414 Naši raki. (Spisal prof. Iv. Franke.) Kako pa rak zaide sem v „Novice", saj ne raste niti na polji niti na vrtu ali v gozdu, in kaj hočete z rakom na tem mestu vzlasti zdaj, ko ga skoraj nikjer ni več dobiti, ko je kuga do malega vse pobrala ? Tako bo morda vprašal kateri bralec ugledavši zgornji naslov. Res, rak in njegov element, voda, ne spadata h kmetijstvu, vendar ima pa tudi voda, posebno račja, veliko gospodarsko vrednost, in ker so „Novice" gospodarski list, edini v deželi, naj privošči prostora razpravi o tej gospodarski stroki, posebno zdaj, ko je kuga prebolena in bo treba čim prej mogoče opustošene vode zopet naseliti z raki. Rak je lep denar donašal v deželo. Prof. Fr. Erjavec ceni letni skupek za kranjske rake na 20.000 gl. (Ljublj. Zvon I. 1. str. 311.). Ta cenitev je prej prenizka nego previsoka; trženje z raki ni bilo povsod razvito, po nekaterih krajih se je komaj pričelo, po drugih se še zavedali niso, koliko grošev in goldinarjev je mogoče dobivati za rake brez posebnega truda, ko je kuga nastopila in uničila vpeljano trženje in seveda ves nadaljnji mogoči razvitek te kupčije. Zdaj znaša skupek za naše rake manj stotakov nego prej tisočakov. Vseh rakov vendar ni pokončala kuga. Nekaj voda ostalo je popolnoma zdravih, druge nekoliko. Mogoče je dobiti te denarjenosne živali iz domačih voda, kolikor je bo treba opustošenim za novo namno>itev. Prepustiti prirodi sami, da popravi in nadomesti, kar je šiloma vzela, t. j. čakati, da bi se raki zopet sami zaredili, bilo bi isto, kakor puščati na rodnem polji, katero je pobila toča, mnogoletno praho brez vsacega dela in brez lohodkov. Petnajst, dvajset let bi miaulo, predno bi se raki sami namnožili do prejšnjega števila, in v najboljši račji vodi, v Krki, učakal bi stoprv prihodnji rod toliko rakov, kolikor jih je bilo pred kugo. Rak je toliko vreden, spečava se tako lahko in daje tako malo opravila, da se bodo troški za novo naselitev njegovo bolje vračali, nego pri katerem si bodi drugem gospodarstvu. Predno pa bodemo preiskovali, na kak način naj bi poskušali zopet rakov naseliti po opustošenih vodah, oglejmo si nekoliko pot, katero je kuga hodila, ker prav ta pot nam bo dajala navod k pravemu ravnanju ter nas varovala neuspešnih poskusov. Račja kuga se je razširjala po Donavi doli in iz te po Savi gori v kranjske vode, vedno prodirajoč toku vode nasproti. Mnogo, vendar ne vse naše vode so račje, t. j. imajo plemenite rake - katere nazivljemo v tem spisu na kratko rake — nekaj koščakov se pa nahaja skoraj v vsaki vodi. Dasi tudi so se koščaki bolje ustavljali kugi nego plemeniti, vendar so trosili bolezen dalje po pust h vodah v rodovitne in polne plemenitih. Sicer se je kuga širila prav svojeglavo, časi preskočila kak potok in ga zgrabila pozneje nego druge, ki se iz-stekajo više v Savo. Po nekaterih vodah je počistila skozi do zadnjih izvirkov, po drugih pustila nekaj koščakov, ustivila se je pa tudi popolnoma v zgornjem toku vode. Prodirala je kuga tod hitro, v nekoliko tednih po vsej vodi. drugod se je pomikal: počasi navzgor in potrebovala celih pet let do najviše vodice; ni je zadržavala ne ledena zima ne toplo poletje. Kolpa je prišla prva na vrsto; 1880.1. mrli so raki pri