Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec4', Lidovà knintiskarna, Wien V., Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Machdt, Wien V., Margaretenplatz 7.	Ost ssaL poMtlMo, c|^§p®€i€àr$t^© ta. prosveto	Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100-— polletno :	K	50’— četrtletno: K 25’— Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. polletno :	8	„ četrtletno: 4	»
Leto 1.	Dunaj, 20. julija 1921.	Št. 18.
Nekrščanski nacijonalizem.
Koroškim Slov^occm se očita tudi od nemške krščanske strani nekrščanski, .pretirani nacijonalizem. Ker so si Slovenci upali pri volitvah, samostojno nastopiti, se jih imenuje (na letaku nem. kršč. soc. stranke) trmaste, prenapete slovenske svojeglavce. Tudi slovenskim duhovnikom se očita pretirana narodnost. Kdo je prenapet: tisti, ki se brani, ali tisti, ki drugemu krivico dela in mu ne pusti, kar je njegovega?Kdaj je kak slovenski duhovnik, če je bil nastavljen na nemški fari, v cerkev vpeljava! slovenski jezik? Kdaj so Slovenci Nemcem jemali, kar je njihovega? Kdaj smo jim delali krivico? Samo branili smo, kar je našega. Mi smo bili vedno v defenzivi, Nemci v ofenzivi. Ali bi se niti braniti no smeli? Samo slovenski jezik in slovensko narodnost smo hoteli ohraniti, kakor nas je uči! že blagi škof A. M. Slomšek, za kar se je boril že plemeniti Andrej Einspieler. Je to prenapet, nekrščanski nacijonalizem? Ne, ne, nekrščanski nacijonalizem je nekje drugje. — Nekrščanski nacijonalizem je to, če morajo slovenski duhovniki iz dežele, nemški pa zasedajo slovenske fare. (Marija na Žili, Gorje, Grebinj, Vetrinj, Ruda, Brdo, Žrelec, Grab-štajn in druge.) Ce morajo celo tako vzgledni duhovniki kakor Treiber, Ražun, Weiss, Meško, Einspieler, Lasser, Arnejc in toliko drugih zapustiti svoje ljudstvo in bežati iz dežele. Ce ljudje, ki ne gredo v cerkev ne k slovenski ne k nemški pridigi, zahtevajo nemškega duhovnika in nemško pridigo, ne iz ljubezni do
PODLISTEK
Za smeh in kratek čas.
Pri izpitu. Učitelj:	Moje vprašanje
vas je pač spravilo v zadrego? — Kandidat: Vprašanje ne, pač pa odgovor.
•
Poglejte to palico, je rekel domišljav človek Sidneyu, ta palica je napravila z menoj potovanje okoli sveta. — Tako? čudno! In vendar je samo palica ostala.
*
Učitelj: Imenoval si vse domače živali razen ene. Ima kuštrave, ščetinaste lase, se hoji kopeli in ljubi umazanost. Kdo je to, Tom? — Tom (sramežljivo): To sem jaz.
it
Izgubili ste vse zobe, je nekdo rekel beraču — Bil je čas, da sem jih izgubil, je rekel le-ta, ker nisem našel nikakega dela več zanje.
*
Sebičnež. V menažeriji vpraša žena: Ce bi lev vlomil ven, koga bi najprej rešil, otroke ali mene? — Sebe.
vere, ampak iz prenapetega nacijonaiizma in narodnega sovraštva. Nekrščanski nacijonalizem je to, če je nemški duhovnik nastavljen na ■ slov. župniji, pa ni zmožen slov. jezika in torej ni v stanu povoljuo vršiti tako važnih duhovniških opravil kakor je pridigovanje in spovedovanje. Ce radi tega mnogi verniki ostanejo brez božje besede, ker ne razumejo nemške pridige in ne morejo opraviti spovedi, kakor in kadar bi želeli. Ce radi duhovnikove nezmožnosti ne morejo opraviti niti velikonočne spovedi. Ce se v cerkvah, kjer se je do zdaj vedno tudi slovensko pridigovalo, popolnoma izpušča slov. pridiga; če se v cerkvah, kjer se doslej ni nikdar nemško pridigovalo, ker vsi verniki razumejo slovensko, upeljuje zdaj nemška pridiga in se celo branje evangelija v nemškem jeziku postavlja na prvo mesto, iz nobenega drugega razloga kakor iz prenapetega nacijonaiizma. — Nekrščanski nacijonalizem je to, če nemški župnik celo na. dan, ko pridejo procesije iz slovenskih župnij, slovenskemu župniku ne pusti slovensko pridigovati (kakor se je zgodilo na god sv. Florijana v .Za-kamnu pri Vetrinju). Nekrščanski nacijonali-zem je to, če nemški duhovnik poučuje slovenske otroke, pa tako slabo zna slovensko, da more otrokom v šoli samo nekaj slovensko brati (kako, naj se ne vpraša). Ce slovenske otroke nemško uči in jim ubija nemške molitvice v glavo. Ce podučuje slov. otroke, pa tako slabo zna slovensko, da ljudje pravijo: „Ce bodo ti (gospod ali župnik) ostali, se otroci še toliko ne bodo naučili, da bi znali, koliko je hogov“.
Ali ti mati kaj da, kadar si priden? — Deček: Ne; a da mi nekaj, kadar nisem priden. —
*
Dijak, ki s je zelo slabo učil, se je poslavljal od svojega učitelja: Za vse kar znam, se imam zahvaliti Vam...	— Nehajte, nehajte
vendar, ga prekine učitelj, ne omenjajte take malenkosti.
*
Pesniki se rodijo, pravijo. Pravzaprav se to zgodi z vsakomer.
Mi nismo bogati, draga moja. Moj oče mi je zapustil malo razen časti, da sem zadnji svojega rodu. — Ona: Potem bi si bil še to čast lahko prihranil zase.
