, žalna maša, nato pa bo krenil žalni sprevod oa pokopališče pri Sv. Kancijanu. Pokojniku bp ohranjen lep spomin, svojcem iskreno sožalje. e— Splav se je razbil v Tremerju. V petek zvečer je nekdo v Nizki pri Račici ob Savinji prerezal vrv, б katero je bii privezan splav lesnega trgovca Ivana Jeraja k bregu. Savinja je odnesJa splav proti Celju in dalje proti Tremerju. Naposled je splav treščil v tremerski most in se razbil, voda pa je les odplavila dalje. Lastnik trpi 4.000 Din škode. e— Mestni svet bo imel sejo v petek ob 18. Poleg poročil /rdborov je na dnevnem redu izvolitev članov upravnega odbora mestnega avtobusnega podjetja. e_ Desetkrat ga je zabodel. V noči od Ponedeljka na torek okrftg 1. ure je neki Ivan Perkovič v fantovskem pretepu zabodel 24.1etnega dninarja Jurija čonča od Sv. Trojice pri Rpgaški Slatini. Z nožem mu je zadal 10 vbodov v prsi, hrbet in roko- Conč je nevarno poškodovan. Včeraj doPoldtne so ga pripeljali v celjsko bolnišnico. e— Dijaški kuhinji je darovala ga. Ana Plešivčnikova, restavraterka v hotelu »Evropi« 150 Din namesto na krsto tragično ponesrečenega protojereja Manojla Oudiča. e— Kino Union. Danes olb 16.30 in 20.30 velefilm »peklenska krila«, film »Pogrebne svečanosti za blagoiPokojnim kraljem« in zvočni tednik. e— Licenciranje bikov za mesto Celje (bivšo občino Celje-okolica) bo v sredo 16. oktobra ob 8. na sejmišču v Celju. K licenciranju je treba prignati brezpogojno nad 15 mesecev stare bike ne glede na to, ali je bik določen za pleme ali ne. Pri Portočljlvo Pa je, da priženejo rejci tudi mlajše pod 15 mesecev stare bike zaradi določitve event. bodoče sposobnosti za pleme. Natančnejša navodila sp raizvidna iz zadevnega razglasa na oglasnih deskah mestnega poglavarstva. Iz Maribora MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 9. oktobra: Zaprto. Četrtek, 10. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Prenrera. Red A. - a— Razpored za komemoracijo na Glavnem trgu drevi: Pevci in zastave se zberejo na Rotovškem trgu do 18.15, dijaki in dijakinje srednjih šol ter meščanski h sol se zberejo v svojih zavodih in odidejo na Glavnii trg, organizacije, ki pridejo h komemoraciji v sklenjenih vrstah, naj javijo svoja zbirališča in p ribi žno število udeležencev danes med 11. in 12. mesenemu glavarstvu na tel. štev. 25-87. Razpored na Glavnem trgu: na pločniku pred mestno hišo zastopn ki oblastev, na robu^ pločnika zastavonoše z zastavami, ob pločniku na vzhodni strani vhoda na rotovž vojaška četa, na zapadni strani gasilo', pred desnim krilom vojaške čete vojaška godba, na levem krilu gas lcev pevci. Ne ostalem delu Glavnega trga dijaki in dijakinje ter društva- a— Marborčani bodo leteli... V Mariboru se snuje privatna družba, ki se resno bavi i nakupom velikega modernega potniškega letala. Letalo bo služilo propagandnim namenom in bodo v bodoče Mariborčan1' lahko prirejali izlete po zračnih višavah v najoddaljenejše kraje. Družba ima zagotovljen kapital za nakup letala in gradnjo novega hangarja na Teznem. a— Radi naraščanja Drave ustavljen promet. V ponedeljek zvečer so se radii silno naraslega davskega toka pričela majati dravska mostišča meJjskega broda fn se je brodar Ivan Merdavs odločil, da ustavi promet z meljsko-pobreškim brodom. a— S prispevkom za pomožno akeip poziva v posebnem oklicu mestni župan mariborske prebivalce. Prispevki naj se pošiljajo na mestno blagajno z označbo »Za Pomožno akcijo«, naturalije pa socialno-političnemu oddelku mestnega poglavarstva. a— Znižanje plač °z. draginjskih do-klad mag;stratnim uradnikom se bo obravnavalo na prihodnji seji mestnega sveta, ki bo predvidoma v četrtek 17. t. m. a— Z lepim uspehom je koncertirel v ponedeljek zvečer trio Brandl v vel ki ka-zinski dvorani. Pri številnem občinstvu so odlične umetnice goslači ca F. Brandlova, čelistka B. Reichertova in pianistka M. Ru-syjeva žele z mojstrsk m izvajanjem izbra-nah skladb (Schumann, Cassado, Chopin, Smetana) navdušeno priznanje. a— Razpored k<>stanjarjev. Trg Svobode Mihael Štefančič, Slomškov trg Franc Emeršič, vogal Aleksandrove ceste in Kolodvorske ulice Beljan M hael, Glavni trg pri električni uri SLivak Neža. Glavni trg visavis Velike kavami Skarabot Terezija, vogal Frankopanove in Drnovškove ulice Zidar Anton, Kralja Petra trg ob državnem mostu drugi prostor Golob Karel, istatam prvi prostor Klampfer Marjeta, vogaj Koroška cesta Strosmajerjev drevored Kašel Mihael, Frankopanova ul1 ca, visavis Jezdar-ske ulice Maher Terezija, Aleksandrova cesta pri kolodvoru Jožefa Genzker, vr.gal Meljske ceste-PJinainiška ulica Sneberger Uršula, Glavni trg pred gostilno Domovina Pristovnik Jurij, Grajski trg Belak Anton. a— SoPke novice. Starši prizadetih otrok nam pišejo s prošnjo za objavo: »Razrednik III. razreda osnovne šole na državnem moškem učiteljišču vadniški učitelj g. Mirko Ravter je Ы1 dodeljen I. razredu, ker je vadniški učitelj g. Anton Kutin obolel. Radi tega so učenci III. razreda ostalr brez razrednika in jih poučujejo menjaje učiteljiščniki. Ker nihče ne ve, če in kedaj dobi šola novo učno moč, proeijo starši prizadetih otrok Ш. razreda, da imenuje banska uprava čimpreje namestnika na izpraznjeno mesto. a— Plačali, ničesar dobili. Z velikim zanimanjem se je v Mariboru pričakovala obravnava proti 31-letnemu Kurtu Mayer-ju, ki je bil obtožen, da je z lažnim predstavljanjem in pretvarjanjem dejstev glede uspešnosti posredovanja za najetje posojil pri zavodu »Geld & Grundstückverkehr« s sedežem v Bodenbachu ob Labi dovedel v zmoto 12 oseb. ki so mu na račun obljubljenega posojila vnaprej plačale razne zneske v skupnem iznosu 8950 dinarjev. Mali senat je obsodil Kurta Maver-ja na 6 mesecev strogega zapora pogojno dve leti in po vrnitev škode v teku 6 mesecev. a— Bahanje ni dobra reč. To je preizkusil Ivan V., ki je poleti 1934 prenočil pri neki delavk: na Pobrežju. pred katero se je bahal. da ima pri sebi 40.000 dinarjev. Ker je bil vinjen in je trdno spel, mu je delavka v radovednosti pretaknila vse žepe in našla v nogavici 2000 dinarjev, ki jih je Ivan V. naslednjega dne zaman iskal. Dotična delavka se je morala radi tega zagovarjati pred malim senatom in je bila obsojena na 2 meseca strogega zapora, pogojno za tri leta. a— S puškami oboroženi cigani so navalili iz zasede na posestnika Vincenca Ra-duha iz Odrancev ter mu s silo odvzeli kolo, nahrbtnik in druge stvari v skupni vrednosti 3000 dinarjev. Cigani: 28 letni Andrej in 35 letni Jožef Baranja, 33 letni Jožef in 27 letni Mihael Cener ter 26 letni Franc Horvat bodo imeli opravka s sodiščem. a— Voznika, konj In voz v prepadu. Mesarskemu mojstru Bogomiru Holzlu se ie na pot: iz Činžata proti Fali splašil konj. Pri tem je voz s konjem treščil preko 2 m v.isoke ška^e v jarek. Konj je ostal po posebnem nakliučiu nepoškodovan, voz se je precej razb'l. Hölz si je stri desno nogo, gostilničar Mavčni k, ki sP je tudi oeljal na vozu, pa je odnesel lažje poškodbe. Iz Ptuja