* / THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES O? AMERICA SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI. Geslo: Za Vero in narod — u pravico m resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — S. Pt DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. v NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 92. CHICAGO, ILL., SREDA, 11. MAJA WEDNESDAY, MAY 11, 1927. LETNIK XXXVL MEHIŠKI PREDSEDNIK POSTAL DIKTATOR, PRAVI, DA BO OBRAČUNAL S KATOLIČANI V MEHIKI. — DEMOKRATIČNE VLADE V MEHIKI NI VEČ. — STROGA CENZURA V DEŽELI. NOVA IZNAJDBA ZA PREVAŽANJE TEKOČINE. tornado. Laredo, Tex. — V Mehiki vlada stroga cenzura, vendar iznajdljivim ameriškim časni-. o drugo poročilo se je gla-. da je bil le en duhovnik oč in je dajal navodila i idalcem. Pozneje je bilo ] rano, da se je nrkdo navy* Ih izrazil, da ni bilo polegj ju •■! nega duhovnika. Človek, l~> .je količkaj treznomisleč, ne » verjel, da bi duhovniki kaj kega storili. Od všije duhov-" oblasti jim je bilo prepo-iano vdeleževati se kakrš-i koli demonstracij proti vladi Dovolj je dokazov, ki priča-da so domalega vse vesti, l lili Callesovi agenti razna- > in črnijo duhovnike in ka-i ane sploh, izmišljene. Ko- > nedolžnih žrtev, tudi duhovnikov, je bilo ubitih, ne da oblasti navedle za to vzrok. STRAHOVITI TORNADO NA JUGO-ZAPADU. Pri tornadu v Kansasu je prišlo nad petdeset oseb ob življenje in veliko število je bilo ranjenih; 800 poslopij je poškodovanih. Hutchinson, Kans. — Včeraj je že bilo na kratko poro-čano, da je tornado divjal nad državo Kansas. Po zadnjih tozadevnih poročilih posnemamo, ,da je bilo veliko hujše, kakor se je sprva poročalo. Ko- Ukor je znano, je nad petdeset »United States Bureau of Standards" v Washington« je oseb b.lo ubitih, število ranje- nedavno preizkusil novo iznajdbo, ki se je dobro obnesla, kanih je veliko in 800 his je po- tero nam predstavlja gorenja sIika. Ta iznajdba obstoji v skodovanih Prizadeti so bili tem> da se lahko pošilja tekočino v daljne k - nc. da bi se okraj, Barber, Kingman Re- izlila. Ima dva zaboja; ne glede na kako se obrne zunanji no m McPherson. Med divja- 2aboj> notranji stoji vedno tak da je stran njem viharja se je tudi utrgal oblak, kar je povzročilo, da so reke in pritoki še bolj narasli. Cheyenne, Wyo. — Že dolgo ne pomnijo takega sneženega meteža kakršen je bil v Wyo-mingu v nedeljo. Snega je pa-] dlo do tri palce visoko. Tornado je napravil veliko škodo na brzojavni napeljavi in na nekaterih poslopjih. V Fort Laramie, Wyo., se je utrgal oblak. Sioux City, la. — V nedeljo ponoči je tukaj divjala velika j nevihta: ena ženska je bila u-bita in materialna škoda je velika. North Platte, Neb. — Tornado, ki je divjal v nedeljo NOVA NEVARNOST POVODNJI. 'Sugar Bowl" v nevarnosti; če se podere jez, bo 250,000 o-seb moralo bežati iz svojih domov; štiri milijone akrov zemlje bo preplavljeno. GIBANJE MONARHISTOV V NEMČIJI. zvečer nad Lincoln okrajem, ('alios je tistega dne, ko se' je povzročil veliko škode far- proglasil za diktatorja, po- nvarjem, katerim je porušil, o- cal k sebi urednika dveh ziroma poškodoval poslopja. i i večjih mehiških listov, ka-' e . tJ Tll ' Springfield, III. - New Orleans, La. — Tako zvani "sugar bowl", v državi Louisiana, kjer je prebivalstvo nagosto naseljeno, je v nevarnosti, da ga preplavi voda. V severo-zapadn^m delu države grozi reka Mississippi, da pro-dere nasipe, na šestih krajih že popuščajo. 25,000 oseb čaka povelja, kdaj bodo morale bežati ; štiri milijone akrov zemlje bo preplavljene. Delavci t rima je izročil uradno zjavo iti jima zabičal, da ne smeta najmanjše stvari spremeniti, dodati ali izpustiti, tudi jima je prepovedal, napraviti kak-št nkoli komentar v uredniškem članku. Rekel jima je tudi, da deževje v nedeljo ponoči je povzročilo veliko škode v državi Illinois, ena opeba je prišla ob življenje. Chicago, 111. — V pondeljek popoldan in zvečer je vihar Močno pod vodstvom- inženirjev neu- t . i u divjal tudi nad našim mestom se ne bo oziral na noben pro-! . , .. VJ. . "IC8LUin 'in okolico; štiri osebe so pri test in končal z besedami: "Z današnjim dnem se preneha v Mehiki predsedništvo in se prične diktatorstvo." Takoj nato je diktator Calles odredil mobilizacijo in uvedel strogo cenzuro. Vsi duhovniki v pod nadzorstvom, veliko število jih je bilo zadnje čase deportiranih. Čete so bile poslane v vse države, kjer so se pojavili uporniki. Železniški vozovi, ki so leseni, pojdejo med staro šaro, nadomestili jih bodo z jeklenimi. Callesov novi program je sledeči: Člani Kolumbovih vi-tezev, ki imajo kakšne državne službe bodo iste .izgubili, tudi njih lastnino se jim zapleni .Lista "Excelsior" in "Universal", katera deloma lastu-jejo katoličani, preideta pod vladno kontrolo. Kar se tiče cenzure v Mehiki, je slična oni v sovjetski Rusiji ali v fašistovski Italiji Nič pomembnega se ne more zgoditi, da bi ostali svet ne izvedel. Kar se tiče diktatorja samega, on ima svoje stališče na videz dobro utrjeno. Člane kabinet« je pozval predse, kate- morno delajo in^ popravljajo nasipe, da nesrečo preprečijo. Herbert Hoover in tajnik vojnega departmenta Davis, staj dobili situacijo pod kontrolo. Do spopad« je pr»l^ med mo-narhisti in komunisti v Berlinu; večje število oseb je bilo ranjenih in mnogo jih je policija zaprla. Berlin, Nemčija. — Petsto-devetdeset oseb je bilo aretiranih v nedeljo v Berlinu, večje število je bilo ranjenih, ena težko, ko so komunisti napadli monarhiste, ki so peli "Ehr-hardtovo" pesem. "Jeklene čelade", tako se naziva ultra-jiacionalistična vojaška organizacija, ki so, 80,000 po številu korakali po berlinskih u-licah in demonstrirali za monarhijo, katere so pa napadli komunisti, nakar se je razvil splošen pretep, je dal policistom veliko posla, predno so šle ob življenje in večje število je bilo ranjenih. -o- MICHIGANSKl GUVERNER PROTI PROHIBICIJI. Lansing, Mich. — Guverner Mehiki so* Fred W" Green Je v Pe*ek ve-* tiral predlog, po katerem bi se lahko dobilo pooblastilo za preiskavo privatnih stanovanj, kjer bi prohibicijski agenti izvohali, da se fabricira pijača. Če bi ta predlog bil sprejet in postal zakon, bi imeli suhaški vohuni dostop v vsako privat-1 no hišo, ki bi se jim- zdela sumljiva, da delajo žganje ali varijo pivo. prišla semkaj, in si ogledala položaj. Pomožne organizacije skrbijo za 161,000 oseb. Vojni department je dal za begunce 126,000 plaht za odeje in dru- Pred palačo