•
Mož, ki nima prav, se poslužuje trdih besed in mehkih dokazov, oni, ki ima prav, pa so poslužuje mehkih besed in trdnih dokazov.
*
Nežno. Ljubi mož, peljala bom zdaj našega kužeja malo na sprehod. Ti greš lahko zraven. .	- — — -—- — —• -
Ce se v šoli šele od otrok slovensko uči, namesto da bi on učil otroke. — Nekrščanski naei-jonalizem je to, če se slovenske duhovnike preganja, se jim grozi z ubojem in se jih strelja, ker so sodelovali pri glasovanju v lastni deželi, medtem ko so nemški duhovniki na uradni ukaz škofijstva zbirali za glasovanje v tuji deželi (Šleziji) in se jim to šteje v čast in hvalo. Nekrščanski nacijonalizem je to, če se Slovence postrani gleda in se jih zmerja, ker si upajo pri volitvah slovensko voliti, medtem ko se odobrava in smatra kot nekaj oh sebi umljivega (kar je tudi v resnici), če na južnem Tirolskem tudi krščanski Nemci volijo nemško, ne pa krščanske italijanske stranke. Itd., itd. — Vse to (vse našteto so sama gola dejstva in se lahko pove, kje in kdaj so se dogodila in se še vrši na Koroškem, je nekrščanski pretiran na-dogajajo) in še mnogo drugega, kar se zdaj cijonalizem in nobeno versko prenovljenje in verska poglobitev ljudstva ne more odstraniti narodnega prepira v deželi, dokler vlada ta prenapeti nacijonalizem, dokler ne zavlada narodna pravičnost. Kajti brez pravičnosti ni krščanstva, ker pravičnost je poglavitna čednost krščanske vere.
Duševne katastrofe.
i.
Splošno.
Naša zemlja je, kakor (rdijo učenjaki, doživela večkrat silne dogodke ali katastrofe po povodnjih, potresih, ki so zunanjo obliko zem-
Kako napredujete v glazbi draga moja? Ali se pridno vadite? — O da, od včeraj vsak dan igram.
.*
Nečimerna mama: Da, draga Ela, ti imaš že prav staro mamo. — Otrok: Ampak, draga mama! Ti vendar še nisi tako stara, ti le tako izgledaš.
*
Mala deklica prosi še za malo sladkorja za čaj. Mati ji odvrne, da ga je dobila že več koscev. Otrok žalostno: Da, toda ali ne vidiš, da so se tako stajah?
*
Kdaj prav za prav jeste opoldne? je vprašal skopi stric, ki bi bil rad povaljen na obed. — Mala nečakinja: „Kakor hitro ti odideš,“ pravi mama.
m
Sluga je zaspal v knezovem naslonjaču. Knez vstopi in ga trese iz spanja z besedami: He, ali se imaš za kneza, neumen za to si dovolj. —
*
Vidim, da nosite črn trak okrog klobuka. Za kom pa žalujete? — Nad obžalovanja vrednim stanjem svojega klobuka.
Ijp in tndi življenje na zemlji docela izpreme-nile. —
Kakor zemljo kot planet so zadele take katastrofe tudi človeka, človeštvo. Bili so to siloviti duševni preobrati, ki so človeško dušo, njene nazore in mišljenje predrugačili. Naj-znamenitejši preobrat, in sicer k dobremu, je prinesel nastop Kristusov, ki je res izpremenil duševno obličje zemlje. Tecfhj je bil v resnici preporod človeštva. Še večkrat so taki večji ali manjši dogodki pretresali človeštvo, vplivajo na njegov razvoj ali vsaj na posamezna ljudstva dobro ali slabo. Spominjamo na pogin staroveške kulture pri ljudskem preseljevanju, na boj islama s krščanstvom, na verske preobrate v 36. stoletju. Vse' to ni ostalo brez posledic za nadaljni duševni razvoj človeštva in te posledice niso bile vedno dobre. Narodi, ki so imeli v sebi še dosti zdrave odporne sile, so jili preboleli, drugi pa — že duševno bolni — so na strupih, ki jih poleg dobrega prinese vsak tak preobrat, poginili (Rimljani) ali pa umirajo (Turki). _
Tudi mi živimo v času takega velikanskega duševnega preobrata. A ta preobrat ne vodi človeštva kakor o času Krastusovem navzgor, ampak ga vleče kljub temu, da ima kakor .vsaka stvar tudi svojo dobro strau, navzdol.
Da gre v resnici navzdol, o tem so edini* vsi trèzno misleči. Površni ljudje mislijo, da je kriva svetovna vojna današnje duševne in mo-ralične propalosti. Gotovo, da vojna ni mogla v tem oziru dobro vplivati in je še več pokvarila, a na splošni propalosti je vojna nedolžna; bolj resnično je, da jo ravno ta duševna propa-lošt bila kriva tako vojne kakor njenih grozot in današnjih zmot. Ta splošna duševna propa-lost je vladala že davno pred svetovno vojno. Začela se tedaj, ko so v 16. stoletiu začeli častiti v človeku žival in ko so za žival v človeku zah te vali popolno prostost in svobodo. Tej nasproti pa stoji avktoriteta, božja in človeška. Zato se tej v prvi vreti napovedali boj. Dočira je Kristus nčil, da mora človek žival v sebi obvladati in je uaglašal za ta boj potrebo božje in človeške avkoritete in je s tem naukom človeštvo prerodil, se zahteva od 16. stoletja sem za človeka pravica, da se sme, „izživeti“, brez obzira na kr ko božjo ali človeško oostavo. To geslo je pa spravilo kakor posamezne ljudi tako tudi države v boj enega zoper drugega, to ^eslo je — porabljeno tako od strani vladajočih, bogatih kakor od strani obvladanih, u-bogih —- privedlo do francoske revolucije, je povzročilo v svojih posledicah svetovno vojno in je rodilo boljševizem, ne samo v Rusiji, am- . pak današnji splošni, duševni boljševizem, ki je ž njim prepojeno celo človeštvo.