j— Zaključek gospodarsko obrtne razstave. V nedeljo ob 18. je bila zaključena gospodarsko obrtna razstava v Ptuju, ki je b*la odprta devet dni. Razstava je dosegla zelo lep uspeh, kakor se ga niti odbor sam ni nadejal. Ta uspeh bo gotovo dal vzpodbudo k organiziranju podobnih razstav še v večjem obsegu. Razstavo je obiskalo 6000 nosestnikov iz raznih krajev države, pa tudi iz inozemstva je bil obisk znaten. Vršila во se strokovna predavanja gostilničarjev, obrtnikov, kmetovalcev, sadjarjev in vinogradnikov. Razstavljalci so dobili mnogo naročil. Sklenjenih je bilo tudi več vinskih kupčij-H koncu bi še priporočali razstavnemu odboru, da izvede aranžma v bodoče pod skupnim enotnim in strokovnim vodstvom, da pride celota do lepše harmonije. Razstavni odbor se toplo zahvaljuje vsem razstavljal-cem in požrtvovalnim aranžerjem posameznih oddelkov, ki so s tem pripomogli k tako lepo uspeli razstavi. j— Drava je prestopila obrežje. Drava, ki stalno narašča, je v ptujski okolici prestopila obrežje in zalila rodovitna polja- Do ponedeljka je narasla 2.50 m nad normale. Zlasti hudo je prizadeta ves Markovci niže Ptuja. Tu je voda vdrla za regulacijskimi deli in začela z veliko naglico trgati zemljo ter se je tok vode začel bližati vasi. V nevarnosti je več hiš, najbolj pa Je prizadeta hiša posestnika Franca Hamerška. ki je že popolnoma odrezana od suhe zemlje. V hiši že stoji voda nad pol metra in je bivanje v njej nemogoče. Več hiš pa je prebivalstvo že izpraznilo- j— Splav, ki se je razbil ob borlskem mostu, je last g. Steinerja Mirka iz Slovenj-.gradca. Ves les je šel v izgubo, ker ga niso mogli rešiti in trpi lastnik okoli 20.000 Din škode Slepar in ropar, ki se izdaja za Omerzo Kamn'k, 8. oktobra. Na današnjem sejmu so imeli orožniki zelo dober plen. Sinoči se je pri Špehu pri Gornjem gradu oglasi neznan človek in grozil gospodinji, ki je bila sama doma z revolverjem, da jo ubije, če mu ne da Vsega denarja, kar ga "ima pri hiši. Zares mu je izročila 900 Din, nakar je napadalec pobegnil proti Kamniku. Med potjo se je ustavil v raznih gostilnah, kjer se je vedel prav oblastno, rekoč: >Jaz sem zloglasni razbojnik Omerza« Seveda so se ljudje ustrašili. Od nekega gostilničarja je zahteval, naj napreže konja in ga popelje v Kamnik, kar je mož v strahu za svoje življenje tudi storiL Med potjo ga je neznanec vedno priganjal, naj hiti, ker se mu m udri. Mudilo se mu je zares, ker so bili gornjegrajski orožniki med tem obveščeni o dogodku pri Špehu. Ko je prispel v Kamnik, si je na sejmu takoj kuptfl novo obleko, da bi ga ne prepoznali. Hkrati pa je hotel ukrasti še nekaj blaga. To ga je izdalo in sprav lo v roke pravici. Tako je prišel pod ključ zanimiv tip, kri ga je gornjegrajska žandar-merija že dolgo zasledovala in ki ima na vesti, bržkone tudi vse goljufije in taftvi-ne v okolici Celja in Gornjega grada, kar se jih je pripetilo v zadnjem času. Predstavljal se je ljudem z Tazličnimd imeni in poklici, vöaeih je bil davčni uradnik, včasih gostilničar, potem spet Omerza. Pri zaslišanju se je neprenehoma zapletal v protislovja. Svojega pravega imena pa ni hotel izdati. Tako je dejal, da je po pokK-cu šofer, ko so ga pa nekoMko natančneje potrpali, kako je z njegovim šoferskim znanjem, se je izkazalo, da nima pojma o avtomobilu. Izročili ga bodo gorajegraj-skemu sodišču. VALJČNI MLIN moderno opremljen, na vodni pogon v Studi pri Domžalah bo naprodaj na sodni dražbi dne 17. oktobra 1935 pri sodišču v Kamniku. Sodno cenjen je dinarjev 1,404.629.—, najmanjši ponudek znaša Din 722.000.—. Naslov za informacije pri upravi lista pod št. 670. г>ШО( gt. 234 SMa, 9- oktobra 1335.-- Gospodarstvo Nova uredba o zaščiti kmeta (Konec) Odlaganje plačil zaradi elementarnih nezgod Nova je določba čl. 6., ki pravi, da pri-etojno sodišče lahko na prošnjo dolžnika odloži prisilino izterjavo celega letnega obroka plačil ali dela tega obroka za leto dni, če je dolžnik zaradi elementarnih ne. zgod (slane, toče, poplave, suše, požara uničenja zaradi bolezni in škodljivcev) prišel v položaj, da ne more zadostiti svojim obveznostim v smislu te uredbe. Sodišče izda odločbo po zaslišanju obeh strank in po preizkušnji ponudemh dokazov, v vsakem primeru pa mora zahtevati miš. Ijenje strokovnega organa banovine. Ta olajšava se pod enakimi okolnostmi lahko ponovi. Izredne olajšave te dolžniki zadrug Kakor smo že omenili, se predpiso uredbi o zaščiti kmeta ne nanašajo na terjatve kmetijskih zadrug in njihovih zvez in bodo te ustanove lahko svoje terjatve iztir-jale od zaščitenih kmetov po odplačilnih načrtih ki jih bodo za svoje zadruge predpisale njihove zveze in bo te načrte potrdil kmetijski minister. Zveze bodo morale torej izdati nove odplačilne načrte, odnosno predlagati kmetijskemu ministru ponovno potrditev dosedanjih odplačilnih načrtov. Izredne ugodnosti, ki jih predvideva uredba za hudo zadolžene kmete (podaljšanje odplačilnega roka na 25 let, zniža, nje obrestne mere do 2%, odpis dolga preko 50% vrednosti imovine prav tako ne veljtajo za dolgove nasproti zadrugam, razen ako jim to odobri zadružna zveza, v kateri je včlanjena dotična zadruga. Kmetje, ki so člani zadrug in jim je zadružna zveza dovolila, da se nasproti svoji zadrugi poslužujejo splošne zaščite po tej uredbi, plačajo zadrugi 4-5% obresti. Kmet dolžnik ne more dobiti izrednih ugodnosti, ki jih dovoljuje prvi odstavek d. 5 uredbe (odpis dolga preko 50% vrednosti imovine), če je po uvel javi jen ju te uredbe namenoma zmanjšal svojo imovino tako da je s tem povečal odstotek svoje zadolžitve preko 50% vrednosti svoje imovine. Dolgovi zaradi nakupa ali prevzema zemljišč po agrarni reformi. Olede obveznosti prevziemnikav zemfljišč, ki so prišla pod agrarno reformo, ostane, jo v veljavi določbe dosedanje uredbe (obroki kupnine se plačajo z ono količino pšenice- ki je na dan podpisa pogodbe ustrezala dogovorjenemu uenarnemu zne_ sku)- Glavnico tega dolga tvorijo dospeli, a ne plačani -takor tudi nedospeli obroki skupaj z dolžno obrestno mero do 15. novembra 1933. Ta glavnica fe ima plačati v deset enakih letnih obrokih, (doslej 12 letnih obrokih) z obrano mero, кз velja po uredbi za dolgove nasproti denarnim zavodom (4.5%). Obresti pa se ne računajo v onih primerih, kadar so se že pri sklepanju kupoprodajne pogodbe obresti vračunale v kupno ceno- Prvi obrok mora plačati dolžnik 15. novembra 1935. Gornje določbe se nanašajo na zemljišča, ki so bila leta 1919. stavljena pod agrarno reformo. Za dolžnike (kupce zemlje), ki v predpisanem roku ne bi plačali dospelih obrokov, velja določba čl. 3 točka 11., po kateri lahko upnik prisilno izterja zapadli obrok. Določbe za ostale kupce zemljišč. Nove važne določbe vsebuje čl. 7 ured_ be v točki 8. ki pravi: Izvzemajo se od predpisov te uredbe dolgovi, ki izvirajo od nakupa zemlje pred 20. aprilom 1- 1932. in kjer ne gre za zemljo, ki je bila pod agrarno reformo. Ako je kupna cena pogojena v določeni količini kmetijskih