bivšega cesarja Viljema so se nacionalisti uta-borili ,prišli so namreč semkaj iz več drugih nemških mest. Zgledalo je, kakor nekoč, ko je bila Nemčija še monarhija. gih potrebščin v vrednosti $3,-; Med njimi so bili trije nemški 000,000. STRIC SAM BO YN0YCIL DRUGE "LIBERTY BONDS" Washington, D. C. — Iz u- rada zakladničarja se poroča, da bodo vnovčili druge Liberty Bonds, katerih je še zunaj za | $1,700,000,000. Izplačali se bodo 15. novembra, to je ob priliki desetletnice, odkar so bili izdani. Po temu dnevu ne nosijo več nobenih obresti. To naročilo se bo objavilo na več načinov, da ne bo nikogar, ki bi lahko rekel, da o tem ni vedel. Pred 15. novembrom se rim je rekel, da se morajo brezpogojno njemu pokoriti, ali pa se jim pokažejo vrata. Poljedelski minister Leon, je lahko dobi za te bonde, kakšne raje zapustil svoje mesto'kot"*™™ pa bi se pokoril tiranu, Calle-su. Mexico City, Mehika. — Po zadnjih poročilih, ki so prišla Iz Mehike posnemamo, da so "V mestu Coalcoman, država Michoacan, vojaki ubili enega duhovnika in petindvajset drugih oseb. druge državne vrednostne papirje. Kdor pa hoče gotovino, jih naj predloži na merodaj-nem mestu po 15. oktobru 1927. — Denver, Colo. — Me*3 Chicago in Denver,* Colo, bo začel 14. maja voziti novi vlak Chicago Northwestern družbe. princi. Mladi in stari v pestrih uniformah so korakali v paradi ; v kateri je bilo 1100 zastav. Nekaterj so prišli peš iz približno 500 milj oddaljenega mesta in s tem pokazali javno, kako udani so ideji za monarhijo. -o- MUSSOLINIJEVA POLITIKA ŠKODUJE TRGOVINI. Tlim, Italija. — Mussolinijev program, po katerem se je dvignila vrednost lire, ni prinesel Italiji drugega, kakor to, da je začela italijanska kupčija iti rakovo pot. Inozemski trg «e obrača drugam, kjer je cenejše. Drugače pa, podlaga italijanske finance, je trdna. To trdijo vsi finančni izvedenci. To pa nič ne pomaga kupčiji, pričakovati je v Italiji še trdih časov vsled nazadovanja industrije, čemur bo sledilo brezposelstvo. KRIŽEM SVETA. — Mexico City, Mehika. — Thomas Arnold Robinson, trgovec iz Newyorka, bo poročil Ernestino Calles, hčerko mehiškega predsednika. Poroka se bo vršila 15. maja v So-nori, država Nogales. — Chicago, 111. — Wilma Miller, stara 25 let, služkinja pri neki premožni družini v Lake Forest je bila najdena mrtva. Po .okoliščinah sodeč je bila napadena in ubita. Aretirali so šoferja nekega milijonarja. ki je na sumu, da jo je on ubil. — Buffalo, N. Y. — Tekom minulega tedna so v Buffalo umrle tri osebe, ker so vživa-le strupeno žganje, dvajset jih je pa ozdravelo, ki so se nahajale v bolnišnici. — Reno, Ne v. — Na sled so prišli slepariji nri državnem uradu v Reno. Primanjklaia v blagajni je skoro pol milijona Iz Jugoslavije. jr OROŽNIŠTVO JE V STUDENCIH ARETIRALO NEVARNE-f GA VLOMILCA. — ŽALOSTN SMRT TESARJA ILER-SIČA V JURJEVCAH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Nevaren vlomilec v Studencih pri Mariboru. Dne 21. aprila se je posrečilo marljivi žandarmerijski Staniči v Studencih pri Mariboru izslediti nevarnega vlomilca, ki so ga iskale naše oblasti že več let. V letu 1921 so bili na več krajih po ljubljanski in mariborski oblasti izvršeni drzni vlomi, očividno od ene in iste osebe, toda vlomilca ni bilo mogoče zasačiti. Ti vlomi so se potem ponavljali še v letu 1923, toda vlamilec Alojz Zalar, doma iz Žalice pri Litiji, se je zasledovalcem vsikdar spretno izmuznil. 21. aprila pa je orožništvo v Studencih ob priliki nekega malenkostnega delikta nerednega voznika na cesti začelo dolarjev, za katerega so odgo ... . . v orni državni zakladničar, biv- \*U™ltl> df ->e imel tlsti v°™ik ši državni kontroler in bivši enak° ime' kak°r R^oIf blagajničar Carson Valley,Lehner v Studencih, ki je bil si- 'cer po poklicu čevljarski po- banke v Carson City. ' j „ — Poplar Bluff. Mo. — V ™ocmk' a sv°j° obrt le red-grmovjy v bližini Poplar Bluff izvrševal, pač pa se bavil so našli truplo Mrs. Janie Tur-j Xlj„ z dvomljivimi kupčijami, ner, staro 40 let. Vrat je imela! ?rozmstvo Je imel° dalj prerezan in več ran na telesu casa v evidenci, ker je bil svoj prizadiane z nožem. Podrob-'^ usluzben tudi P" znani nosti niso znane. . iZlahtacevi žrtvi, čevljarju Mi- _ Poughkeepsie, N. Y. _ ' * se Je tucii Pečal s kupči- Clifford Mattice iz Johnson1 ukradenega blaga. Orožni-City, dijak v zavodu Sv. Štefa-:stvo £a Je zato aretiralo in na,'je neznanokam izginil in]kmalu razkrinkalo v njem vlo-pet tednov niso vedeli za nje-|milca Alojza Zalarja iz Žali-ga. V soboto so pa našli nje- ce> kl S1 J"e že let» 1921 kupil govo truplo v Hudson reki. [domovnico Rudolfa Lehnerja ter živel od tedaj naprej pod 0 tem tujim imenom in bil že tu- NOBENEGA SLEDU O PRE- di kaznovan pod tem napač-KOATLANTSKIH LETALCIH imenom. Orožništvo je poŠt. Johnson, N. B. — Od tiJte™ ^akoj povilo, da ima v kaj je prišlo poročilo, da so(rokah onega nevarnega vlomil-videli francosko letalo "White!®®' f osumlJeil vlomov iz 1. Bird" v bližini St. Pierre Mi-'^2* do 1923 v otepanji -asi, quelon. Iz New Yorka pa po-!gkofljicah, Domžalah, Račjem, ročajo, da nI nobenega sledu 0 Smarjl1 ltd* Zalar Je te vlome drznih letalcih, ni izključeno, slcer tajl1 m trdll> da si J*e na" da bi vsled pevihte, ne bila bavi1 naPačno domovnico le iz prišla ob življenje. strahu pred vojaščino, kar pa _0 ga le še bolj obremenjuje, ker QMRTWA 7K BTTTU 2 v°Jaščino radi svoje starosti, OlllIUriA [UMUiH M lUJIn rojen je 1. 1895, nima nič opra- Tvr pni V T K > viti. Dolga leta iskani vlomilec lil Uilnl"JA. je bil izročen okrožnemu sodi- šču v Mariboru. Long Island City, N. Y. Ruth Brown Snyder in Henry Judd Gray, trgovski potnik, morilca Albert Snyderja, bosta plačala zločin s svojim življe njem na električnem stolu. STAVKA'TESARJEV V . CHICAGI. * —-Merchant«, advertise 'Amerikanski Slovenec." i» Žalostna smrt. V Jurjevcah pri Ribnici je že pred 6 tedni na nepojasnjen i način izginil splošno priljubljeni tesar Jernej Ueršič, star okoli 50 let. Vsa poizvedovanja so ostala dolgo zaman, čeprav je županstvo razpisalo celo nagrado za onega, ki ponesrečenca izsledi. Dne 19. aprila pa so Ileršiča nepričakovano našli u- __topljenega pod mostom na ce- Chicago, 111. — V ponede- sti Šušje-Nova Štifta. Telo je ljek zjutraj so zaštrajkali tu-, biI° seveda že v razpadajočem kaj tesarji, ki opravljajo no- stanju. tranja dela. Delodajalci so jim' Kako je zašel nesrečnež v hoteli odtegniti od plače 10c.v°do, še sedaj ni pojasnjeno, na uro, temu so se pa delavci Skoro izključeno je, da bi izvr-uprli in so raje odložili delo. j šil samomor. Najbolj verjetno Tesarji dobivajo $1.20 na uro,!ie domnevanje, da se mu je podjetniki pa hočejo, da bi de-j pripetila usodna nesreča. Na lali za $1.10. 