Kar ima to geslo, da se morajo človek kakor narod „izživeti“, v sebi dobrega, tudi mi ne bomo zanikali, ampak ravno tu hočemo svoje sile zastaviti. Človek je socijalno, je družab-
Mož se je bridko pritoževal svoji ženi, da ga je na javnem zborovanju nekdo imenoval lažnika. Ona: Nič za to, saj ne more dokazati. — On: Toda najhujše je ravno to, da je v resnici dokazal.
•
V gledišču: Igralec, ki he zna svoje vloge, šepetaje: Kaj moram zdaj storiti? — Sept*talec: Iti. — Igralec: Kam? — Sufler: V različnih smereh.
♦
Točno. Znani človekoljub vpraša jetnika: Kaj vas je pripeljalo v jeep, prijatelj moj? — Dva stražnika, gospod. — Že prav, toda jaz menim, če je pijanost kaj imela opraviti zraven? — Da, gospod, bila sta oba pijana.
*
Pri izpitu: Gospod kandidat, kako bi odločili v predstoječem slučaju? — Kandidat: Obtoženca bi radi tatvine obsodil. •— Profesor: Tako, jaz bi ga oprostil. — Dijak: Bi tudi ne bilo slabo.
Razen hudih' bolečin v glavi mi ničesar ne manjka, je rekel bolnik. Jem kakor volk, delam kot konj, zvečer sem truden kakor pes
no bitje. A ravno ker je družabno bitje, ker ni sam na zemlji, je jasno, da pravica „izživeti se“, ne more biti neomejena a m n a k da so ji postavljene ovire od stvarnika, od narave. In temu se moramo upirati s vso silo, da bi imeli ljudje, narodi in države pravico, se izživeti brez obzira na kako božjo ali splošno veljavno naravno, človeško postavo. Zato stojimo trdno na principu, da je potrebna božja in človeška avktoriteta in da je današnji duševni boljševizem največji sovražnik človeške družbe.
Te dve ideji se borite za človeško dušo. Ktera bo zmagala? Ali prva, stara, naravna, krščanska, ki je steber pravega napredka, ali druga, ki jo je ravno vojna odkrila v vsej njeni odurnosti in nagoti in ki pelje v propast? To je odvisno od notranjih naravnih sil, ki jih imajo še v sebi narodi ali jih nimajo več. Ali ima narodni organizem še toliko življenske sile, da ta strup, ta gnoj izloči iz sebe, ali ga bo ta gnoj docela zastrupil v smrt?
To vprašanje stoji danes pred vsakim narodom, velja torej kolikor toliko tudi za nas koroške Slovence. Ta duševni preobrat bodočnosti se pred nami ne bo ustavil, tudi nas bo potegnil v svoje valove. Ali je naš narodni organizem zdrav, ali je sposoben za ta veliki duševni boj?
Važno vprašanje! Ali bo odgovor zadovoljiv? Poglejmo!
II.
Na Koroškem.
Kdor je prehodil nekaj sveta in pozna tudi tuja ljudstva, posebno mladino in kdor živi na Koroškem, bo moral z žalostjo pripoznati, da je ljudstvo, da je mladina drugod moralno višja. Toliko nemoralnosti, pijančevanja, podivjanosti iu brezznačajnosti kakor v nekterih krajih na Koroškem, ne najdeš — izvsemši seveda- velika mesta — nikjer. Tu vidiš žalostne postave, kako 16-, ITletni mladeniči popivajo iu obležijo kje za durmi, na cesti ne poznajo več nobenega pozdrava ne samo za duhovnika — to še čudno ni, ker se jih pač tako uči — ampak tndi za učitelja in druge dostojanstvenike ne. če jih srečaš, bi bilo dobro, da se jim izogneš. Ali kaj nravite k temu, če mlada dekleta rjovejo ob- dveh, treh zjutrai od kakšne veselice domov? Dokazi na razpolage! In če lahko kupiš s kilo cukra prepričanje, ne samo enkrat, ampak stokrat?
In v kterib delih Koroške? V prej slovenskih, sedaj že nasilno germaniziranih krajih, v krajih kjer se ta germanizacija ravno vrši! In zakaj? „Es ist etwas faul im Staate Dane-mark.“
To so sadovi nemško nacijonalne politike na Koroškem med Slovenci. Ta politična struja je pod imeni „deutschfreiheitlich“, „deutsek-gesinnt“, „alldeutsch“, „Bauernbund“ deset-
in spin trdno kot podgana. — Zdravnik: Hm, ali bi ne bilo bolje, če bi šli k živinozdravniku vprašat za svet?
*
Mož, ki je bil radi bolezni dalje časa odsoten od doma, je pisal nazaj: Tako sem se spremenil, da bi me moji najstarejši upniki komaj spoznali.
*
Zakonski mož: Vi ste srečni: da le sebi prav* storite, pa je vse prav in v redu.-— Samec: Resnica, toda ne morem vam povedati, kako težavna naloga je to za me.
*
Kako se preživljate? so vprašali nekoga na policiji. — Živim z roke v usta. — Kakšno rokodelstvo je to? — Ee, zobozdravnik, seveda. —
*
Ne, mi psov nikakor nimamo radi. Vzrok, da imamo tri velike pse, jo ta, ker nimamo radi ovojih sosedov.
* /•
V trgovini. Kupec: Rad bi imel pitano gos. — Trgovski vajenec: Izvolite eno minuto počakati, gospa bo takoj tukaj.
let ja in desetleja bila vsemogočna na Koroškem. Še pred vojsko je imela izmed 43 poslancev v deželnem zboru nič manj kot 37. Kar je torej v* deželi dobrega ali slabega, moramo pripisati na konto tej stranki. In dobrega pač ne more biti veliko, kajti drugače bi jo volilci dne 19. junija ne bili tako uničevalno obsodili, da je dobila — prej kraljica v deželi — od 42 mandatov samo še 13. Nje lastni sadovi so jo pogubili.