Metliki, šele čez štiri leti pri Poljanah (Stari trg). Tod pa ne več vsi, in dve uri više, v Žlebek, in dalje gori po doliai ostali so vsi čisto zdravi. Ker se je pokazal pri Poljanah in nizdolu proti V niči nov zarod, ker je zopet tod primeroma obilo dobne živali, po 2—3 palce dolge, ni dvombe, da je Kob a prebolela. Tudi po Vlahini, ki jo štejejo med naj odovitnejše račje vode, nastopali je kuga počasi, 1881 prilezla je v Za-gradec in v dveh letih do izvirko?, pomela je pa do čistega. V Krki so poginili vsi raki od ustja noter gori do vasi Krke, torej do izvirka, med mašami 1. 1882. Da je bolezen pririla po podzemeljskem toku na Grosu-đeljsko planoto, s katere prihajajo potoki kot veliki studenci nad vasjo Krko na dan, potrebovala je kuga dve teti in še tri, da je podavila rake po vseh malih potokih te planote; opazovali so namreč še 1. 1887. v potoku Starem bregu pri Stari vasi mrtvih. V Temenici nastopila je kuga leto dnij pozneje nego v Krki in trajala do 1884. 1. Od kamenpotoka naprej gori pa ni cepnil noben rak, in zdravi so kakor nekdaj, manj pa jih je le vsled tega, ker jih preveč love. Ker so uže 415 posebno zadnje poletje opazili pri Trebnjem nov zarod, smemo sklepati, da je Temenica razkužena. V Radovlji, nižem dotoku Krke, cepali so raki istega leta ko v tej; nad Skocijanom ostalo jih je nekaj, in pod Klevevžem pokazal se je uže 1887. 1. nov zarod. Nad Klevevžem v ozki, u o dolgi in jako strmi soteski, koder so od nekdaj večinoma koščaki, ustavila se je kuga popolnoma, in dalje po Štatenberški dolini, kjer je v sicer majhnem, pa rodovitem travniškem potoku obilo najokusnejših rakov, niso opazili nikakeršne bolezni. V Laknici, ki se izteka nad Škocijanom v Radovljo počepali so pod izvirkom šele 1887. V Ljubljanici in po njenih dotokih nastopila je kuga istega leta ko v Krki, v Mirni pa, ki se izteka toliko niže v Savo, razširila se je dve leti in v Šmarski reki pri Litiji eno lečo pozneje, podavila pa je vse temeljito. (Konec nasl.^ List 1. Gospodarske stvari. Naši raki. (Spisal prof. Iv. Franke.) (Konec.) V porečji Ljubljaničnem prizanesla je kuga potoku Reki, ki se izteka pri Sostrem v giavno reko, in malemu potočku pri Velikih Vrhnjah nad Šmarijem, ki po kratkem, kakih 200*7 dolgem podzemeljskem toku stopa pri Razdrtem na Ljubljanskega barja polje in teče dalje skozi Škofljico. Tu je tako kratki podzemeljski tok ustavil kugo, oni od Krke do Kopanja najmanj dve uri dolgi pa je ni mogel. V Raci in Radomlji počepali so raki 1882. 1. počenši v dveh letih. Po Pešati je kuga lezla zopet počasi navzgor; pri ustji se je začela istega leta ko v Krki in Ljubljanici, nad Mengišem nastopila je šele tri leta pozneje, in v dotoku Tujnici bilo je še 1886. 1. polno lepih rakov, leto pozneje pa nobenega več. Po vsem porečji Pešete poginili so vsi raki, le v potočku Všici pri Cerkljah, ki se pa gubi pod vasjo Vasico po polji in travnikih, ostali so zdravi. V porečji Sorskem mrli so raki 1885. 1. v Žireh, v Žabnici, ki steče le o povodnji čez travnike pod vasjo Žabnico v Soro, leto pozneje, v račjih grapah pa, ki se iztakajo v Kokro, 1885. 