15. marca so čla-jdan svoje smrti je Ileršič tesal ni tesarske unije zahtevali. Pri nekem gospodarju v Šuš-$1.25 na uro in petdnevno te-jah. Očividno je na povratku densko delo. Kompanije tejj proti domu zvečer vsled nara-zahtevi nočejo ugoditi, temveč sle vode zašel v potok in uto-fztrajajo pri tem, da bi jim od f Frančišek Kitak. Celjski zvonovi pojo žalostno in oznanjajo po Savinjski dolini in po celi lavantinski vla-dikovini žalostno vest, da je preminul č. g. Frančišek Kitak. duhovnik misijonske družbe oo. lazaristov. Bil je korenjak, ki se ni ustrašil nobenega truda in dela. Videla ga je na delu Koroška in Kranjska in Benečija, Hrvatska ter Istra, pa ni omagal pod trudom in delom. Še 781etni starček je hotel le na misijone: Dajte mi duše! V Novi cerkvi pa je opešal ter se začel pripravljati na pot v nebeški Jeruzalem. Volja najvišjega misijonarja ga je poklicala na velikonočni pondeljek pred obličje Onega, čegar nauke je na sto in sto misijo-nih oznanjal s prižnice. Tisoči in tisoči so ga poslušali, ko jih je opominjal in svaril, prosil in rotil, naj uravnajo svoje življenje po volji Gospodovi. --o- j' Župnik Janko lic, V Ribnici na Dolenjskem je 18. aprila ponoči umrl župnik v Rušah g. Janko lic. Pokojni je bil rojen 23. novembra 1877 v Ribnici, v mašnika je bil posvečen 22. julija li)<>2. Kapla-noval je v Podsredi, Koprivnici, Šmarju pri Jelšah in v Št. Pavlu pri Preboldu. Leta 1014 je prišel za kaplana v Ruše k biseromašniku Matiji Wurzer-ju, ki je umrl leta 1020, 88 let star. Po Wurzerjevi smrti je pokcrjni Uc postal župnik v Rušah. Močno bolan se je pred mesecem dni podal domov iskat zdravja, pa je podlegel. -o- Kap ga je zadela. Nepričakovano je preminul na Razborju pri Zidanem mostu posestnik Anton Mastnak v Podgorici. Zjutraj je bil še popolnoma zdrav ter vesel — popoldne pa na mrtvaškem odru. Okoli 1. ure popoldne je pestoval najmlajšega otročiča, a zgrudil se je kar nenadoma na tla ter obležal mrtev, zadet od srčne kapi. Zapušča mlado Iženo in 4 nepreskrbljene otro-čiče. sedanje plače odtrgali. nil. Pokojnik je zapustil ženo in nepreskrbljenega sina. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaia denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, a ko se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din_____________ . S 9.40 1,000 Din.................... 18.50 2,500 Din-_________ 46.25 5,000 Din..................... 92.00 10,000 Din...................... 182.00 100 Lir __________________$ 5.65 200 Lir ________________% 11.00 500 Lir _______________________$26.50 1000 Lir .........................$52.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah £e vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cehe določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. | IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJAT VE IZ STAREGA ERA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. ' J - • &MERIKANSKI SUOVENEC AMERIKANSKI ■r=saa«e= SLOVENEC Sreda, 11. maja 1927. ?r?i in oajitaftjii slovenski lUt f ▼ Ameriki. ^ Ustanovi i en leU 1891. Tataua vaak 4an rtzun nedelj, ©on-deljlnt fe 4amov po vnzniMh. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nxtlor uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 11L Telefon: CANAL 0098. Za leto leto. Naročnina: .$5.00 2~50 Za pol leta Za Chicago^ Kanado in Evropo: Za celo leto_.__ 6.00 Za pol leta-i___3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, exeept Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III- Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year_____ ,, For half a year___-_ -$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____ . , ..... 6.00 For half a year__________3.00 krat izjavljal slovenski tisk: "Na jugu se je začel sveti slovanski boj za osvobojenje naših bratov." Medtem so se pričele vojne operacije na Balkanu in v Aziji. Dve ruski armadi sta prekoračili turške meje. Evropski armadi je poveljeval carjev brat, veliki knez Nikolaj Nikolaj evič, azijski pa general grof Loris-Melikov. Sprva so se operacije dokaj počasi razvijale. Šele 22. junija je ruska vojska prekoračila Donavo, dočim je na azijskem bojišču že prej padla turška trdnjava Ardahan. Težke borbe so se razvile za trdnjavo Vidin, a končno je tudi Vidin padel v ruske roke. Meseca julija je general Gurko prodrl s svojo armado preko Balkana, ni pa mogel svojih cperacij uspešno nadaljevati, ker je imel za hrbtom še močno turško trdnjavo Plevno. Za Plev-no je nato nastala ena najbolj krvavih borb, kar jih pozna zgodovina. Trdnjavo je junaško branil Osman paša. Prvi ruski naval na Plevno je bil krvavo odbit in tudi turškemu vrhovnemu poveljniku Sulejmanu paši je uspelo rusko armado potisniti do soteske in prelaza Sipke, za katere posest se je vodila tako krvava borba, kakršna nima primere v povestnici. To borbo sta ovekovečila Vereščagin in Vješin s svojimi vojnimi slikami. Vereščaginova grandijozna slika "Na Šipki je vse mirno . . je zaslovela po vsem svetu. Toda bajeslovni hrabrosti ruskega vojaka se trajno ni mogla upirati še tako junaško branjena Plevna. Dne 10. decembra 1877 je kapituliral Osman paša in izročil trdnjavo svojemu nasprotniku generalu Skobeljevu. Padec Plevne je zapečatil usodo turške vojske in odločil tudi končni izid vojne. Kolosalen je bil vtis tega dogodka na vso evropsko, zlasti pa slovansko javnost. Dne 24. aprila je poteklo 50 let, odkar je ruski car Ale- Petrograd in Moskva, Varšava in Praga, Belgrad, Zagreb ksander II. napovedal Turčiji vojno. V slovanski zgodovini je in Ljubljana, vsa ta mesta so plavala v razkošju nepopisne'ra-to eden najznamenitejših dogodkov, saj pomenja rusko-turška 'dosti in navdušenosti. Vse se je zavedalo, da je z rusko zma-vojna ne samo začetek konca turškega gospodstva v Evropi, Igo napočila nova doba za slovanske narode. Tudi Slovenci so marveč tvori tudi temeljni kamen svobode yseh slovanskih na- Idelili ta čustva. rodnosti na Balkanu. J Na bojišču so se po padcu Plevne vrstili dogodki s kine- Ako bi ne bila Rusija 1. 