Iu kakšna je ta zapuščina?
Koroška, je bila že prod vojsko najnemo-ralnejša dežela v bivši monarhiji. Ze tedaj je štela 37,2% nezakonskih otrok, številka, ki jo niti od daleč ni dosegla nobena druga dežela. Še čisto slovenski okraji, od germanizacije še manj okuženi, so v tem oziru še dosti na boljšem. Največja moralična propalost pa je najti ravno tam, kjer so bile in so še trdnjave tega nemškega „Freisinna“: St. Veit, Krapf-feld, Celovec okolica, Velikovec. In zakaj? Ker ravno „Freisinn“ v socijalnem oziru za delavce in posle absolutno nič ni storil.
Druga taka zapuščina je žalostno sloveče koroško, žganjepitje. Nemški učitelj Lang je pred vojsko prepotoval Koroško in proučeval ravno to vprašanje. In ko je odšel je zaklical
v	časopisu „Alkoho!gegner“ koroškemu nemškemu „Freisinnu‘‘ to le uničujočo obsodbo: „ ... Obtožujem vas, možje, ki ste od ljudstva izvoljeni... Vi ste sicer pridno delali nove davke, a niste storili nič, še mislili niste na to, da bi napovedali boj kugi žganjepitja, ki tako strahovito gospodari v vaši deželi... Skoro v vsaki hiši imate bebca ali otroka, bolnega na živcih... In vi vidite vse to, vse to trpite... obtožujem vas, da zanemarjate vaše dolžnosti,
vi	ste sokrivi telesnega in duševnega pogina koroškega ljudstva ... itd.“
Na to obtožbo so svojčas „Freie Stimmen“ nekaj zapisale, kar jih pa le še bolj obtožuje, namreč, da je to žganjepitje najhujše v narodno mešanih krajih. To je krasno pripoznanje. Da, z žganjem se je germanizirala naša mladina v okolici Celovca in Velikovca; z žganjem so se delale svojčas volitve, ki so sedaj ko je odpadel golaž in šnops, izpadle malo drugače za nemški „Freisinn“.
In tako se je rodila najhujša zapuščina, ki jo je ,.Freisinn‘ podaril Koroški, to je brez-značajnost tega zapeljanega ljudstva. Vsa se da popraviti, globoko ukoreninjene napake in razvade, a brezznačajnost ne več. Ljudstvo, ki izgubi svoj značaj, je že izgubilo vse svoje ideale in je vsega zmožno. Tako ljudstvo je’zmožno tudi Kajnovega greha, da ubija in pobija lastne brate, samo radi tega, ker 'so ostali-zvesti svojemu narodu, svojemu materinemu jeziku. Tako ljudstvo je zrelo za popolni duševni boljševizem.
Take razmere so razumljive tam, kjer nobena avkoriteta nima več moči, kjer so vlada-
V čem sta si podobna moder mož in kno-flica? — Glava zabrani obema, da ne gresta predaleč.
*
Oče: Kaj delaš Lizika? — Nos svoje čeče (pimčike) bi rada rdeče pobarvala. — S čim pa? — Mama. vedno pravi, eia je tvoj nos od piva tako rdeč, in ako sem tudi jaz mislila.., (oče odide).
•
Gospa: Ali je res vaš sin paznik v jetni-šnici? Mati sinova: Res, toda v ono jetnišni-co zapirajo samo zločince iz boljših družin.
*
Addison je rekel: Ni čuda, da človek izposojene knjige tako težko dobi nazaj. Je pač lažjo obdržati izposojeno knjigo, nego to, kar je v knjigi.
•
Učitelj: Ali je že kdo izmed vas videl slonovo kožo? — Deček: Prosim, gospod, jaz sem jo videl. — Kje je bilo to, pobič moj? — Na slonu, gospod.
*
Kaj se smejete prostovoljec? — Oprostite gospod komandant, ravnokar sem kapiral imeniten dovtip, ki sem ag slišal včeraj,
» _____________________
joči sarai vso avtoriteto izpodkopali. In to se je» nemškemu „Frcisinnu“ na Koroškem sijajno posrečilo. Slovenski duhovščini in slovenskemu učiteljstvu, kot preristaviteljem avkori-tete, je veljal njih večdesetletni boi. krvavo in nekrvavo preganjanje teh v prvi vrsti pokli-canili ljudskih vzgojiteljev je bil njih cilj; zaničevanje svojega naroda in starih domačih šeg in navad to je bil pouk nemškega „Frei sinna“ za koroške Slovence. Posrečilo se jim je to pri velikem delu našega ljudstva. Zato pa srečaš tudi med tem delom povsod duševnim razvalinam, popolni duševni boljševizem ti gleda tukaj nasproti. Podivjanost, nemoralnost in brezznačajnost tega ljudstva pa kličejo nemškemu „Freisinnu“ v uho: „Vaša dela smo mi!“ —-
Škoda tega dela našega tako zaneljanega , kordškega slovenskega ljudstva. Tako ljudstvo-se bližajočemu, duševnemu preobratu na slabo, o kterem smo govorili, né more več ustavljati, ker nima več v sebi zdravih moralnih sil in bo le pomnožilo vrste duševnega boljševizma, kakor nas izkušnja že uči.