1. Letos (1888) niso nikjer zapazili račje kuge, torej je svoj tek dovršila. Poskušali so po več krajih že zopet nasaditi rakov, toda s povoljnim uspehom edino v Črnomlji, drugod so izpuščeni raki izginili brez sledu. V Črnomlji, dobivali so jih iz bližnjih hrvaških potokov, katerih se kuga ni prijela. Zadnji dve leti so jih izpuščali, kolikor jih je bilo moči dobiti, skupaj več nego 5000, v Vlahino gosto skupaj. To je veliko v primerno majhen kos potoka, ter so se tu zopet udomačili. Pri Zagradci 280 v isti potok izpuščenih rakov izginilo je pa brez sledu; požrle so jih ribe, kakor bo razvideti pozneje. 1885. 1. kupil je Anton Godec, ribič na Krki, po naročilu knez Auer-spergovega upraviteljstva 2800 rakov; niti od onih 800, katere je Godec sam izpustil v zgornji Krki, niti od drugih niže v isto reko izpuščenih se le eden ni več pokazal. Godec je dobil te rake iz Grosupeljskih potokov, iz takrat okužene vode, Krka je dobila tedaj v novic kal bolezni, samo škodo, a nikakeršne koristi. V Krko so jih izpuščali tudi pri Otočci po 80 ali malo čez 100 na enkrat. Krka je tam globoka, tla so jej od »rastočega kamena", polna lukenj, spok in drugih skrivališč, kraj posebno ugoden rakom. Tu je bilo videti jasno, kam tako mala peščica rakov izgine v veliki vodi. V vodo vrženi raki, nevajeni novega položaja, lezejo počasi po tleh; približa se kaka veča riba, klin, mrena, in pobere raka; kmalu so vse veče ribe iz ob-ližja pri rakih in jih pobirajo. Pošljejo po ribiča, naj pride ribe bost. Ta res ubode par požrešnic, ribe šinejo vsaksebi za malo časa, odpoditi jih pa ni moči, slednjič se skali voda in zapreči daljše opazovanje. Drugi dan ni bilo ni rakov ni rib. Ko so pri jezu pod Novim mestom vložili nekaj rakov, pustila je vidra takoj prvo noč sled, da so ji raki dobro teknili. V Želimljah napravili so umetno rakarstvo in uložili 1000 rakov 1. 1887; vsi so poginili s pojavi kužne bolezni. Tu še ni bila razkužena voda, ker na Blokah, od Koder so jih prenesli, zdravi so raki popolnoma. Poskušali so tudi drugod še naseliti rakov, toda, kakor rečeno brezuspešno iz enakih vzrokov, iz katerih pri navedenih slučajih. Da gre ribam mehek rak posebno v slast, znano je obče, da jih pa žro vsak čas, če imajo tudi trdo lupino, le nekoliko dokazov. Vsi ribiči in zvedenci ob Krki pripovedujejo, kako so klini, mrene in tudi somi shujšali po račji kugi: život jim je bil tenak ko trska. 2 le glava je ostala debela, ter niso bili užitni. Šela čez dobro leto privadile so se te ribe, da so iskale si druge hrane, vendar klini ne rasto več tako hitro in jih je veliko manj nego prej. Isto velja o somih. Ščuka sicer nikjer ni shujšala vsled račje kuge, raka pa pobere, bodi si trd ali mehek. V Krki so bili raki večina ribam glavna hrana, zato tudi novo naseljenje v tej reki ne bo lahko, kakor v nobeni vodi ne z večimi rakožrtnimi ribami. V Vlahini pri Zagradci so po račji kugi somi od lakote medleli, in tudi mrtvih so našli. Kmalu za raki minuli so tudi somi. Na podlogi teh podatkov naj sledi navod, kako naj bi poskušali novo naselitev. Brez skupnega delovanja interesentov iz vsacega porečja vsaj ni pričakovati uspeha, posamezni mali poskusi se ne bodo nikdar izplačali. Največ bi olajšalo delo in troške in najbolj zagotovilo dobro srečo skupno postopanje za vse važnejše račje vode cele dežele. Ker je kuga v vsakem