1877 posegla po orožju, da osvo- mat.ografsko brzino: padel je Kars, Plovdiv, Pirot, Erzerum DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do $etrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo n« vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, ^t the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ob 50-letnici rusko-turske vojne. KAJ DELAJO NAŠI V LA SALLE? La Salle, 111. Deževje, ki smo ga imeli to spomlad je povzročilo, da je tudi reka Illinois stopila preko svojih bregov in poplavila ves takozvani spodnji svet okrog reke Illinois. Reka Illinois sicer poplavi gotove dele skoro vsako pomlad, ker je pač nizek svet in če reka le količkaj naraste, je polje ob reki takoj pod vodo. Voda včasih stoji zelo dolgp, včasih pa tudi kmalu odteče. Ko enkrat nastopi vročina tja proti 4. juliju, tedaj postane to polje ob reki ravno pripravno za saditev ta male koruze, ki izredno dobro obrodi na tem polju. Zemlja, ki je vsako spomlad in pozimi pod vodo, se pognoji in postane vsled blata, ki ga nanese na njo kal, pa se bo že še kako prebilo. Milijonar pa ne upam postati, ker doslej sem se trudil spraviti skupaj ta prvi milijon, pa bolj ko se trudim, dalj sem od njega. Zdaj sem zgubil vse upanje, da bi ga kedaj spravil skupaj. Prepuščam to veselje drugim, ki bolj znajo kakor jaz. Pozdrav vsem stavkarjem in lasallskim ribičem pa želim mnogo bullheadsov in sreče. Opazovalec. -o- NOVICE IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA. Chisholm, Minn. V St. Louis County ju se je začelo z akcijo, da se najde pomoč farmarjem tega okraja, za boljši transportacijski sistem. ki bi nudil farmarjem se- bodi balkanske Slovane izpod turškega jarma, bi se bil zgodovinski proces brez dvoma razvijal v docela drugi smeri, kakor se je, in še danes bi nemara robovali balkanski Slovani Turku, avstrijski Slovani pa Nemcu in Madžaru. Da pomenja rusko-turška vojna preokret in mejnik v slovanski zgodovini, tega so se že takrat instinktivno zavedali vsi slovanski narodi. Zato so z navdušenjem, ki se ne da opisati, pozdravljali rusko vojno napoved Turčiji. Bili so pač podzavestno uverjeni, da znači in končno tudi Jedrenje; koncem leta 1877 se je ruska vojska že opasno bližala Carigradu. Turčija je bila na tleh in ni bik) več nade, da bi se mogla rešiti iz opasne situacije. Sultan Abdul Hamid je sicer imenoval novega vrhovnega poveljnika v osebi Ahmed Alija paše, toda ne zato, da bi nadaljeval vojne operacije, marveč da bi skušal skleniti mir. Med tem je ruska vojska prodrla že pred vrata Carigrada in rusko vrhovno poveljništvo se je nastanilo že v carigrajskem predmestju v ta vojna začetek onih velikih dogodkov, ki morajo "ob koncu Sail Štefanu. Rusija je sedaj diktirala mir, ki ga je Turčija koncev donesti tudi vsem podjarmljenim Slovanom solnce svo- Imorala sprejeti v obliki, kakor je bil narekovan. V prelimU bode. Balkan je bil takrat ves v ognju. Slovanska raja ni mogla več prenašati turškega jarma, ki jo je duševno in teles- narnem miru v San Štefanu, sklenjenem dne 31. januarja leta 1878, so Turki priznali popolno neodvisnost Srbije in Rumu- no ubijal, zato se je zatekla k revolucionarnemu pokretu, da nije, odstopili Rusiji del Armenije, takisto tudi Srbiji, Črni gori bi s številnimi vstajami, ako ne popolnoma razbila, pa vsaj razrahljala težke suženjske verige. Turčija je nato odgovarjala s še hujšimi nasilstvi. Slovanska kri je takrat tekla v potokih. In ko je sila prikipela do vrhunca, je car Aleksander II., videč, da obstoja nevarnost, da Turki iztrebijo z ognjem .. \ in meceni ves slovanski živelj na Balkanu, izpregovoril swjo tudi ne Nemčiji in Avstro-Ogrski. Da se izogne novi vojni, je rešilno besedo. - bila Rusija prisiljena, da privoli v revizijo sanstefanskega mi- in Rumuniji del svojega ozemlja ter dovolili, da se osnuje neodvisna bolgarska kneževina, ki bi naj segala od Črnega morja do Ohridskega jezera. Ta veliki uspeh Rusije, ki bi ji dal možnost, da zavzame gospodujoč položaj na Balkanu, pa ni bil po volji Angliji, pa Dne 24. aprila 1877 je izšel glasoviti njegov manifest, jru, ki je bila izvršena na kongresu v Berlinu, seveda na škodo katerem je sporočil vsem svojim podanikom in celemu svetu, jRusije in na škodo tudi ostalih Slovanov. Ozemlje bolgarske da je potrpljenje Rusije izčrpano ter napočil trenutek, ko mo- kneževine je bilo zmanjšano, poleg pa je bila še osnovana av-ra Rusija z orožjem v roki nastopiti v obrambo svojih bratov tonomna Vzhodna Rumelija, ki je ostala še nadalje sestavni po krvi, veri in jeziku na Balkanu. Isti dan, ko je izšel ta carski manifest, je ruska vojska že del otomanskega carstva. Turčija je morala Angliji odstopiti otok Kipros,, Avstro-Ogrski pa dovoliti, da zasede Bosno in prekoračila rumunsko mejo, za kar si je že prej,"16. aprila, iz-I Hercegovino. Rusija ni za morje prelite krvi dobila drugega, poslovala dovoljenje Rumunije, ter se jeia pomikati proti Do-|kakor razmeroma skromno vojno odškodnino v znesku 802 milijona frankov. Z berlinskim kongresom ni bila pogašena žrjavica, ki je jela opasno tleti na Balkanu, nasprotno Anglija, Avstro-Ogr-ska in Nemčija so ji pridejale novo netivo, ki je'leto za letom povzročalo na Balkanu nove požare, dokler ni prišlo 1. 1912 do balkanske in končno 1. 1914 do svetovne vojne, ki je v njenih temeljih spremenila evropsko karto in prinesla svobodo tudi vsem podjarmljenim slovanskim narodom. Rusko-turška vojna 1. 1877-1878 je bila torej usodne važnosti za razvoj zgodo /inskega procesa, ki je tekom polstoletja popolnoma preobrazil jugovzhodno Evropo. Ako bi pred pol-stoletjem Rusija ne bija potegnila meča v zaščito svojih krvnih bratov na Balkanu, bi bili zapadni in južni Slovani nesporno še danes robje in hlapci Turkov, Madžarov in Nemcev. To je velika zgodovinska istina, katere se najživije zavedamo baš danes, ko stojimo ob polstoletnici onega znamenite- navi, ki je takrat tvorila turško granico. • Ta dogodek je odjeknil po vsi Evropi, zlasti pa med slovanskimi narodi, ki jim je energični ruski nastop vlival v srca nove nade, da pride dan, ko se Rusija, ko opravi svoj posel s Turki, zavzame tudi zanje. Tudi na Slovenskem je povzročila napoved vojne Turčiji nepopisno oduševljenje, združeno z zavestjo, da pomenijo veliki dogodki na Balkanu preokret v zgodovini podjarmi jenih slovanskih narodov. Slovenski tisk je takrat pisal plamteče članke, v katerih je dal glasnega izraza čustvom, ki so napolnjevala vsa slovenska srca, pišoč: "Ves slovanski svet je z navdušenjem, z velikimi nadami, z veliko vero in z vročimi željami najboljšega uspeha