A še so pa tudi zdravi deli v našem slovenskem koroškem ljudstvu. In temu delu smo hoteli s temi vrstami pokazati nesrečo, ki jo je nemški „Freisinn“ s svojim „kulturnim“ delom prinesel* med nas v zadnjih desetletjih, ko je imel vso moč v rokah; hoteli smo vas opozoriti na namene, ki jih ima tudi z vami v bližnji hodočuosti, če tudi ni tako vsemogočen kakor prej. iSTaj bo to svarilo in opomm! Svarilo vsem, da pretrgajo zadnje vezi, ki jih morda še vežijo s stranko tega „Freisinna“, naj se. i-menuje ,,Bauernbund“ ali kakor hoče, svarilo posebno mladini, naj se ne pusti zapeljati v njih „Jugendbunde“, ki jih povsod ustanavljajo in da naj tako dolgo potrpijo, dokler ne dobimo svojih organizacij; a tudi opomin naj bo, da sklenemo vrste in se trdno organiziramo v naši stranki in da mladina sama začne z ini-cijativo, s posvetovanji pripravljati pota tej prepotrebni mladinski organizaciji. Le tako Bomo mogli še zdrave dele našega slovenskega koroškega ljudstva rešiti duševnega boljševizma, kteremu je žalibog en del že. zapadel.
Potreba ljudske izobrazbe.
Veliki učitelj narodov Jan Amos Komenski, je priporočal razdeliti dan na tri dele: 8 ur za delo, 8 ur za izobrazbo in 8 ur za počitek. Prvo si je delavsko ljudstvo že priborilo: imamo osemurni delavnik. Treba je doseči drugi cilj:	uporabiti osem ur dnevno za izobrazbo.
So poetlinei, ki posvečajo izobrazbi več kot osem ur, toda to nikakor ne zadostuje, da ravnajo tako samo poedinci* Izobrazba je potrebna vsem. Ce opazujemo današnio mladino, vidimo, da v pretežni večini ne izkorišča dragocenega prostega časa. Uči se malo ali nič. Cim bolj se trudijo poedinci, tem bolj nemarna je večina. Daleč za nami šo že oni časi, ko je bilo zadosti, da se je človek izvežbal v eni stroki. Naša doba zahteva od vseh' vsestransko izobrazbo. Svet in življenje se hitro spreminja, zato se menjajo tudi razmere.
Zlasti delavci in kmetje bi se morali dandanes mnogo bolj posvetiti, izobrazbi, kot so delali po večini do sedaj. Za delavca že ne zadostuje več, če je izučen rokodelec. Delavstvu je potrebna trgovska izobrazba, da bo moglo uspešno sodelovati pri raznih gospodarskih organizacijah ter politična izobrazba, če hoče uporabljati vse pravice, ki si jih je priboril.
Tudi kmeta sili sedanji čas vsak dan bolj k temu, da si skuša pridobiti čim obširnejšo izobrazbo. Ono geslo, ki so se ga ^kmetje tako dolgo držali: tako je delal moj oče in ded, pa je bilo dobro, zato delam tudi jaz tako, že dolgo ne velja več. Kako bi na pr. iz^ledal vinogiad onega posestnika, ki bi ga obdeloval po starem' načinu, ko še ni bilo ne trtne uši, ne perono-spore, ne oidija. Lahko se reče, da pri tem načinu ne bi pridelal niti enega grozda. Isto je tudi pri poljedeljstvu in živinoreji. Pri obdelo-vanju polja je kmet vedno bolj primoran, da gnoji z umetnimi gnojili, da dela s stroji itd. Za vse to pa mora biti mnogo bob izobražen, kot so bili njegovi predniki. Tudi poljedelec rabi danes trgovsko izobrazbo, katero lahko s pridom rabi v lastnem gospodarstvu in v različnih zadružnih -organizacijah kot v. polje.
deljskih in živinorejskih zadrugah, v posojilnicah itd. Ravnotako rabi politično izobrazbo, ker ne more uspešno in z razumevanjem izkoriščati onih političnih pravic in slobod, katere mu je prinesla demokracija.
Kaj nam je tedaj storiti? Težki časi, v katerih živimo, nas silijo, da postanemo kar najbolj sposobni za boj za obstanek. To pa dosežemo, če uporabimo kar največ časa za našo izobrazbo. Toda tega ne dosežemo, če se izobražujemo brez načrta. Ljudski izobrazbi je treba dati smotrenost. Ce bi to bilo v moči pisca teli vrst, bi se ne brigal ne za vpitje, ne za odpor. Uvedel bi obvezni šolski obisk za vse sloje daleč črez sedanjo obvezno dobo. Za starejše ljudi bi zadostovalo mogoče samo razlaganje pomembnih novih odkritij, da bi stalno korakali s časom. Toda mladini in ljudem srednje starosti ne hi smela zadostovati samo razlaganja, oni bi se morali pridno učiti. Zakaj bi ti ne mogli sedeti dve do tri ure dnevno v šoli? Za to stvar bi se morala zavzeti zakonodaja in uvesti bi se morala obvezna ljudska šola.
Kaj bi sc naj učilo v teh šolah? Vse, kar v življenju potrebujemo. Predvsem nauk o državi in človeški družbi. Zemljepis pri drža-voznanstvu, narodno gospodarstvo pri zadružništvu, a do gotove mire tudi zgodovina pri samoupravi. Morali bi .se poučevati tudi svetovni jeziki in do gotove mere privatno, kazensko in mednarodno pravo. Pridno bi se moralo učiti tudi teoretično in praktično strokovno znanje. Ce hoče naša država in naše ljudstvo obstati v svetovni konkurenci, bo moral imeti jako vešče in zanesljive izudi v vseh strokah in v vseh slojih.
Toda človek nima samo telesa, človek je tudi duševno bitje. Zato je potrebno pri narodni izobrazbi gojiti ne samo vsakdanje stvari, ampak tudi duševno izobrazbo. Že oddavna verujemo, da čim bogatejši ie duh človeka, tem lažje in boljše izvršuje telesno delo. Cim boijše šole bi imelo ljudstvo, tem bolj izobraženo bi bilo. In potem bi se ne občutili izdatki, ki so zvezani s tem obširnim šolstvom, kajti deseterokratni dobiček bi vzšel za državo in narod iz dela in inteligence teh novih ljudi.