proizvodov, tedaj se morajo dospeli in do uveljavljenja te uredbe neplačani obroki plačati v treh enakih obrokih, in sicer prvi najkasneje do 15- novembra 1935, osta. le obroka pa do 15. novembra vsakega naslednjega leta. Ce pa je bila cena dogovorjena v denarju sme kupec, ako je kmet v smislu te uredbe, vrniti prodajalcu kupljeno zemljišč«! (kolikor se odreče že plačanega dela kupnine) in na ta način izpolniti svoje obveznosti nasproti prodajalcu, če je kupec na račun kupnine plačal manj, nego bi znašala zakupnina za oni čas, ko je užival kupljeno zemljo, je dolžan plačati prodajalcu razliko do skupnega zneska zakup-aine- Tudi prodajalec lahko zahteva ako je Kmet v smislu te uredbe povrnitev zem. (je. če je kupec kmet in эе hoče za odplavilo dolžne vsote poslužiti predpisov te uredbe V tem primeru ima prodajalec >ravico zahtevati za uživanje zemlje za. kupnino- če pa je na račun odplačila prejel več nego bi znašala zakupnina mora razliko vrniti kupcu. Ako hoče kupec ob. držati in izplačati kupljeno zemljo, m dolžan plačati za to zemljo več, nego dvo. kratno lokalno prometno vrednost zemlje. Kolikor je plačal več se smatra, dd je izpolnil svoje pogodbene obveznosti, lahko zahteva, da se mu vrne zemlja in da kupcu povrne na račun kupnine sprejeta odplačila ima pa pravico- odbiti zakupnino za uživanje zemlje- Pogodbena stranka ki zahteva da se pogodbe razrede v smislu zgornjih določb, nima pravice, da эе poslužuje koristi te uredbe za dolgove, nastale zaradi razdiranja pogodbe. Vrednost zemlje in višino zakupnine ugotavlja sodišče. Prevzemniki zemljišč po agrarni reformi in drugi kmetovalci ki se poslužujejo gornjih odredb ee ne morejo glede tozadevnih dolgov posluževati drugih ugodnosti predvidenih в to uredbo. Potrdilo o tem, da je nekdo kmet Potrdilo o tem, ah je kdo kmet izdajajo, kakor po dosedanji uredbi občinska oblastva. v potrdilu morajo bati navedena stvarna dejstva, iz katerih se da nedvomno ugotoviti, da izpolnjuje dolžnik v uredbi predpisane pogoje. Zlasti si mora občinsko oblastvo pribaviti od davčnega oblastva podatke o poedinih obdavčenih dolžnikovih dohodkih. Obrazec potrdila predpisan s pravilnikom od 18. oktobra 1934 ostane nadalje v veljavi, dokler ne izide pravilnik za izvajanje te uredbe. Vsaka prizadeta stranka lahko zahteva, da izdano potrdilo preizkusi sodišče (doslej sreski načelnik), ki ga razveljavi, če spozna da ne ustreza dejanskemu stanju-Odpadla je določba dosedanje uredbe, po kateri se je nezadovoljna stranka zoper odločbo sreskega načelnika lahko prito. žila na bana odnosno še naprej na od-pravno sodišče. Pravnoveljavna potrdila, ki so bila izdana na osnovi dosedanjih predpisov, ostanejo v veljavi, vendar so prizadete stranke upravičene zahtevati dopolnitev v smislu novih predpisov o izdajanju potrdil. Zavarovanje terjatve Za zavarovanje terjatve je kakor do. slej tudi po novi uredbi dolžnik zavezan izdati na upnikovo zahtevo listino, sposobno za zavarovanje upnikove terjatve na dolžnikovi nepremičnini, če dolžnik tej zahtevi ne ustreže, lahko upnik zahteva to preko sodišča. Nova je določba, da upnik lahko tako zavarovanje zahteva tu. di od poroka odnosno solidarnega dolžnika, če dolžnik sam ne more dati zadost. nega zavarovanja- Zaščita kmetov dedičev Kot dolgovi kmeta se kakor doslej ne smatrajo terjatve, ki izvirajo iz dedovanja. Kot dolgovi nastati pred 20. aprilom 1932 se smatrajo samo oni, ki eo dejansko novi in ne taki, ki so nastati iz starega dolga. V primera prenosa imovine aH dela imovine zaščitenega kmeta na drago osebo, vživa novi lastnik zaščito po uredbi, glede prevzetega blaga samo te. daj, ako je prenos izvršen na podlagi dedovanja- Predpisi te uree ee, kakor doslej, ne uporabljajo na terjatve Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke. Nov pa je dodatek, da to ne velja za one terjatve teh ustanov, ki eo nastale potom reeskoota aH lambarda menic zaščitenih kmetov. Nadalje je dodana določba, da se gornjim trem ustanovam prepušča, da v krogu svoje pristojnosti izdajo posebne odločbe o olajšavah onim dolžnikom, na katere bt se sicer nanašala uredba. Kompenzacije s hranilnimi krnjHöcami Kmet, zad&ten v amieta te uredbe, lah. ko odplača svoj dolg nasproti zaščitenemu denarnemu zavodu do 80% v nabavljenih hranilnih knjiži oah dotičnega zavoda in ne samo do 50%, kakor Je to določeno ▼ uredbi o zaščiti denarnih zavodov. Gospodarske vesti = Poštna hranilnica v septembra. Po§t-na hranilnica je objavita. svoj bikaz o poslovanju, v septembru, iz katerega je razvidno, da so ee v tem mesecu hranilne vloge na knjižice povečale za 5.« na »24.2 milijona Din (lani ao ob kpneu septembra znašale 703.6 milijona Din), čekovne vlpge pa во ee v teku septembra (po znatnem dvigu v avgustu) zmanjšale za 52.0 na 112Й.З milijona Din Osni 1063.9). Promet na čekovnih računih je bil tmdl v septembru velik in je znašal 5824 milijona Din, tj. za Skoro 200 mflijonov več nego lani. = Direktna Jugoslovensko • avstrijska tarifa. V generalnem ravnateljstvu drže-v-гсЉ železnic zaseda jugoslovensko - avstrijska komisija sestavljena iz zastopnikov naših in avstrijskih železniških uprav, ki izdeluje direktno jugoslovensko - avstrijsko železniško tarifo, kakršne doslej še nismo imeli. Vse kaže, da bo to delo končano do konca t. 1., ko bo ta nova tarifa stopila v veljavo. To bo prvič po vojni, da bosta naša država- in Avstrija imeli direktno tarifo. — plemenski sejem v Kranju. Kraljevska banska uprava priredi 16. tm. v Kranju plemenski sejem za rodovniško živino gorenjske cikaste pasme. Na sejem se lahko postavi vea plemenska živina ki ima dokazanp poreklo (rodovnik). Res prvovrstni biki ee bodo' na sejmu dobro prodali, P«- tudi predvidoma nekaj kupčije s plemenskimi kravami ta tefiicami. = Velik izvoz iz Ptuja. Jesenska sezona je v ptujski okofrici letos izredno živahna. Vrstijo se transporti raznih polzsidh izdelkov. Dosedaj se je izvozilo iz ptujske postaje 70 vagonov jafcofflc, od tega 36 vagonov v GSR, 26 vagonov v Nemčijo, ostalo pa v Avstrijo in ItaÜjo. Krompirje se je izvozilo 72 vagonov, v pretežni večini v Banat, nekaj pa tudi v Daimaorjo. Velik je tudi izvoz, perutnine, od katere se tedensko izvozita po dva vagona. Največ »e izvozi perutnine v Italijo, nekaj pa tudi v Nemčijo. = Oddaja del pri adaptaciji pekarne v Celju se bo vršila potom ofertne licitacije 18. t. m. pri referentu inženjerije komande dravske divizijske oblasti v • Ljubljani. Dobave *a vojaštvo. Dne 11. t m. se to vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 4000 kg nrfla. Dne tO. oktobra se bo тгЯПя pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave 100.000 kg fižola, 52.000 kg riža, 30-000 kg ješprenjčka, 30.000 kg zdroba, 46-000 kg testenin, 51.000 kg masti. 