pozdravil rusko osvoboditeljsko vojsko, ki je šla na sv. Jurja dan čez Prut, da raztepe temo, katera je morila jugoslovanski svet in da vrže ob tla barbarskega tirana iz Azije, ki je uničil vernega dela Minnesote boljši povodenj\ zelo" žlahtna zemlja Prevoz njih pridelkov itd. Izvo-in koruza zraste v primeru s I111 se ->e lzmed farmarjev 1>0" koruzo na drugem-višjem po-,sebni odbor' ki bo deloval v lju nenavadno visoka in tudi |tem smislu z drzavmm Poželo dobro obrodi. Najnevar- delskim oddelkom in železni- škimi družbami. V tem odboru nejše je na tem polju za kaka poslopja, kadar pritisne južni veter pozimi, ko je širna pokrajina pokrita z ledom. Tedaj se velike plasti ledu odtrgajo in z veliko silo in močjo plavajo je tudi naš rojak J. J. Stukel, zelo ugledni in poznani farmar v tem delu države. Na Ely se je te dni ustrelil rojak Louis M. Perušek. Vzrok po reki naprej, podirajo celo |se ™vaja nesporazum v družilah k e mostove. To se je že več- ,m- Zlvel ^ namreč že nekaj krat dogodilo; kakor, tudi far- j marjem odnese kake hleve in časa ločen od žene na drugem stanovanju. To ga je tako skr- lahka poslopja. To se sicer zgo- jbel°' da le 1)rišel revež ob um di bolj redkokedaj, a pripetilo jin si končaI življenje s tcm' cla se je že. Tudi to leto smo imeli.se je ustrelil s puško. Zapušča tu povodenj. Reka Illinois teče potem naprej in se malo dalje od mesta Peru obrne proti jugu, nakar teče mimo Peorije in potem doli proti meji države Illinois in Missouri, kjer se nekaj milj severno od St. Louisa zliva v veletok reke Mississippi. Reka Illinois donaša silni tok reki Mississippi. Gotovo je veliki pritok reke Illinois tudi pospešil silno katastrofalno povodenj v južnih krajih, kjer je silni tok reke Mississippi podrl jezove in se razlil po nižinah. Dramatični klub cerkve sv. Roka priredi 22. maja dve komični igrici, o katerih se bo še poročalo. Občinstvo se že sedaj opozarja, naj se te prireditve polnoštevilno udeleži in pomaga cerkvi, kateri je namenjen dobiček, kakor se čuje. Rojak John Potočnik je moral te dni v bolnišnico. Upati je, da kmalu okreva in se vrne med svoje. zeno m štiri otroke. Iz Aurore se poroča, da je bil tamkaj imenovan rojak Anton Kamnik za gozdnega čuvaja, kateri imajo paziti na požare itd. Poroča in sliši se tudi, da pride v kratkem v Minnesoto Mr. Anton Grdina, gl. predsednik KSKJ., katerega že težko pričakujemo. Mr. Grdino poznamo z zadnjih shodov, na katerih se je nam s svojo odkritosrčno besedo vsem prikupil. Mr. Grdina ni eden tistih, ki Bratje. — Angleški kapitalisti so zlasti po vojni otvorili veliko tovarn po angleških kolonijah, kjer izkoriščavajo nevedne domačine, ki jim garajo noč in dan za najnižje plače, ki si jih more kdo misliti. Radi tega Angleži lahko konkurirajo na svetovnem trgu z izdelki drugih narodov. Zdaj so jih začeli posnemati že tudi ameriški kapitalisti. V Nikaragvi, na Kitajskem in v Mehiki že grade ameriški kapitalisti svoje tovarne. Zakaj? Ali ne morejo dobiti dovolj delavcev doma? To ni njih politika. Njihova politika je izdelavati v drugih državah ceneje kakor doma. Posledice pa bodo, da bo brezposelnost doma naraščala. Tu bratje, preti delavcem črna in rumena nevarnost! ♦ ♦ Biseri iz lawndalske literature. (Prispevek.) — Sodrug Podrepnik je zapisal: "Socialisti sovražimo laž in izkoriščanje, tako sovražimo to dvoje, da ne bomo mirovali, dokler ne zatremo obojega ..." — Sodrug Podrepnik je tu zapisal tako debelo laž, da take doslej še ni izustil ne zapisal kak najbolj neroden in neokreten socialist. Pejte no pejte sodrug Podrepnik! Ali res mislite, da smo člani jednote tako kratkovidni. da ne vidimo, kako kraljuje laž in izkoriščanje ravno v vašem taboru? Koliko laži ste že ravno vi, sodrug Podrepnik, raztrosili med rojake z vašo lažnjivo pisavo! Koliko ste že narodu zapravili z nepotrebnim in narodu naravnost škodljivim pisanjem! In vi pravite, da sovražite laž? Zaka. ne sovražite svojih laži, ki drže do malega vsake vaše besede?!—F. S., Cicero. "Kdaj se je napad izvršil-*' je vprašal sodnik. "Jaz mislim . . je pričela priča. Sodnik : "Kaj vi mislite, nas zanima." Priča: "Potem bom pa pač moral odstopiti od pričevanja, kajti jaz ne morem govoriti, ne da bi mislil, ker nisem advokat." bi govoril drugače kakor misli. On pove kar ima na srcu in če Enako delo. A.: Vaša brata, to komu ugaja ali pa ne. Zato ste rekll» da iniata c'riak °Pra" vek. Kaj pa sta? — B.: Eden je slikar, drugi vinski trgovec, mešata pa — oba. Eden meša ga pa tudi razni podzemski newyorski liberalci tako sovražijo. Njim je pošten, odkritosrčen človek, ki se jim ne boji povedati resnice v brk, največji trn v peti. Zato, Mr. Grdina, pridite! Dobrodošli ste! Mi vam bomo šli na roko in vam pomagali! Poročevalec. -o- slovanske države na jugu ... Ni ga poštenega Slovenca, ni 'ga dogodka, ki je dal prvi povod, da se je pristopijo k rešitvi ga poštenega Slovana, kateremu je mar prihodnost in svoboda slovanskega vprašanji. našega plemena, da bi svoje molitve ne združil z molitvijo sil- Evo, zakaj se danes s čustvom največje hvaležnosti a tu-nega slovansko-ruskega carja za srečen uspeh ruskega orožja, di radosti spominjamo slavnih dni pred petdesetimi leti' ko je \ sak Slovenec in vsak Slovan ve in čuti, da je sorodna kri, ki jelo ob Donavi in pod Balkanom v krvavi zarji vzhajati — slo-bo tekla v Bolgariji, naša, in da je uspeh ruskega orožja uspeh vansko solnce. "Naj živi slovanska Rusija!" je takrat gromko odmevalo v vseh slovanskih srcih, a danes? Rusija, ki se je borila za svobodo svojih bratov, leži ponižan* na tleh, toda Icakor so naši predniki 1. 