Toda ne sme se nastopati nasilno in zato tudi teh naših načrtov nočemo nikomur vsiljevati. Vendar se širi dandanes vedno bolj prepričanje, da je ljudsko šolstvo, kakor ga imamo dandanes, nezadostno in dà težavni časi, v kterih živimo, zahtevajo vsak dan boli silno čim najvišjo izobrazbo in'neprestano izobraževanje najširših slojev ljudstva. (Iz češkega.)
d TEDENSKI PREGLED (D
Avstrija.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sporoča svojim članom v avstrijski Koroški: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani in Koroška deželna zavarovalnica v Celovcu sta sklenili ena drugi odstopiti svoje člane, tako, da s 1. julijem 1921 prevzame Vzajemna zavarovalnica vse člane Jugoslaviji priznanih krajev, istodobno pa koroška deželna vse naše člane. Za slučaj, da pripade jeden ali drugi kraj sedaj Avstriji pripoznane Koroške zopet Jrgoslaviji, nam mora koroška deželna zavarovalnica izročiti vse naše kakor tudi vse svoje zavarovance.	. .
Zvezni kancler in italjanski zunanji minister. Kakor znano, je postal prejšnji italjanski poslanik na Dunaju Marchese Toretta, v novi italjanski vladi zunanji minister. Ob tej priliki mu je zvezni kancler brzojavno častital. Na to čestitko je dobil odgovor, v katerem se italjanski zunanji minister zahvaluje in obljublja, da bo deloval na to, da se pospeši kreditna akcija v korist Avstrije.
Veletrg na Dunaju. Za prvo polovico septembra se pripravlja na Dunaju veliki trg ali semenj. Njegov namen je, povzdigniti avstrijsko industrijo in trgovino in ji pridobiti novih odjemalcev. Daši je Dunaj izgubil onò politično veljavo, ki jo je imel kot glavno mesto bivše Avstrò-Ogerske, je svoj trgovski in gospodarski pomen ohranil v polnem obsegu, da, zdi se skoro, ,da je trgovina na Dunaju še živahnejša kot pred vojsko.
1
Jugoslavija.
Nov atentat. V Delnicah blizu Reke je na- ' padel komunist Alija Aliagič bivšega notranjega ministra Milorada Draškoviča in ga umoril s strelom iz revolverja. Atentat je maščevanje komunistov nad ministrom, ki je izdal ostre odredbe proti komunistom.
Nemčija.
Nov program nemške soeijalne demokracije. Dosedaj je bila glavna podlaga za pro-*gram nemških socijalnih demokratov takozva-ni »komunistični manifest'4 in erfurtski program. V tem programu so obseženi nazori socijalnih demokratov o gospodarskem razvoju. Kapitalizmu, kakor imenujejo socijalisti sedanji gospodarski red, napovedujejo že dolgo konec. Med svetovno vojsko so socijalisti tudi resno pričakovali ta konec kapitalizma in prihod sccijalizma. A kapitalizem je po vojski ravno v zmagovitih državah še bolj mogočen kot pred vojsko. Komunistični poskusi in poskusi s socijalizacijo so se povsod, tudi na Ruskem, slabo obnesli. Dočim se v dosedanjem programu napoveduje konec kapitalizma in socijalizem kot njegov naslednik, pravi novi program, ki bo predložen strankinemu zbora v jeseni, „da stranka stremi za tem, da se doseže gospodarski in družabni red, ki jamči vsem članom družbe blagostanje".
Italija.
Programni govor novega italijanskega ministrskega predsednika. Novi ministrski predsednik Bonomi je v svojem prvem govoru pred zbornico obrazložil svoj program. ,V zunanji politiki ostane vse pri starem. .V, notranji politiki hoče vlada olajšati davek na vojne dobičke in uveljaviti ugled države v vsakem oziru, kar je naperjeno proti fašistom.
Brezposelnost v Italiji. Sccijalistični voditelj Turati je po poročilih italjanskih listov na nekem zborovanju izjavil, da so krediti, ki jih je dala vlada na razpolago za pomoč brez-poselnin, nezadostni, ker je število brezposelnih v Italiji doseglo 500.000, a še bo v kratkem narastlo na 1,000.000. Vzrok gospodarske krize in brezposelnosti po. celem svetu je iskati, v tem, da se je takoj po vojski začelo povsod proizvajati v velikem obsegu, a krog odjemalcev se je jako zmanjšal. Rusija ne uvaža skoro nič industrijskih izdelkov iz zapada, tudi mnoge države s slabo valuto nc morejo kupovati vsega, kar bi potrebovale. Tako so zaloge polne in tovarne morajo skrčiti nadaljuo izdelovanje. S tem pa raste brezposelnost.
Francija.
Napetost med Parizom in Londonom. Med Parizom in Londonom je prišlo glede gornje-šlezijskega vprašanja zopet do nesoglasij. Nemški državni kancler dr. Wirth stoji na stališču, da zamore Nemčija plačevati one ogromno vsote, ki jih je prevzela z versajsko mirovno pogodbo samo tedaj, če ostane vsa Šlezija pri nemški državi. V slučaju, da bi se Šlezija delila, bi dr. Wirth odstopil, kakor se jo prod kratkim izrazil. Potem bi se gotovo le težko našla nova nemška vlada, ki hi tudi brez Šle-zije bila voljna izpolniti versajsko pogodbo. Na to ali na nekaj podobnega pa. kakor vse kaže, Francoska čaka, ker bi ji bil to samo dobrodošel povod, da bi zasedla še več nemškega ozemlja na zapadu. Kakor poročajo listi, so Angleži že skrajno nevoljni in Llovd George namerava baje slediti amerikanskemu primeru in opustiti nadaljno soudeležbo v evropski politiki. Tedaj bi bila Francoska prva velesila v Evropi in bi imela popolnoma proste roke. Z Italijo bi se sporazumela in bi lahko dala čutiti vso svojo jezo Nemčiji.	„ .