11.000 kg olja, 80.000 kg krompirja 86.000 kg zelja, 26.000 kg repe, 21.000 kg čebule, 60o kg paprike, 700 kg kave, 800 kg kavinih konzerv, 700 kg praženega ječmena, 130 kg čaja in 60 kg cikorije. — = Dobave- Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16- t. m. ponudbe glede dobave orodja, pločevine, medenine, listov za kovinske ža gpe, jieklenožničnih krtač, žicovodnih koles, strešne lepenke, vrvi za škripce in smolnatih bakelj. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave barv, lakov in drugega barvastega materijala. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 17. t m ponudbe glede dobave materijale iz fajanse ze klo-sete in nožev za stružnice, do 24. t m. pe glede dobave električnega motorja. Hmelj + žal«c 8. oktobra. Majhay> po±Mjenje povpraševanja pri nespremenjenih fa tudi ojačeniih cenah do 18. Din xa tretjevr-stnp blago- Doöi mje položaj v Žalcu mi. ren in v trgu sporočajo, da za boljše kvalitete ni naročil, smo izvedeli is zanesljivih virov, da se tudi danes potihoma vršijo za prvovrstno blago kupčije po dosedanji ceni posamezno do 30 Din. Neki trgovec je za manjše in večje partije na podlagi posebnih manjših naročil ponujaj proti takojšnjemu plačilu za Izjemno lepo blago 31 do 33 Dm. V splošnem pričakuje trgovina v doglednem. času ponovnih narpčil za boljše kvalitete. HmedJ. ski tržni nad'zomlk. + £atec, 8. okotibra. V tekočem tednu se je nakupovanje v žateSk«m okolišu nadaljevalo Pri mirnem razpoloženju. Cene se gibljejo med 1400 do 1760 Kč. -f Nürnberg, 7. oktobra V nemaBkih pridelovalnih pkoUših je od Skrapneiga le tošnjega pridelika (195.000 starih etobov) približno 70 odstotkov prodanp. Spaflrtskl in tettnanš«! okoliš sta docela razprodana, v hallertauekem okolišu pa Je na razpolago pri producentlh le še 10 odetot letošnjega pridelka. Sredi preteklega tedna je kupčija nekoliko Popustila. Cene sp ostale nespremenjene in znašajo za hal-lerta/uiski hmelj 240—2655 mark, za tett-nanški 300, za sipaltski 310—312 ln here. brnški 183—200 mark za 50 kg. Borze 8. oktobra Na ljubljanski borzi se je v skladu z zu. nanjimi tečaji deviza Trst nekoliko popravila dočim je New York nekoliko popuščal. v privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.60—8-70. V zagrebškem privatnem kliringu je bdi promet v av_ stroških šilingih po 8-64, v angleških funtih po 235, v grških bonih 31.50 in v španskih pozetah po 5.63. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda zopet nekoliko popuščala in je Ьй zabeležen tečaj 353—356 brez prometa (v Beogradu zaključki po 355.25—356)- Promet je bil za. beležen v 7% investicijskem posojilu po 76 (v Beogradu po 80), v 6% begluških Obveznicah po 60 (v Beogradu po 64) in v delnicah PAB po 227. Devize Ljubljana. Amsterdam 2965.30—.2969.90, Berlin 1756.06—1769.96, Bruselj 738.11— 743-17, Ourih 1424.22—1431.29, London 213.91—215.96, New York 4340.37—4376.68, Pariz 288.26—289.68, Praga 181.19—182.30, Trat 356.93—359.01. Curih. Beograd 7. Pariz »0.2476, London 16.0626, New York 307.25, Bruselj 5Ü.D0, Milan 26.0376, Madrid 41.96, Amsterdama 20(7.5260, Berlin 123.60, Dunaj 57.30; Stockholm 77.66, Oslo 76.70, Koben-bavn 67-2&, Prag» 12.76, VarSava 57.90, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb, iuržavne vrednote: Vojna Skoda 363—356, za odrt., dec. 367 bi., 7% in-veet 76—78, 7% Blair 67—69.50, 8«/, Blair 77—79, 6«/, Blair 59.50—61; delnice: PAB 227—>229, Trboveljska 100 den., Seöerana Osijek 126—135. Beograd. Vojma Skoda. 356—366 (356.25 do 356), 7% stabil iz. 80 bl„ 7*/» Blair 80— 80.50 (80), S°/o Blair 76—77, 7«/e Blair — (75.50), 6«/„ begluške 63.75—64 (64), 4% agrarne 46 den., Naiyydna banka 5900 bl., PAß 208.50—229.60. Blagovna tržišča ŽITO -f- Chicago, 8. oktobre. Začetni tečaj: pšenica: za dec. 106.75, za maj 104.; koruza: za dec. 64-25. -f- Winnipeg, 8. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 93.625, za dec. £4.125, za maj 98. -f Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendence za žito čvrste. Nudijo se (vse franko nakladalna postaja): pšenica baška 79/80 kg po 170 — 175: prekmurska 78 kg po 175 — 180; koruza baTka po 105 — 107-50, banatska po 103 — 105: oves: slavonski po 132.50 — 137.50; moka: baška in banatska >Og? po 265 — 275, baška »2< po 245 — 250. baška >5« po 225 — 245; otrobi: baški po 110 — 115. + Novosadska blagovna borza (8. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: (78 kg): baška 154 — 157.50; baška ladja Tisa 162.50 — 166; ladja Begej 160 — 162.50; slavonska in bartetska 155 — 15750; sremska 155 162.50. Oves: baški, sremski, slavonski 120 — 125. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 127.50 — 130- Koruza: baška in sremska 97 — 100; banatska 96 — 100- Moka: baška in banatska >Ogc in »Ogg« 225 — 245; »2« 205 — 225; ,5« 195 — 205; >6< 165 — 185; >7« 145 — 155; »8« 112-50 — 117-50. Otrobi: baški 90 — 91. Fižol: baški in sremski beli 270 — 275. -f- BudimpeStanska termvnska borza (8. t. m.) Tendenca čvrsta Promet živahen. Pšenica: za okt. 16.85—16.87, za таге 17.Э5 -17.36. В0МВЛ2. 4. Liverpool, 7. oktobra, Tendenca stalna. Zaključni tefiaji: za okt. 6.19 (prejšnji dan 6.22), za dec. 6.10 (6.14). -I- New York, 7. oktobra. Tendenca vztrajna Zaključni tečaji: za okt 11.05 (1L00X za dec. 11J5 (1095). Kulturni pregled Mlajša generacija ln širša slovenska javnost ne bosta občutili v vsej njeni težini vesti, ki nam jo je sporočila zlata Praga,-prejšnjo eredo je zatisnil tam svoje trudne oči za vedno Alojzij Gangl, najtarejši izmed naših kiparjev, v starosti 76 let Nemara bo ta vest odjeknila vse bolj v tujini, ki je nestorja slovenskih kiparjev poznala po dehi in življenju bolje nego njegova domovina. Se lansko leto smo se spomnili 751etnice njegovega življenja in 60letni-ee njegovega delovanja. Oboje je utegnil v krogu svoje družine praznovati v popolni telesni in duševni čilosti — a danes ga ni več... V idilični Metliki, sredi ßeie Krajine, ki je dala našemu narodu že toliko pomembnih mož, se je rodil Alojzij Gangl 1. 1859. V Idriji, Št- Rupertu in v Ljubljani se je učil podobarskega rokodelstva. Želja po izpopolnitvi ga je kmalu prvič tirala iz ožje domovine v široki svet ▼ Gradec h kiparju Gši ln, kjer je obiskoval večerno obrtno šolo in kjer je užival že velik sloves kot usvaritelj Dali so mu nasvet, naj se odpravi na dunajsko kademijo in z letno podporo deželnega odbora mu je bik) omogočeno, da si je ustvaril trdno in neobhodno podlago na tej visoki šoli upodabljajoče umetnosti, kakor hidi v specialni šoli znamenitega kiparja Zum-buseha. Bik) mu je 25 let ko je prišel za učitelja na tedanjo obrtno šolo v Ljubljani, kjer je užival že velik sloves kot ustvaritev svojega prvega in najbolj ljudskega iznW ljubljanskih spomenikov, spomenike Valentine Vodniku. Lansko leto smo se poleg Ganglove 751etnice spominjali tudi 4»letnioe, od kar krasi belo Ljubljano te spomenik. Že leto dni po svojem prihodu v Ljubljano je kipar doživel težek udarec. Usodni potres mu je zrahljal živce, ki so mu potem tako dolgo nagajali, da je moral po 17 letih službe v pokoj. Odšel je domov v Metliko, da si živce popravi V letu, ko se je začela svetovne vojna, je