1877 skalnatotrdno verovali v matuško Rusijo, tako verujemo neomajno tudi mi, da vstane slovanska Rusija že v bližnji bodočnosti k novi slavi, moči in veličini. Naj živi Rusija, naj živi blagorodni ruski narod! občega Slovanstva, torej tudi naš." Dogodki na Balkanu so slovansko narodno zavest tako mogočno dvignili, da so sicer kot jagnje krotki avstrijski Slovani neustrašno na ves glas izjavljali, da bi odpovedali pokorščino Avstriji, ako bi le-ta — Dunaj, zlasti pa Pešta sta mislili na to — v tem usodnem trenotku zahrbtno napadla Rusijo. Z neustrašenostjo, ki nam mora danes imponirati, je ta- Premogarji imamo zdaj zla-1 te čase. To seveda samo toliko, jPBMOJZ STAREGA KRAJA. kolikor se tiče počitka. V gmot- | Matevž Baškovič, naš rojak nem oziru pa trpimo v žepu na in faran cerkve sv. Štefana v sušici. Jaz hodim vsak dan h |Chicago, 111., je dobil iz starega kanalu, v katerega mečem kraja pismo žalostne vsebine, trneke in čakam. Tupatam vja- [Umrla je namreč žena Mihaela mem kakega bullheada. Poseb-.Baškoviča, vas Žejno št. 10. ne sreče pri ribolovu pa nimam. Pokojna je bila iz Malna, roje-Pravijo, da samo Poljaki znajo ;na Pavlova. Zapušča moža in tako coprati, da kjer se ob vo- štiri majhne otroke, di Poljak usede, da je takoj o- | Umrl je Peter Baškovič, vas krog njega vsepolno rib. Bo že Žejno št. 20. Mirno je v Gospo-kako, že nad 20 let sem v tej Jdu zaspal 22. marca. Zapušča deželi in sem že večkrat stav- ženo in eno * " * barve — drugi vino. Gospa Nerga je prišla na kolodvor k sprejemu svojega dalj časa odsotnega moža. Mož pa ni bil nič kaj pri volji, zato mu je predbacivala, češ, da bi bila po tolikem času pričakovala, da jo bo prijazne je sprejel. — "Vidiš, tamle oni gospod je pa vse drugače ljubezniv s svojo soprogo, le poglej, kako jo je prisrčno objel." — "Vidiš, to je pa nekaj druzega, ta šele odpotuje, jaz sem se pa vrnil." Viggo Cavling: ŠKOLJKA. (Dalje.) ■. mrak luči, vozovi sfi vozili mimo, gospodje v črnih oblekah in belih ovratnikih ter dame v šumečih krilih so izstopali, pri razsvetljenih vratih pa so jih sprejemali drugi odlično oblečeni ljudje. Iz kleti so vonjale z maslom obložene pečenke in puddingi. r Alfred je vtaknil roke v žep, da si jih o- Na vseh obrazih je ležal čudovit mir ka-greje. Ko m to nič pomagalo, je tekel da- kor ga Alfred na Mille End Road ni spo- * dokler se ni skoro brez saPe znašel v znal. Ti obrazi so mu jemali od začudenja nekem parku. Nad mestom se je že razprostirala tema. Velike vile s krasnimi fasadami, nazobčanimi slemeni in in prikrnj enimi robovi so se svetile vse v svetlobi. Božični prazniki so prihajali v v^ako hišo. P^vič na vsem obhodu po mestu se je spomnil Alfred na svoj dom. D6mislil se je, da je najbrže že daleč zašel. In vendar ni izgubil poguma, nego je sklenil, da nadaljuje s^ojo pot. Prišel je v okraj vil v severnem Londonu. Iz vseh oken so žarele v kraju, enega sina pa v Chicagi in enega v Braziliji. V starem kraju tudi zapušča dva brata in eno sestro. Preminulim lahka domača hčerko v starem zemlja, preostalim sožalje! dnu morja. Plakajoč se je zgrudil na tla. Tu zagleda Alfred poleg sebe dobrega starega moža iz cerkve; njegov obraz je bil blaženo sladak ip" oči so se mu svetile kakor biseri. sapo. Na koncu drevoreda se je nahajala cerkev. Žolta in topla svetloba je bila iz visokih in ozkih oken. Izza vrat so se culi mehki topli.glasovi. Maji Alfred se je treseI'od>&trahu, je stopil v cerkev. Na svetlih lustrih so se bleščale-sveče z žarečimi glorijami; v temnih prijetno in toplo; toda Alfred se ni upal nihče ni slišal njegov glas skozi debele zi- Znr' Je s*0?11 * C*rkVe> 0pazi V dove - biI sam> brez pomoči, kakor na senci vrat starega moža s čudnim obrazom, ki mu je prijazno prikimal. Alfred se je zbal in je stekel po drevoredu, male nožice so mu eepetale po pesku. Domov, domov! Proč od tu!. Tema je postajala vedno bolj gosta. Megleni oblaki so se podili nad strehami vil, široka megla se je pričela razprostirati med hiše, kakor grozeči velikani. Alfred je tekel in tekel, dokler se ni znašel na nekem zelenem bregu. Megla ga je Starec mu izroči malo školjko, ki se je preganjala in se neprestano valila krog nje- svetila v rjavih in zelenih barvah in ki je ga -H- grozna londonska megla. Iz zemlje imela zelo lepo obliko; iz njene notranjosti s*> v sejali vlažni hlapi, rumeno rjavkaste ie zvenelo lahno šustenje in šumenje, pe-mase so obdale hiže, oblaki krog njega so sem, ob kateri je Alfred pozabil na v^e. se zgostili. Megla je raziegnila svojo djose- • srce "Vzemi to, dragec," je dejal, je božično darilo." 'To je mo- hrastovih klopeh so sedele nališpane gospe čo plahto nad zemljo. Alfreda sta'pretresla "Tako- dolgo dokler si obdržišškoliko in in gospodje, prea oltarjem pa j* stal .du- nwz.in vročina, zaklical je »a pomoč, pri- ji pfLi^iet^d^nT^ » ° hovmk m pel božično himno. Tukaj je bilo čel je jokati in klicati svojo mater; 'toda klo^L^ Medtem, ko je govoril, je udaril s svojo palico v zrak. Megla se je razcepila in Alfred je spoznal, da je stal na Hempstead Heathu, visokem griču, ki se je dvigal na severnem robu mesta. Skozi razpoklino v megli je videl pred seboj London, ki je žarel v milijon lučih. Iz ogromnega mesta se je dvigala tiha božična melodija v višave; od Temze je slišal zamoklo bučanje parnikov in pred nogami mu je ležala moč in lepota in bogastvo, ki si jih je zaželel. K^o se je obrnil, je starec že izginil. Alfred je dvignil školjko do ušesa in potola-žen stopal naprej skozi meglo; kmalu se je znašel zopet v Mille End Road pri svoji materi. Sreda, 11. maja 1927. Zapadna Slovanska DENVER, C O L Q. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA »ODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwiad a ve., Puebltf, tfolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin C t, Denver, Irolo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4? 17 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary G rum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, X1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniike nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi {laopm dnt gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezik*, da se ji priklopjjo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku na j bližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje o nam owb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik oa zahtevo pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! Iz delavskih krogov. - -i Važna konvencija 12. distrikta no časa enega leta. In vendar premogar^ke .unije. Zadnji teden, 3. maja, se je čujemo po meščanskem časopisju, češ, kaj premolar j i ved- bralo v Peoria, III., okrog 550(no zabavljajo in štrajkajo. Saj delegatov raznih lokalnih unij, jfajn zaslužijo. Da, ali koliko ki spadajo v 12. distrikt zdru- časa pa delajo v letu? Tega ženih premogarjev v Ameriki, pa ne povedo. Dajte premogar-Na konvenciji je bilo za rešiti ju, da bo delal vsak dan 8 ur, •silno veliko delo, ki je nastalo j pa bo zadovoljen. Kdor pa de-^ last i radi sedanje premogar- lla samo 2 ali 3 dni na teden, ke stavke na polju mehkega jpa mora vendar takrat zaslu-premoga. Distriktni predsednik žiti, da se preživi. Harry Fishwick je podal zelo Zanimiva točka je v pred- »bširno