____
Angleška.
Angleški krediti. Dočim Francoska deluje na to, da kar najbolj oslabi Nemčijo, si Angleška sicer ne želi one mogočne Nemčije pred vojno, a tako daleč kot to hočejo Francozi, A a-
gleži noče.io oslabiti Nemčije, ker jim je premočna Francoska ravno tako neprijetna kot jim je Lila premočna Nemčija. Zato ovira Angleška Francosko pri franccskib načrtih na zapadli in vzhodu Nemčije, kjer bi Francozi radi zasedli kar največ nemškega ozemlja. V zadnjem času pa daja Angleška Nemcem celo kredite. Sicer to niso krediti, ki jih bi jih dala angleška država nemški državi — to bi bilo škodljivo angleško-francoskcmu prijateljstvu — pač pa dajejo angleške banke nemškim podjetjem posojila. Tako so dovolile angleške ve-lebanke nemški uvozni družbi za žito in krmila zaenkrat tri miljone pundoy.
Rusija.1
Kolera in lakota na Ruskem. Iz Rusije prihajajo zelo žalostna poročila. Vsled velike suše, ki je uničila v petnajstih gubernijah letošnjo žetev, trpi 20 miljonov lakoto. V teh krajih je izbruhnila kolera. Ker so zdravstvene protiodredbe nezadostne, se kolera vedno bolj širi. Vsled tega zapušča kmetsko prebivalstvo te kraje in si išče novih zemljišč. V gubernijah ob Volgi se dogajajo prizori, ki spominjajo na leto 1891 in 1892, ko je istotabo divjala tam lakota in kolera. Slavni ruski'pisatelj Maksim Gorki se je obrnil na celo kupno človeštvo s prošnjo za pomoč. V. tem pozivu prosi Gorki za hrano iu zdravila.
;	Grška.
Grške zmage. Po najnovejših poročilih grška ofenziva ni bila brez uspeha. Grki so zavzeli Eski Sehir in zajeli veliko število ujetnikov. Obenem zasledujejo ostro Turke, ki se umikajo proti Angori. Carigrad je sedaj izven nevarnosti od strani Turkov. Ta grška zmaga tudi za ostali politični položaj ni brez pomena. Ker Francoska stoji na strani Turkov, Angleška pa na strani Grkov, je s tem prizadeta tudi Francoska. Posledice te zmage se že kažejo v tem, da je Angleška ostro nastopila v gornje-šleskem vprašanju proti francoskim načrtom.
DNEVNE VEST» IN DOPiS?
Škofji Dvor. (Sam se je izdal.) Pri posestniku Maksu Baierju v Lečjigori je bilo koncem meseca junija vlomljeno in iz v zaprti omari shranjenega ovitka, v katerem je imel posestnik tri desettisoč — dvajset tisočkron-skih — in pet stodinarskih bankovcev, cela svota, razven enega stodinarskega bankovca, ukradena. .Vloma osumljen je bil neki Jožef Seger, kateri je bil s krajevnimi razmerami dobro znam in bil ob času vloma istotam opažen. Po preteku par dneh je prišel Jožef Seger vnovič v Lečjogoro in jel otroke izpraševati, ali se kaj govori o ukradenem denarju pri Baierju, ali orožništvo izprašuje po tatu in ali morda ljudje govorijo, da je on (Seger) denar ukradel. Seger jc bil na to takoj aretiran.
Št. Jakob v Rožu. Dne 17. augusta se vrši v Nar. domu v Št. Jakobu v Rožu shod rožan-skih izobraževalnih društev. Vsa društva, ne glede na to, če delujejo ali spe, naj pošljejo zastopnike, prej naj naznanijo event. želje in predloge na naslov Zwittcr Zdravko, Št. Jakob v Rožu. Koroško.
*
Bilčovs. Dne 13./VII. je bila v našem kraju precej huda nevihta, katera sicer ni napravila ravno velike škode, vendar je bila nevarnost, da bi kmalu bil ves trud celesra leta zastoju, kajti padala je kakih 8 minut precej gosta, oreh debela toča. To pot nam je Bog obvaroval naša žitna polja. Dne 15./VII. je stre-
la udarila v Spodnji Vesci v neko hruško, pod katero je slučajno stala Neža Šelander, katera je bila na mestu mrtva. — Umrl je dne 14./VII.
2 mesca stari sin Janeza Jakopiča v Pugradu. Naše sožalje!
Šmihel pri Pliberku. Kakor slišimo, so bile občinske volitve za našo občino razveljavljene, najbrž zato, ker je bilo preveč slovenskih glasov. Hoteli so zavreči 294 slovenskih glasov. Šli bodemo torej še enkrat volit. Udeležili se hemo volitev v še večjem številu kot zadnjič. Nc bo Vam nič pomagalo, pošteno bomo zopet obračunali z Vami.
Pliberk. Da ne boste misliti, da mi spimo, naznanjemo. da se je v našem društvu začelo zopet živahno gibanje. Zadnjo nedeljo 17. t. m. smo priredili v Šmihelu veselico, ker nismo hoteli razburjati tukaj naših purgarjev. Udeležba je bila sijajna. Od vseh krajev so prišli zavedni Slovenci, da bi zopet kaj slišali v pouk in tolažbo in da bi se zopet enkrat iz srca na-mejali. Na sporedu je bila Gregorčičeva večno lepa pesem „Domovini“. G. provizor Košič nam je v "ar besedah naslikal delo naših izobraževalnih društev za bodočnost. Na to smo igrali igro „Tri sestre". Ploskanje in veselje gledalcev med igro, katei* *cmu ni hotelo biti konec, • nam je dokazalo, da so igralci in posebno igralke izvrstno rešile, svoje nloge. Smihelski pevci so nas med odmori in še po igri zabavali z najlepšimi narodnimi pesmimi. Prav nič nas ni motilo, da smo bili med veselico pod nadzorstvom. Slovenci izpod Pece, le tako složni ostanimo, kot je pokazala veselica v Šmiaelu in potem nas ne bo še tako hitro konec. Upamo in pričakujemo, da boste, ko Vas bomo prihodnjič vabili, zopet m-išli v tako obilnem številu.