odromal na Dunaj, a še pred njenim koncem se je preselil v Prago, kjer je preživel potem nadaljnja lete svojega življenja. Ganglovih del je dolga vrsta in le manjši del med njimi jih krasi telo Ljubljano, kakor že omenjeni spomenik Valentina Vodnika mogočni Valvazor na Muzejskem trgu ter Tragedija, Komedija in Genij na pročelju sedanjega opernega gledališča. Izvršil pa je še mnogo kipov naših velmož, med katerimi bo najboljši pač Prešeren lz krasnega mramorja, ki ga hrani naš muzej. Dalje velja omeniti Kristovo vstajenje, ki ga je napravil po naročilu b'skupa StrossmaJerja za djakovsko katedralo. Mnogo drugih njegovih del je raztresenih po raznih domačih in tujih krajih, posebno na Dunaju in v Pragi, in to so dela, ki mu gotovo niso zaman pridobila mednarodnega slovesa. Dejstvo je. da ge je tujina cenila bolj nego njegova rodna dežela in da ga je poznala bolj nego vsakega drugega slovenskega kiparja Dejstvo je pa tudi, da niti domovina ne bo mogla trajno mimo tega svojega odličnega sinu in da mu bo morala v zgodovini, v katero zapisuje svoje velike može in predstavnike, odkazati častnejše mesto, kakor je delala to doslej v svoji lahki pozabljivosti. Klavirski koncert Ivana Noča Ljubljane, 5. oktobra Ivan Noč je naš edini, v Ljubljani živeči klavirski virtuoz, ki prireja samostojne koncerte in ima tudi že lepo in stalno publiko. Njegov 10. klavirski večer je bil sinoči v dvorani Filharmonične družbe, po presledku enega ali celo dveh let. Med tem ni mi-rovaL temveč se je sam in v sodelovanju s slavnim pianistom Koczalskim izpopolnji* val in neutrudoma pilil svojo, že svojčas na visoki stopnji stoječo tehniko. Plod tega dela je podal pianist na večeru, čigar spored je bil daleč odvrnjen od moderne in posvečen povsem velikim veličinam klavir ske glasbe. Uvodoma Bachova orgelska fuga, od pianista predelana za klavir in podana z zanesljivo virtuoznostjo. Nato vase obrnjena Beethovnova sonata op. 100 v As-duru iz leta 1821- Ta intimne skladba ni koncertno efektne, pač pa nudi pianistu največ možnosti, da se izkaže poeta. Množina spevnih mest in zamaknjenih zvokov zahteva od izvajalca nenavadne poglobitve in je dokaz Nočevega najresnejšega stremljenja, da si je izbral baš to delo poznega Beethovne. ■ Levji del sporeda je bil posvečen Chopinu, od tega kar polovico preludijev, in ne baš najlažjih, dalje valček op. 42 in dve etudi, v dodatkih pe še ekoseze itd- Pri Chopinu se izkaže čistost tehnike kot ne kmalu pri katerem komponistu: poleg najprofinjenejše virtuoznoeti zahteva še poetičnega, zanosi-tega interpreta, ki zna slediti skladatelju po včasih nežnih, včasih spet dramatičnih potih romantike. Liszt neobhodna točka vsakega pianističnega koncerta, je bil zastopan z dvema skladbama iz raznih dob: >Les jeux d* eaux e la ville d' Este« iz tretje zbirke »Annčes de pčlčrinage« in z bučno polonezo v E-duru. Med tem ko poslednja ne vsebuje posebnih muzikalnth dobrin in je namenjena kot razgrajalna zaključna točka, je prav nenaden pogled ▼ bodočnost kot jih pri poznem Lisztu tako često srečavamo. Zvoki, docela stično osnovani in uporabljeni, kot jih je kmalu na to znal pričarati Debussr, motivika impresionistična, ornamentika omejena ne potrebno in v službi izraza. Ta skladba je žal malo znana, ker vsak pianist v splošnem raje izbira iz onih Lisztovih kompozicij, ki so si sveste uspeha. Ivan Noč, ki je svojčas p>olagal več važnosti na tehniko kot na izraz, si je med tem tehniko prav podvrgel in je pokazal tako v iztiri, kot v izvedbi sporeda poleg nesporne virtuoznosti tudi veliko mero poglobitve, okusa in smisla za do skrajnosti izvedeno klavirsko igro Vzlic težkim časom (ali pe prav zavoljo njih?) se je zbralo lepo število poslušalcev, ki so nagradili pianista z nenehajočim aplavzom, kateremu se je moral vdajati hočeš nočeš. Poleg lovorjevega venca mu je bilo poklo-njenih veliko število šopkov in razpoloženje je bilo odlično. Želeti ie le, da nanf pianist «foč da še mnogo podobnih koncertnih večerov v bližnji bodočnosti! — Dar češkega prosvetnega ministrstva slovenskemu pisatelju. Prosvetno mamstr-stvo češkoslovaške republike je pred krat-km poklonilo pisatelju in režiserju Bretku Kreftu publikacijo »Nove češke divedlo«, to je zbornik raznih razprav o sodobnem češkem gledališču, ki so jih episaAi češki ledaldški kritiki drametki in teoretiki. Lnjigo krese zanimive reprodukcije raznih inscenacij čeških scenografov, kakor tudi fotografije igralcev, režiserjev itd. Knjigo je po naročilu prosvetnega ministrstva 'izročil g. režiserju gospod konzul inž. Minovski. I. p. Pavlova razprava »Uslovni геПЧ»«« je pravkar izšla v srbohrvaščini pri »Svet losti« v Beograda. Delo znamenitega ruskega biologa, ki je zlasti fiziologiji odprl nove vidike, je previl Dušen Matič. Mednarodni kongres za zgodovino verstev je zasedal prejšnji mesec v Bruslju. Bil je šesti po vojni in ie zbral večje število znan. stvenikov is vseh evropskih dežel. Otvoril ga Je belgijski prosvetni minister, vodil pa pariški profesor Bertholet Med raznimi predavanji iz zgodovine verstev je bilo na dnevnem redu tudi predavanje prof. Mir-čuka iz Prage o vlogi demonstva pri vzhodnih Slovanih in češkega znanstvenika 0. Pertolda o ljudskih verstvih, terciemih oblikah verstva in o metodah njih raziskovanja. Izmed ostalih predavanj je treba omeniti Dunajčana dr. V.. Koppersa izvajanja o in-dogermanskem žrtvovanju konja, cambriške-ga prof. Stanleye A. Cooka o razvoju izraelske vere, H. C. Pnecha o manihejskem obredu Bema, dr. Schebeste o verstvu Pig-mejcev in prof- Przyluskega o treh hipo-stazijah v Indiji. Značilno je. de so se bruseljskega kongrese udeležili tudi katoliški znanstveniki in celo papež je poslal svojega delegata, kar se na prejšnjih kongresih ni zgodilo. Zaradi njihove presenetljivo močne udeležbe se ni čuditi, če ni prodrl predlog M. Mchaudena iz Antwerpna, da bi naj se prihodnji kongres, ki to v Rimu, bavil tudi s primerjalno psihologijo in psihopatopologijo verstev. Smrt najstarejšega nadučitelja Krka. 8. oktobra. Umri je najstarejša oaduöitelj ▼ Sloveniji Po kratkem boleham.ju ee je ▼ visoki starosti 92 let preseüä v večnost g. Lobe, ki ga je poznala vsa Dolenjska, pe seveda tudi vsi starejši pionirji prosvete po Sloveniji, »Jutno« se je uglednega pokojnika spominjalo pred dvema lotoma, k» je 22. decembra 1930t. praznoved 90-letm-co. Po rodu je bü iz Hinj pn Žužemberku. Do učiteljskega poküca ее je priboril z lastno vnemo on zasebnim oSenjem in je prvo službo nastopil 186L v Am brusa. Od tu je bä prestavljen v Poljane pni Novem mestu. Že po nekej mesecih je prišel L 1878. na Krko kot defiiniti-vm u&trij in je tu ostal do upokojitve 1903. Po4nsh 42 Jet je torej uspešno deloval v ftoli m izven nje. Postal je oče sadjarstva ▼ Kršk dolini, posegal je pa tudi sicer v javno življenje te pokrajine. Bil je ustanovitelj gasilskega društva in čebelarske podružnice, a ljudstvo je vedi*l kot najvnetejši pevovodja. Iz hvaležnosti