poročilo, v katerem je sednikovem poročilu tudi po-ia podlagi statistike dokazoval Iročilo o boju delavskih zago-■ pravicenost vztrajanja pre- vornikov v zakonodaji. V tiogarjev na stavki. Njegovo Springfieldu, illinoiški državni »oročilo in vsi nasveti v poroči- jzbornici je bilo pred kratkem > so bili z velikim odobrava- predloženih več predlogov, kot za varnostne naprave po maj- Ija s stroji in praktičnejšimi sistemi. Vse to je-pa v korist samo operatorjem, delaveem pa v Škode. Kakor hitro se sistem kaj zboljša, da pospešuje proizvajanje premoga v večji meri, se takoj pojavi večja brezposelnost v premogprski industriji. Mesto, da bi delili udobnost in boljši sistem z delavci vred, pobašejo vse koristi istih premogarski baron je sami. -o- Brezposelnost se širi med železničarji. Kakor se poroča, .so železniške družbe v okrajih premoga odslovile več delavcev zadnje čase. Trdijo, da je vsled pre-mogarske stavke manj prometa in manj dela. -o- Življenske žrtve premogarske industrije. Delavski department poroča, da je tekom meseca marca t.I. zgubilo 178 majnarjev življenje pri raznih nesrečah in nezgodah v majnah po Združenih državah. fcrtek, 14. aprila na svoj zborjnom je pogazila kolektivno po-v Društvenem {lomu, da da du- godbo iz leta 1923. Poleg tega ška svoji ogorčenosti nad izi-'je tudi sama določila minimal-gravanjem s strani tovarne. -— ne in akordne plače. Te znaša- nah, za starostno pokojnino in iem sprejeti. Kajpada, kakor v vsaki or-, ganizaciji, je tudi med premo- lveč dru£ega, a ker so protide-garji najti tuintam nekaj radi- ,lavski elementi v zakonodaji kalcev in ti so skušali .spravili (močno zastopani, ni bilo moč na površje, da naj se zahteva uspešno prodreti s temi predlo-od države priznanje sovjetske P' Treba je bilo delati kompro-Itusije. Zdravi razum je zma- mise in Predloge se bo ponovno gal in predlagatelji rezolucije Predložilo zbornici. so pozebli. j Statistična tabela premogar- Drugo, kar je najzanimivej- ske produkcije tudi pokazuje, se v Fishwickovem poročilu je da se od leta do leta proizvaja to: Leta 1025 so premogarjireč premoga, dela je pa vsako delali povprečno samo 139 dni. ieto manj. To gre na račun ra-To je torej malo več kot tretji- cionalizacije dela, ki se oprav- JOS. SNIDER v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Main 7779 South 3296 sc priporoča rojakom za naklonjenost, nah in v najlepšem redu. Vodi pogrebe po najnižjih ce- KOSE!!! KOSE!!! KOSE!!! KOSE!! OSE!! Stephen Stonich Trgovina z železnino, pohištvom in poljskimi stroji ter plumbarstvo. CH1SHOLM, MINN. PHONE 47 Ediga agentura za celo Ameriko za najboljše kose, jamčene staro-krajake "VULKAN" in drugo orodje. Vulkan kose so rezila, da jim ga ni para. Denar pošljite t naročnino tudi lahko po nakaznici. Poštnino plačamo mi. — Cene so sledeče: VULKAN kose, 26 do 33 palcev dolge po$2.5Q; ozke kose, PO-LERANKE, po $1.50; KOSIŠČA lepa iz trdega lesa. po *2.25; kle-palno orodje ročno kovano v starem kraju, po $2.00; BRUSILNI KAMNI veliki, po 75c; OSELNIKI, po 50c; SRPI veliki za klepat, po $1jOO; MOTIKE ročno kovane pri Dobrem Polju. $1.50 do $1.75; RIBEŽNI z zobmi za repo ribat, po $1.50. RAZPOŠILJAM tudi na vse kraje bakrene kotle s kapo, iadelane po starokrajski šegi, tudi pečice na petrolej za to rabo. V zalogi imamo Plankače in literne steklenice. — Pišite po cenik. Položaj papirniškega delavstva v Sloveniji. Kar se je zgodilo te dni v Vevčah, to je vse obsodbe vredno. Tovarna je izdala razglas, da bo 21. maja odpustila v Vevčah 88 delavcev, v Preski pa 54, ker je vlada znižala carinsko postavko na rotacijski papir, vsled česar da je tovarna prisiljena ustaviti produkcijo rotacijskega papirja. Ali odgovarja namera podjetja dejanskemu stanju, v katerem se sedaj vsled znižane carine nahaja, je vprašanje zase, delavce zanima to, zakaj je podjetje izdalo razglas v taki obliki neposredno pred velikonočnimi prazniki in ravno pred prihodom vladne komisije v Vevče, ki je imela nalogo strokovno proučiti dejanski položaj rn poročati vladi, ki je hotela na podlagi rezultatov preiskave te strokovne komisije ukreniti potrebno glede zaščitne carine, tako da bi papirnica v Vevčah lahko še naprej producirala rotacijski papir in da bi delavstvo ostalo na svojem dosedanjem mestu. Da je uživala papirna industrija dosedaj previsoko carinsko zaščito, ki jo je znala dobro izrabiti za svoje prevelike dobičke, je javnosti znano, ali bo pa po sedanjih carinskih postavkah naša papirna industrija zmožna producirati in konkurirati na svetovnem trgu, bi pa naj ugotovila komisija socialnega in trgovinskega ministrstva. Ker je pa tovarna v Vevčah s svojim razglasom o odpustih po nepotrebnem razburila delavstvo, se je le-to zbralo v če- Shod je vodil predsednik Zveze papirnega delavstva tov. Fin-tar. Glavni tajnik JSZ. tov. Gajšek je podal potek zadnjih dogodkov v Vevčah, govoril o vzrokih znižanja carine in stvarno orisal dejansko stanje Združenih papirnic pred znižanjem carine in sedaj. Apeliral je na delavstvo, da ostane mirno dotlej, da vladna komisija izvrši svoje delo in^vlada ukrene v pogledu zaščitne carine svoje ukrepe tako, da bo naša industrija zmožna produkcije papirja po takih cenah, da bo zmožna konkurence in obstoja, ki pa ne smejo biti z ozirom na naše gospodarstvo pretirane in da delavstvo ne bo trpelo nobene škode. Na vodstvo podjetja pa je govornik apeliral, da postopa z delavstvom človeško in ga ne izigrava, če reflektira tudi na delavsko pomoč v boju za svoj ob- 30 za kvalificiranega kopača dnevno 40 Din, akordne pa za naložen voziček 7.50 Din. K tem dobrotam moramo še prišteti upeljavo — popolnoma proti zakonu — 14dnevnega 90% predujma, istotako'je določila ceno smodniku za kilogram 29 dinarjev. Da je vpe IZ CHURCHILLOM VOJNIH SPOMINOV (Dalje.) „ §e danes ga jasno vidim, kako je stal pred karto v sobi ministrskega sveta in podajal eno svojih točnih in strokovnih informacij v svojem mar-kantnem brzojavnem slogu. "To jutro, sire, nova bitka. Tokrat napadamo mi. Napadli smo z dvemi orožji — s fran- ljano praznovanje enega dne coskim in angleškim. Sir Haig na teden, je tudi znano, kljub j J*e» gospod ministrski predsed-temu pa hoče družba, da se ; nik» v neugodnem položaju pri številčna premoč Nemčije popolnoma premagana, kakor Jutro bodo velike mase ameri-kanske vojske izvežbane, oborožene in prepeljane v Evropo. Nemški generalni štab je tudi vedel za velike izgube, ki jih je angleška armada pretrpela pri Paschendaele in je bil mnenja, da ima pravico računati na zmanjšano moč in sposobnost preostale angleške producira v petih dneh toliko dobrem kraju Amiensu. Rawly armade. — Končno je tudi kakor prej v šestih dneh. V ta' (Rawlinson) je na naši levici namen priganjajo družbini in Debeny na desni. Rawly se pazniki delavce kot žival. Da je stvar enostavnejša, kratko-malo zaukažejo, koliko vozičkov premoga mora eden ali drugi naložiti en dan. In zaslužek? Rudar akordant zasluži v najboljšem slučaju 40 Din na dan, če ima pa trd odkop, -pa komaj 30 Din, ker porabi več smodnika, katerega mora plačati. Toliko zasluži oseba, ki stoj in da se naj zaveda, da so dela pravzaprav preko svojih čisti dobički tudi lastnina de- .moči. Od tega pičlega zaslužka lavstva." 