porečji nastopila najpozneje po izvirkih, po malih vodicah, treba je tudi naselitev tu pričeti, n. pr. za porečje Krke naj^se vložijo najprej raki po potočkih Grosupeljske planote, v zgornji Laknici i. dr., za porečje Pešate v Tujnici, za porečje Ljubljanice v Želimeljščici itd. Po takih malih vodicah preti naši živali najmanj nevarnosti, zadostuje je manjše število, lahko jo je opazovati, kako se počuti, in spoznati, je li voda gotovo razkužena. Imenujmo to prvi mali nasad. Pa tudi prvi nasad mora biti izdaten, 200—300 rakov na uro hoda (ob vodi) za vsak izbrani potoček. Vršil naj bi se prihodnjo spomlad, kadar „se vode glihaja", kakor pravijo ribiči, t. j. kadar so precej enake toplote in blizu tiste ko zrak. Samice so spomladi oplojene, in žival najbolje pretrpi prenašanje. Ako ostane prvi zdrav, naj sledi prihodnjo jesen drugi nasad, veči mimo prvega po istih potokih, v katere smo izpustili rakov prvikrat, toda niže v porečji, v veči vodi po najprimernejših krajih, koder je še malo, ali bolje, koder ni še nič rakom nevarnih rib. Tudi jeseni „se glihajo vode" med seboj in z zrakom. Število nasada naj bo primerno vodi veče, okoli 1000 za vsak potok, ker tu se bo žival že bolj raztresla in se nekoliko pogubila na razne načine. Ako se pokaže tudi pri drugem poskusu povoljen uspeh, naj sledi drugo pomlad glavni ali veliki nasad v glavni reki, zopet v številu, velikosti reke primernem. V Krki nekoliko tisoč ne bo zadostovalo, manj nego 10.000 ne bo smel znašati glavni nasad, da bo v resnici pomagal. Prej bo pa treba to kakor druge vode pripraviti za ta nasad, t. j. izbrati in določiti najprimernejše kraje, v katere naj bi jih vložili po 500—1000 blizu skupaj, t. j. po kake četrt ure ob reki; po teh krajih naj se prej polovijo kar le mogoče veče rakojede ribe, katere bo treba preganjati sploh toliko časa, dokler se raki ne bodo toliko pomnožili, da jih bo dovolj ribam in ribičem, kakor je bilo pred kugo. V tem slučaji ni vredna ra-kojeda riba nikakega varstva, v Krki ter tudi po drugih račjih vodah ne hodi riba glede vrednosti z rakom kaj v poštev, in gotovo bi bilo prav vsem interesentom, če poginejo vse ribe, velike in male, da bi le imeli zopet rakov. Dasi je to jasno ia razumno, vendar ni pričakovati popolne začasne prostosti za preganjanje rib v korist rakom, in treba bo storiti korakov v ta namen. Za glavnim spomladanjskim nasadom bi se moral vršiti jeseni istega leta zadnji, vložiti bi morali vsaj še polovico toliko rakov, in sicer v iste kraje; v prostore ki bodo med nasajenimi ostali prazni, razlezli se bodo raki uže sami, nekoliko jih bo pa raznesla povodenj. Poleg Krke potrebovala bo tudi Ljubljanica in njeni račji dotoki več tisoč rakov, Pešata 2000—3000 in druge vode proti svoji velikosti, dolgosti in množici sovražnih sil. Vse je prav lepo, rekel bo marsikdo, toda kje bomo dobili toliko rakov, kdo bo štel denarja, in dalje kdo bo vse oskrboval ? Ker je za naselitev vsak rak dober, bodisi majhen ali velik, da je le zdrav, ker nam je tu najbolj za število, dobili se bodo raki v deželi, in sicer 1.) v zgornji Kolpi. Jože Žagar, ribič v zgornji žagi pod Kostelom, izjavil je, da se zaveže za 2000 rakov na leto; po vsej Kolpi nalovijo jih pa lahko več nego dvakrat toliko. 