Pliberk. Po noči od 13. na 14. t. m. nam je zvon iz lin zopet tužno naznanjal, da gori v naši bližini. Vsi preplašeni smo zapazili ogenj v smeri proti Šmihelu in srce nam je trepetalo za to našo lepo slovensko vas. Toda gorela je le grof Thurnova opekarna v Gonove-cah. Zdaj je je v četrtič pogorela, komaj je bila dozidana. V pondeljek 18. t. m. bi menda že začeli žgati opeko. Gotovo je povzročila ta ogenj zlobna roka, ker to ne more biti slučajno, da opekarna pogori vedno par dni prej, kot začne obratovati^ Tu ni prizadet samo g. grof in zavarovalnico ampak vsi prebivalci bližnje okolice,, kajti kmetje in posestniki že nujno rabijo opeke za pozidavo in streho; delavci bi pa našli pri tem podjetju dober zaslužek. —
Šmihel pri Pliberku. Dragi »Koroški Slovenec"! Dalj časa že izhajaš in vselej smo te prav veseli, kadar te dobimo v roke, če se le prej kje ne zgubiš, iz Šmihela pa še nisi prinesel nobene novice. A tembolj se briga za nas lažnjiva „Koroška domovina". Prinesla je že več dopisov iz našega kraja a vsak je bil od prve do zadnje besede grda laž, zato ni vredno, da bi se na nje sploh odgovarjalo. — Smrt nam je pred kratkim pobrala vzornega gospodarja Lipeja Lačen, p. d. Šurnikovega očeta v Dvoru. Bili so zaveden Slovenec vse svoje življenje. Pri zadnji občinski volitvi pa so bili najbrž namenoma izpuščeni iz volilnega imenika. Reklamacija je bila še le v ponedeljek po volitvah dostavljena in tako zaveden mož ni mogel voliti, dasi je kljub bolehnosti šel trikrat na volišče. Tako so nam Šumikov oče še pred smrtjo pokazali kako trdni moramo biti, če gre za naše pravice. — Ravno tako naróden in spoštovanja vredni so bili Klokarjev oče v Šmihelu, Jurij Ruprecht, katerega nam je zavratna bolezen kar nenadoma iztrgala iz naše srede. Bog naj .tolaži zapuščeno vdovo, ki je tako nepričakovano zgubila svojega dobrega moža! Oba je spremljalo ljudstvo v ogromnem številu k zadnjemu počitku in s tem pokazalo, kako ju je spoštovalo. Smihelski pevci pa so zapeli par žalostink. Naj počivata v miru! Bodi jima lahka zemljica slovenska!
VABILO
na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice"
v Velikovcu, r. z. z. n. z., ki so vrši v sredo,
dne 27. julija 1921 ob 11. uri v prostorih lastnega doma v Velikovcu št. 34.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru.
2.	Poročilo načelstva in računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računskega zaključka in razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
Načelstvo.
KUPCI POZOR!
Na prodaj je p. d. Kovačevo posestvo blizu Orne v Mežiški dolini, obstoječe iz gostilne, kovačnice, polja in lepega gozda v skupnem obsegu od 19 ha, 73 a, 45 m2 ali pa samo del teca posestva s površino od 4 ha, 94 a, 55 m*. Poslopja so zidana ter leže ob glavni cesti iz Orne na Štajersko. Rediti se more pet glav živine. Cena celega posestva približno 200.009 dinarjev, samo dela približno 100.000. dinarjev. Ker je posestvo pod agrarno reformo, naj se zglase samo oni kupci, ki še nimajo posestva ali katerih posestvo je majhno. Kupci, ki žele natančnejše informacije, naj se obrnejo na notarsko pisarno v Prevaljah.
^aa
silSÌÉ
si priporoči* m mm, gkusmo m ca*o izoaauo usmrst^s-s
BROlraiH, TRSMMi ìli DRUGIH tisrouiii, »l, mm it.e.
:^n?.7-~:jfcaEarT	' I.TJvk?
maaaòJixnDncaociOGaQDnpaQoaoDaupaDDC
"hìM
Glifi! »., literstelg M
priporoča svoj zavod za izdelovanje
angleških in dunajskih
pi8!ì in pianili
(klavirjev).
_	YusS! export !
^□□□□□□□□□□□□aaaanGnDaaoaoDrGpnancat:
éitcjta in razširjajte
oreškega Slovenca 1
Krijte svojo potrebo lilač v najoonsjši trgovini
v ■ limili ljudsko obleko
Durjaij IL,
RBinprsclisMrsir.SO
ogel Arbeitergasse, postaja cestne železnice
©, IS» 6>i.
Največja izbera gotovih hlač v vsaki
kakovosti in ceni vvseh vzorcih vzalogi
Modne hlače, hlače za slabo vreme, črne hlače, ,.bričesu platnene hlače, struks- in žamatne hlače, hlače za deco in dečke.
Prosta prodaja sa vsakega l Fri sklicevanju na ta inserat 50/0 popusta.
] misti kitila	v .r-'	_____7—	__________________________—---------------------------------------
tatajatelj: SlroUk Bohumil. - Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip. - Tiska L-idova tiskarna fkora. družba), Wicn, V., Margaretenplatz 7.