za vse dobro d do ga je občina Krka že ob 80-lctnici izvolila za častnega člana, njegove prsi pa je krasil tudi red Sv. Save. Neumorno delo ga je vodno krepilo,, živel je vselej zmerno, pa je ob vsej skrbi za 11-članeko družino dočaka] tabo častitljivo starost Njegov dom ne daleč od izvine Krke na gričku v vasi Vidmu že od daleč pričuje, de je tu domovel vnet sadjar. Njegov spomin bo avd še dolgo, dolgo med rodovi га katere je storil mnogo. Zaslužnega pokojnike bodo v "strtek ob 10. spremili k večnemu počitku. Uglednim družinam naše iskreno sožalje! Postani In ostani Slan Vodnikove dražbe S Težave v italijanski etapi Preložijivi zaboji za hrano z ledom - Avto z gosenicami naj pomaga osvojiti divjo afriško deželo italijanski vojaški list »Nazione Mili-taria« je pripbčil članek o italijanskem etapnem prometu v Abesiniji. Najtežav. nejša bo preskrba vojske s svežim mesom in sploh svežo hrano. Italija razpo laga s preložljivimi -voznimi zaboji, ki jih je mogpče napolniti z dvema tonama hrane. Ti zaboji so opremljeni s po »odami za led. Njih prednost je v tem, da jih je mogoče prevažati tako z železnico, . kakor z avtpm. Blago se v njih dobro drži, če ga preveč ne prekladajo-Vsekako je treba prilično vsaka dva dne. va obnoviti led. Vmesne Postaje med prvo in drugo linijo opremljajo zato z ve. likim številom prevozljivih izdelovalnic ledu. Takšna potujoča tovarna ledu gre v četverp omenjenih zabojev. Uspeh italijanske vojne eks-pedicije je v prvi vrsti odvisen od prometnih razmer. S posebnim: vozili, n. pr. avtomobili z gosenicami, je mogoče sicer prodirati tudi brez cest, a to je zvezano z velikan skimi težavami in z izgubo časa. Vprašanje avtomobilskega prometa je tedaj vprašanje ce«t. Eritreja in Somalija imata dobre ceste. Velike težave pa se začnejo na abesinskih tleh. Italijani »o pred nedavnim eicer izjavili, da so delali po- skuse z navadnimi avtomobili na pešče. nih, neizdelanih cestah, kakršne so v Abe" smiji, in da je šlo zelp dobro in to na. vzlic deževni dobi, a kako se bodo ti po skusi izkazali v praksi, bomo še videli. Iz Eritreje in Somalije drži 14 veiikih in 19 srednjih cest v Abesinijo- Te ceste sicer niso primerne za velike zahteve, ki bi jih postavil nanje moderni vojni promet» primerne pa so za najpotrebnejši in prvi promet s fronto. V zaščiti fronte se bodo dale zgraditi boljše ceste in to prilično hitrp. Ceste potekajo v Etiopiji za motorni promet zelo ugodno. Dvigajo se položno pb rekah ali po višinah. Tri-najst0rica velikih cest iz obeh italijanskih kolonij vodi naravnost v najvažnejša središča črnega cesarstva, do Adis Abebe, Diredave, Tanskega jezera i t. d To pomeni za italijan- vojni poho^ samo olaj šavo. Brzina pohoda je odvisna seveda tudi od odpornosti domačinov, če se abesinska fr0nta kdaj razbije, tedaj napadalci s svpjimi gibčnimi avtomobilskimi kolonami' lahko tako hitro zasledujejo branitelje, da postane tem težko, utrditi se v novih položajih, če bi hoteli branitelji ceste za seboj ra.zdreti, bi bilo to brez pomena, ker so frontna vo- Kako je padla Adua Abesince je izdalo zastarelo topništvo Londonski listi so objavili padec Adue s posebnimi izdajami. »I)a.:lv Suniday Ex-press« je objavil iz peresa svojega posebnega poročevalca tudi predstavotvorno sliko bojev za to mesto, ki je bilo pred štiridesetimi leti že v italijanski posesti. Ras Sevum ie razvrstil svoje čete na prelazu Gastiobeni, ki leži kakšnit 10 km pred mestom. Ta prelaz je divja gorska tesen. Na tem bojišču je zbral vojake iz iz rodu Danakilov, večinoma potomce divjaških bojevnikov, ki so pred 39 leti premagali Italijane pri Adui. Na prelazu je bila tudi artiljerija. Toda topovi so se izkazali za dokaj zastarele in nerabne. Munioija je bila zarjavela in večinoma ni eksplodirala, granate pa so se razpočile preden so dosegle cilj. Italijansko topništvo je Ы1о mnogo bolj učinkovito. Pregnalo je Abesince z njihovih pozicij. • Abesinci so roj za rojem napadali Italijane, toda na koncu so se mora.li umakniti njihovi veliki premoči. Topovski izstrelki so jih zasipavali kakor toča. Nad 2000 da-nakilskih voiščakov ie bilo tukai ubitih nekaj sto pa jih je nrišlo v ujetništvo. To je prv:č da so se D^nakiloi nodal? sovražniku. Doklej so rajšd poginili junaške smrti na bojišču. Ko ie ras Sevum videl, da ne more vztrajati proti tehnično 'n številčno močnejšemu sovražniku, je odredil umik svoje Kaj umreš vedeti o Abesiniji Aibesintja j!e raradeijena na deset provinc. Te so: Ogaden. Catla. Kaffa, Dži-m, бол, Godbami, АтаЉата, Tigre, Da пакт in Vpila. V bližini ArfMe kopljejo «efessa Na jugovzihpdtu ТапвЛкета. «Jeaera s« naViiÄöa zlata in mnogih rud. Na severa Aidtdis Afoelbe rase boimfcaž. Na vzhodu železniške proge Addle-Abe-ba-Džibuiti uspeva кадга, ki daje eäovWo тгкхкко, enako tuidi na jugovÄhpiAi Нага rja. V Ogadenu uspeva, ovčjereja, vilje proti jugovzhod« je dosti voLov in bivpflov. PrebivaJsfcvo Aibesiiöje govori »50 пл. rečij, službeni jezik je aaniharSčtna. Amhanska abeceda ima 26П Äife. Najfhottj Številno IjrJdetvo ▼ ДЬевШУ Je pleme Gala. Amharci sp d© TO odstoröfccw o*ö*emd в sifilisom. Ljudstvo pokrajin© боа je в&о ltrtAjei-по, zahrbtno, lažnjivo in !eoo- Tigrinci so zelo delavni. Gali ep vztrajni in marljivi ln najkdenu, kjer bi Italijani lahko dospeli v bližino Hararja. Harar je zategadelj operacijska baza jedra abesinske vojske ki nudi kot taka živahno sl:ko. Prebivalci rs vse!h delov province prihajajo pod zastavo peš in na oslih. Seveda nosijo puške na rami rn te puške so često zelo stare. Težko se je pač boriti primitivnemu ljudstvu e primitivnimi sredstvi proti sovražniku, И je opremljen 7 vsemri pridobitvami najmo* demejše tehnike. Na levis Italijanski vojaki z initraljezami na hrbtu korakajo proti gorskim vrhovom na abesinski meji — Na desni: Italijanska pehota 70. pešpolka pri manevrih v taborišču Mai Li gos blizu Eritreje ANEKDOTA Veliki romanopisec Balzac je bil če-eto v denarnih zadregah, a v takšnem, primeru je imel vedno izdatno pomoč prt svojem prijatelju, baronu Jafeobu Roth-echiikini. Nekpč je hotel Balzac potovati na Dunaj, pa je stopil k finančniku in ga prosil za majhno posojilo. Rothschild та je izročil takoj 3000 frankov, potem je sedel k pisalni mizi, spravil nekolikp vrstic na papir, jih zapečatil im dejal: »To priporočilno pismo daj mojemu nečaku, šefu naše dtuna^jske podružnice.« Ko je bil Balzac že rna potu, ga je jprijefia strašna radovednost, da bi zve ded, kaj je njegpv prijatelj zapisal v pismu! Previdno je odstranil pečat in začel čitatl Njegov obraz je postajal med ČL tanjem čedalje daljši. To je bilo torej priporočilo za pisatelja Balzacove vrste! Nekpliko suhoparnih, kooivencionalnih stavkov! Ne, tega ne bo izročil Roth-echiidOvenm n očaku! Ko ee je vrnil v Para je pismo daß. Jakobu Rothfschildm nazaj. >KaJ ga n*ai tzročU?