2.) V Rašici, v obeh Ribniških potokih in v Kočevskem je rakov polno, kolikor jih je bilo. 3.) Bloške grape in one pri Rakitni, potoka Loške in potočki Cerkniške doline, tudi jezero, so račje vode in ostale so popolnoma neokužene. 4.) Po potokih Po-stojinske planote je rakov, kolikor jih je bilo. Zgoraj omenjena zgornja Radulja in Temenica ni misliti, da bi dali kaj več števila, ker sta potoka v zgornjem toku le majhna, blizu ste pa Krke. 5.) Notranjska Reka je tudi jako rodovitna račja voda in precej velika. Slednjič bi se dobili raki iz bližnjih hrvaških potokov, od koder so jih dobivali Črnomaljci. Torej rakov za nasade bi dobili, ne da bi jih bilo treba prav daleč iskati. Kaj pa troški ? Za prvi mali nasad zadostuje 5000—6000 rakov, od katerih odločimo za porečje Krško takoj 25000, in sicer v Grosupeljske vode 500, v Višnjico 200, v Laknico, Senušo, Težko vodo in druge boljše račje potoke ostalo število. Za porečje Ljubljanice jih je prvikrat dovolj 1000, nekoliko manj za Mirno in Pešato. Raki za nasade, ne glede na njihovo velikost, dobijo se poprek po 2 kr. eden, pri-denimo še 1 krajcar za prenašanje, kar gotovo ni po ceni, potem stane 1000 rakov 30 gld., da pridejo na odločeno mesto, toraj za prvi nasad 150—180 gld. To vsoto ima uže c. kr. kmetijska družba odločeno za ri-barske namene, in zdaj je ne bi mogla bolje obrniti. Za drugi nasad bo treba 800—1000 gld., za tretji 2000 gld. in za zadnji zopet 1000, skupaj 4000 gld. Ker so interesenti večinoma obupali, da bo sploh skoraj zopet dobili rakov, ni mnogo računiti na njih sodelovanje ob začetku nasajanja; vsa stvar je pa na vsak način tolike važnosti, da je vredna napora in pomoči javnega zavoda, c. kr. kmetijska družbe, in pospeševanja javnih oblastev. Za drugi nasad ne bo odrekel 3 pomoči deželni zbor, in gotovo se bo udeležila tudi vlada z doneskom. Kakor hitro bodo pa uvideli interesenti, da je mogoče zopet naseliti rakov, da je delo uspešno pridružili se bodo radi. Da bi vsi ali vsaj razumna večina posestnikov ribarskih pravic po dotičnih vodah ne spravili 3000 gld. skupaj, vendar ne smemo dvomiti, ker so ti posestniki večidel imoviti in inteligentni, in gre najbolj za njihovo korist. Slednjič bo treba vse postopanje urediti, t. j. določiti, kje in koliko živali se bo vložilo v vsak kraj, poiskati nabirateljev ali skupovalcev rakov in izročiti zvršitev zaupnim možem po dotičnih krajih. Edino c. kr. kmetijska družba je zavod, ki obsega s svojimi pod-družnicami v gospodarskem smislu celo deželo in katera bi mogla v ta namen pridobiti dopolnilnih moči v svojo zvezo, ako bi ne zadostovale dosedanje. Da je v resnici uže nastopil čas tu nasvetovanega postopanja, da ni več prezgodaj pričeti z naseljevanjem rakov, še par dokazov: V Žireh opazili so letos zopet rake, ne da bi jih bil kdo prej izpuščal; torej je bolezen tam nekaterim prizanesla. Tudi v Rakovci, malem potoku Besnice za sv. Joštom, prišli so zopet na dan. Za podlogo ima ta razprava pozvedovanja pri ribičih in drugih zvedencih izza letošnjega potovanja ob vodah Kranjske dežele povodom nove deželne ribarske postave. Vsak, kdor se za stvar zanima, naj blagovoli tu navedene podatke dopolniti in popraviti, če so v čem napačni.