« ee Je nasmehnH Rothschild, »škpda! V Miš, ta maila znamenja ppd mojim podpisom? To je dogovorjena šifra, ki dotvblyuje prinašabcu, kredit 26.000 frankov . . -<. VSAK DAN ENA «Ifo, In kaj misBte, da se boste паибЩ p« dvet} -lekcijah2« (>Judge<) .........- -» ..........„ тшшщрщ щрряршвммрршт ' > ; I * i § ■*' '' - „;• . / 1 Levos Abesinska duhovščina s čudnimi pokrivali blagoslavlja abesinsko vojaštvo pred odhodom na bojišče — vojščaki iz province Ogaden pri ostrem streljanju Sport Lahkoatletski dvoboj Gradec: Ljubljana Pred vratmi je ob zaključku sezone 12. in 13. t.m- eno za našo slovensko lahko-atletikc najvažnejših srečanj z močno reprezentavco iz Gradca nad katero je ljubljanska reprezentanca pred dvema letoma slavila pičlo toda sigurno zmago v Ljubljani, dočim je v minulem letu morala kloniti v Gradcu enako z minimalno diferenco točk. Kakšen bo izid letošnjega srečanja? žal Ljubljana topot ne bo mogla nastopiti kompletna, ker bo po vsej priliki morala iti na start brez sprinterja Kovačiča. da. nes brez dvoma najboljšega jugoslovenskega tekača na kratke proge. Pogrešali bomo tedaj dve zmagi v sprinterskih progah in s tem tudi dragocene točke- Z druge strani pa smo v nekaterih disciplinah napram minilemu letu zelo napredovali, tako da bomo v teh imeli polno nadomestilo za eventualne izgube v sprinterskih disciplinah. Pogrešali bomo tudi na. šega najboljšega all-round atleta Zupančiča, ki se je pred kratkim v treningu blesiral, vendar je upati, da bo Ljubljani mogel staviti na razpolago vsaj delno svoje dragocene sposobnosti. Kaj pa drugi lahkoatleti- ki jih je do. letela čast, da zastopajo v borbi z Grad. cem barve bele Ljubljane. Uverjeni smo, da se z največjo resnostjo pripravljajo na to za prestiž našega športa velevažno srečanje in da bodo vložili v borbo maksimum svojih sposobnosti, znanja in ener_ gije. da nadoknadijo izgubo, ki nam jo je prizadela blesura dveh naših najboljših lahkoatJetov Kovačiča in Zupančiča. Zavedati se morafo namreč dejstva, da se reprezentanca Gradca pripravlja najresne. Je! tajništva) Sestanek veeh članov se bo vršil 10. t. m. ob 20. v gostilni g. Bajca. Ker se bodo na ses'unku dajale nove smernice glede poživ tve kiubovega življenja, ее pozivajo člani, da se sestanka s:gurno udeleže. (Hazena) Igralke, ki so proste, naj pridejo danes ob 15. na trening ASK Primorje (nogometna sekcija) garnitura, ki b- morala v nedeljo igrati na Brodu, naj pride sigurno danes ob 13.30 na igrišče zerae gore, kamor je dostop prepovedan. Mozelj pa je imel tam opravke. Sodnik je njegov zagovor vpoštevaJ in obtpžen ca oprostil. V Topolcu pri Bistrici se je prtpetila ff8 letnemu kmečkemu posestniku Antonu Crnigoju huda nesreča. Odpravil se je z vozom po opravkih v Bistrico. Med potjo pa se mu je splašll konj in je črni-goj padel tako nesrečno, da je dobil smrtno nevarne poškodbe. Sedaj ga v reški bolnici skušajo ohraniti pri življenju. RADIO Cetrl»k 10. oktobra. Ljubljana 12: Verdijev Requiem na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Nadaljevanje Requiem a. — 14: Vreme, poročila. — 13: roške pesmi poje zbor kpiiošffctti Slovencev. — 18.40: Kulturna pomoč našim narodnim manjšinam (dr. Arnejc). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obveatiBa.— 19.30: nacionalna mra._ 20: Na emrt obsojeni! (Ustoličenje) — slušna itgra. — 21: Gosposvetski sen: Prolog; Michl: človeka nikar — poje g. Julij Betetto в sprem-ljevanJem Radio orkestra. — 21.30: Radio orkester. — 22: Cas, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17: Narodne pesmi. —00: Saint JSaensov koncert. 2G.20: Koncert orikestra. Zagreb 12: Slov. glasba na ploščah. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.30: Vojaška godfba. — 20.25: Zabaven program. — 21.15: Orkester. — 22.15: Plesna muzika. — Varšava 20: Lahka güasba. — 21: Zvočna igra. — 21.35. Poljske pesmi. _ 22.30: Ples. — Dunaj 12: pflošče.. — 14: Poljska glasba. _ 16.?5: Violina, čelo in klavir. — 17.40: Koncertna ura. — 19.20: Orkester in solisti. — 21: Koroški večer. __ 22.10: Dunajska glasba. — 23.20: Ples. — Berlin 19.20: Klavirski koncert — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Vesele melodij«. — München 19: Koncert orkestra. —19.30: Prenos Puccinijeve oP^re чТо®са>. — 21.4*5: Plošče. — 23: Simfonični orkester. —Stuttgart 19: Pester program. — 21: Koncert Schumannove glasbe. _ 22.30: Prenos -koncerta iz Bisenos-Airesa. — 24: •Schubertove in Brahmsove skladbe. — Rim 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert _ 2-0.40: »Kavalir z ro&oz. Schubertova opera So tfpettil oosrrphnt uvod Občina Ljubljana Presunjeni od globoke žalosti javljamo, da je danes zjutraj prenehalo biti zlato tn plemenito srce naše predobre soproge, mamice, stare mamice, sestre, tete in tašče, gospe Katine Gorazdove roj. Demšar Blagopokojnico bomo spremili k večnemu počitku v četrtek ob 4h popoldne iz Nunske ulice 19, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1935. RODBINE: GORAZD — ING. LESKE — DEMŠAR — RAVHEKAR ln ostalo sorodstvo. Predavalna turneja pro^etarja župe Ljubljana brata Poharca po Češkoslovaški. Na poziv številnih društev in žup v bratski Češkoslovaški in s pr st:nkom ČOS in Saveza SKJ odpotuje eredi tedna pnosve-tar župe Ljubljane brat Janez Poharc na sokolsko predavalno turnejo. Prvo predavanje bo v Bratislavi v četrtek, 10. t. m. v veliki dvorani Sokola I. Predavanje bo združeno z veliko župno spominsko svečanostjo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uedinteljem. Brat Pohairc bo nadalje predava] še v Pieštje-nih, Prerovu, Olomoucu, Češki Trebovi, Visokem Mvtu, Chrudimu, Pardubcah, Kolinu, Podjebradih, Uetju, Mostu, a svojo turnejo zaključi v Pragi, kjer priredi Podbelogorska župa dne 23. t. m. velik slovanski večer v dvorani Sokola Bubeneč. Sokolsko društvo Velen je' vprizorj to soboto, 12. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 13. t. m. ob 4. uri ponoldne velezebav-no veseloigro v 4 dejanj h Fr. Milanskega: »Martin Krpan mlajši«. Med odmori sviira sokolski tamburaški zbor. Pridite! Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! ZAHVALA Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja, Id sem jih prejela ob smrti mojega ljubljenega soproga, brata, strica ln svaka, gospoda Ignadja Elsnerja, direktorja tobačne tovarne ▼ p. kakor za poklonjene lepe vence in cvetje, ее tem potom vsem naj-prisrčnejše zahvaljujem. Posebej se zahvaljujem preč. duhovščini, goep. podravnatelju tobačne tovarne Golobu z uredništvom, delavstvu tobačne tovarne, pevskemu društvu »Ljubljana« za prelepo žalno petje in končno vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in v tako častnem številu spremili dragega pokojnika na njegovi poslednji poti. Vsem — Bog povrni! Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 9. oktobra t. 1. ob T. url zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Ljubljana, dne 8. oktobra 1935. ŽALUJOČA SOPROGA JULIJANA. Pozabite H. E. Werner: 18 Iflr.Thorsten hoče bol! «Res si očitam, da sem vas vabil s seboj —» je potrto za jecljal. «Oh ne, saj niste krivi! Sama sem si želela, da bi še enkrat videla Evropo.» Thorsten se je posiljeno zasmejal. «Da, potovanje v moji družbi ni brez nevarnosti. To bi si bil lahko naprej mislil!» Nekaj trenutkov sta v zadregi molčala, dokler ni spet rzprego-voril: «Zal mi je. A zdaj se moram posloviti, Gloria. Mnogo dela me še čaka, ".akaj danes pricnem boj zoper svoje sovražnike. In če mi vi želite uspeha — tedaj vem, da bom tudi zmagal!» «Želim vam ga, Douglas! Moje vroče želje vas bodo spremljale! In zdaj pojdite. Legla bom in poizkusila, da popravim to prečuto noč:- Ko se vrnete, upam, da me najdete spet čilo in zdravo! Torej do svidenja — in bodite previdni, prijatelj!» «Bom — zaradi vas!» ji je resno zatrdil. Nato jo je hotel nežno potegniti k sebi, a Gloria se mu je počasi izvila. «Ne, Douglas — tega nikar Prikimal je. Globoko se je sklonil nad njeno roko in brez besede odšel k vratom. Gloria je negibno stala sredi sobe. Njena usta so bila odprta, kakor da bi hotela zagnati krik, ki ji je trgal srce- Toda iz sebe ni epravila glasu- Ko so se pa vrata zaprla., je tiho zastokala- «Ne hodi, Douglas — nikar ne hodi!» ★ Wessentin je stal v hotelski veži in čakal. Ko je Thorsten hitro prišel po stopnicah, mu je stopil naproti: «Pni enajstih je ura?» ,Г)я — saj sem n^-red. Avtomobil —?» «2e čaka.» -f» «Prav, pojdiva!» Urno sta krenila skozi širni prostor in stopila na cesto. Thorsten je kritično pogledal brdki športni voz in zadovoljno pokimal. «Dober okus imate, dragi ölovek! Nu, naprej!» Spustil se je za vodilo, med tem ko je tajnik prisedel k njemu. Vešč pogled na vzvode, nagel prijem, in že je voz zbrzel Pod lipami proti Brandenburških vratom. 5 Din. Na'manjSI zne-~ Ji 17 Din. Restavracijo Potočnik na Bledu, popolnoma opremljeno, 8 34 kompl posteljami, z gospodarskimi poslopji, vrtom in njivami, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »A. R-« 20604-17 Gostilno na Jesenicah aii r Ljubljani, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenje«. 32503-17 Beseda 1 Din. davek S D'n, za Sifro al) dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Ulična stavbna parcela T00 m» na Kodeljevem proti gotovini ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 700«. 23596-20 Dve hiši 200.000 Din itn 600.000 Ko kupim. Ponudbe pod Sifro »Dve hiši« na ogl. odd. Jutra. 22607-20 Vogalno parcelo v centru meeta prav ugod no prodam. Ponudbe pod šifro »Pol gotovine« na ogl. odd. Jutra. 26606-20 Hišo dobro ohranjeno, z malimi stanovanji, v Ljubljani, kupim za knjižice Mestne hranilnice ljubljanske Din 350.000 Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod Sifro 350.000«. 32006-20 ИЯ.'ЯВШ Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Sifro aH dajanje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Stanovanje 3 parketiranih sob. pred. sobe in pritiklia. vse pod enim ključem, balkonom, oddam stranki brez otrok. Jelovškova 34 Trnovo. 22563-21 Џм 7«Burgit obliž Vas prijatelj uničujoč milijonsko armado očes in trde kože na podplatih. Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Sifro al) dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Din. Sobo takoj oddam dvema solidnima gospodoma, z vso oskrbo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 20638-23 2 prazni sobi vezani, uporaba kopalnice, brez kuhinje, blizu gl. pošte, oddam mirni stranki Ьгея otrok. Naslov v poslovalnicah Jutra. 20616-23 Sončno sobo (telefon) oddam. Pleteršni-kova ulica 34. 32576-23 Opremljeno sobo v centru , oddam takoi ali s 16. oktobrom solidni osebi .Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 93591-23 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Sifro aH dajanje naslova 5 Din. NaimaniSI zne ek 17 Din. Sobo s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Od-mah«. 2ßS63-2l3a Dijteilte sobe Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro all dajanje aaslova 5 Dia NaimanjSi tnesek * 17 Oin. Prazno sobo iščem za dva dijaka v bližini Sv. Jožefa. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »d. november«. 23601-22 Informacije Beseda 1 Din. davek 3 D' za šifro ali daianie naslova 5 Din. Naimanjši tnesek 17 Din. Gospod kateremu je bil dne 5. t. m. v kavarni Emona dnos-no Preš^rn zamenjan plašč, se naproša, da sporoči svoj cenj. naelov ogl. odd. Ju tra. 22610-31 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Telefon 29>§Ц PREMOG DRVA in KARBO-PAK ETI rv. SCHUMI Dolenjska cesta Mladost ne mine, če se ne postarajo OROŽARNA J. PASTUOVIČ Zagreb. JuriSičeva nI. 1. Zastopstvo za vso Jugoslavijo tovarne F. N. (Fabrique National, Herstal). Koncem avgusta letoe smo izdali novi eenik Stev. 8-, ki je po iabiri in cenah najugodnejši. • Preprodajalcem. lovskim in strelskim dru&tvom pošljem cenik brezplačno, sicer pa vsakomur, ki nam pošlje Din 3 v poštnih znamkah. Lovskim in strelskim društvom dajemo 5 do 10 odstotkov popusta pri večji množini. ■-'I • ••• *' .v' . . ■: -.S*??*? Občina Krka javlja žalostno vest, da je umrl v visoki starosti 92. let njen častni član, gospod LOBE IVAN naduč. v pokoja, častni član sadjarske podružnice, odlikovan z redom sv. Save V. raz. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 10. oktobra 1935. ob 10. uri dopoldne. Časten mu spomin! Da pa bodo zobje zmerom, mladi, zdravi tn lepi, se mora veak dan vporab-ljati PASTA GIBBS. Ta pasta Vam nudi največje jamstvo v pogledu higiene ln lepote. Samo milo lahko na znanstveno temeljit način očisti ln neguje »obe ter obvaruje njihovo prvotno belino brez najmanjše škode za zobe ln zobno meso. Ravnajte ве po nasvetu najboljših zobnih zdravnikov ln vporabljajte dnevno ZOBNO PASTO Olavno zastopstvo za JngoS-avlJo Hinko Mayer ki drog, Zagreb Pišite še danes! OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, naitaizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« s vsebino moškega, ženskega, namiznega, po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »»Kosmos«« razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn AfARIBOR, Dvoramo-va cesta 1. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Brez posebnega obvestila Sončno stanovanje 3 sob ia kabineta, oddam na Kodeljevem za L november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr». 20ЭТ4-21 Trisobno stanovan je z vsemi pritiklinam. Ga-jeva 9, za november, odda Hranilni in posojilna konzorcij Moderen komforL Najemnina Dra 900. 22619-21 Stanovanja щщвтятц »iiu%hui naS najstarejši, zvesti sodelavec, gospod ALOJZU PIRNAT, trgovski potnik po 40. letnem požrtvovalnem delu odšel k večnemu počitku. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v četrtek ob pol 3. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice. Ohranili ga bomo v hvaležnem ta trajnem spominu. Tvrdka A. & E. SKABERNE, Ljubljana. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja n konzorcij »Jutra« Adoll Ribnlkar. - Za Narodno tiskarno d. d. tot üakarnarja Franc Jezeriek. - Za taeeratnl del je odgovoren Aloj» Novak. - УЫ f LJubljani