'odštejejo rudarju še razne pri- Vladna komisija, ki je bila spevke za bolniško, nezgodno poslana, da na licu mesta prouči dejanski položaj, je svoje delo že v petek, 15. aprila dovršila. Pri sedanji sitiiaciji je čisto negotovo, kaj se bo v tem pogledu izvršilo. Neznan je tudi rezultat komisije. Eno pa je jasno kot beli dan, in to je, da mora stati delavstvo vedno na straži v obrambi svojih naravnih pravic in predpogoj uspešni brambi je, da je delavstvo od prvega do zadnjega organizirano v svoji strokovni organizaciji. Treba je, da pazno zasleduje vse dnevne dogodke, ostane pa popolnoma trezno in da nastopa premišljeno in enotno. SAM. SLOV. KAT. DEL. POD. DR. SV. BARBARE, ŠT. 2, ELY, MINN. Predsednik: John Otrin, Podpredsednik: George Pe ternel, Tajnik:.. Joseph A. Mertel box 278, Zapisnikar: Frank Erzar, Blagajnik: Mike Cerkovnik Zastopnik: Frank Pengal, Nadzorniki: Frank Skalar Frank Sajovic, Frank Erchull St. To društvo je v dobrem finančnem stanju in lastuje sedaj okrog $20,000 ter je že izplačalo bolnim sobratom in vdovam okrog $50,000. Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom na Ely in okolici se nudi ugodna prilika, da pristopijo v vsako 4. nedeljo dopoldan v to društvo. Društvo zboruje Jugoslovanskem Narod. Domu. Vabljeni ste i Josepb Mantel t- JAVNI NOTAR -Ely, 'Minnesota Telephone 56 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča dela* x Enaindvajset let izkušnje. * + * * m * i i fit m, 4* 4* + 4* 4* * * 4* da se pridružite našemu dragemu letošnjemu SKUPNEMU POTOVANJU V STARI KRAJ katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske linije "PARIS-IT', ko odpluje iz New York na 4. JUNIJA t. 1. Kakor na drugih potovanjih te vrste, bodo tudi ob tej priliki pripravljene za potnike posebne ugodnosti. R^aigg se, da bodo imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane. Pišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. V njej dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev« V Vašo korist je, da se čim prej priglasite in rezervirate prostor, zlasti ako niste ameriški državljan. Prihodnje naše skupno potovanje bo na 16/ julija, istotajco na preiskusejjem in priljubljenem ''PARJ3-U". Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo vse večje linije Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hočete. naj že bo na Havre, Cherbourg, Hamburg, Bremen ali na Trst. Ako ste torej namenjeni v stari kraj, se obrnite na nas in tpčna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena. Ravno tako se obrnite na nas, KADAR pošiljate denar v stari kraj, KADAR želite dobiti denar iz starega kraja, — KADAR želite dobiti kako osebo iz starega kraja, — KADAR rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo. ali kako drugo notarsko listino. - '..'»■ SLOVENSKA BANKA in starostno zavarovanje, za davek in takse. V sedanjih razmerah zasluži rudar mesečno od 611—727 Din, kar je okrog $13.00. In s tem denarjem mora preživljati sebe in družino! So pa delavci, ki zaslužijo mesečno tudi komaj 200 Din. Torej tako plačuje delavce največje podjetje v državi. — Družba je od nekdaj vodila oster boj proti svojemu delavstvu. Prelomila kolektivno pogodbo, okrnila zaslužek itd., pa ni bilo ne oblasti, ne družbe v naši domovini, ki bi se dvignila proti takemu postopanju, ki je uničevalo in še uničuje telesno in fizično njene najboljše sinove in družine, dočim raste premoženje TPD od leta do leta. In težki milijoni romajo ven v svet, v dobro raznim čifutskim in nečifutskim kapitalistom. — Temu mora biti enkrat konec! Takim metodam moramo napovedati naj ostrejši boj. Slovenska javnost bo istotako morala posvetiti več pozornosti rudarskim razmeram, saj gre za najmanj eno desetino celokupnega slovenskega proletarijata. -0- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" POZOR!!! Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni A-meriki, v Canadi in v starem, kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpentinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase od katere postanejo lasje popol-nova naturni kakor v mladosti. Fluid zoper Reumatizem, trganje in kosti-bol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahutc in drugo nečistost na glavi, mozulca, solučnate pike in drugo na koži, srbečico, liša-je, kurje oči, bradovice, prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj bresplačni cenik, za svojo lastno korist. Rjf $ Hf JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio, near Superior and Wade Park Ave. poslužuje 500 tankov. Velika bitka in mislim', da bi bilo dobro, če bi nič ne povedal o njej naprej." Ne morem sicer priseči, če je bilo vse tako govorjeno, kakor tu pišem, vendar mislim, da reproduciram pravilno vsaj zmisel besed in način, kako je govoril. * S sirom Henry Wilsonom je postal n.i ego v zastopnik tudi sijajni Harrington, ki je skupno s Plunverom pripomogel drugi armadi do velike slave. Mislim, da lahko rečem, da smo bili glede kampanje, ki je morala biti izvedena, vsi enih misli. Podpirala sta me v vseh mojih glavnih načrtih, tikajo-čih se dobavljanja armadi in se posluževala vse moči generalnega štaba, da se uresniči načrt velike mehanične bitke, ki prinese, kakor smo mislili, četudi pozneje, končno odločitev. V vojnem uradu sem imel ta čas tudi prijatelja v osebi generala Fursa. Bil je poveljnik divizije, kjer sem pred kratkim služil. Ko sem bil na fronti, sva večkrat debatirala o načrtih, katerih uresničitev je bila v moji moči. Da bi zasigu-ral kolikor mogoče najvarnejši kontrakt v obsežni sferi arti-ljerije, sem ga z dovoljenjem lorda Milnera imenoval za člana municijskega sveta. V tej ugodni atmosferi začetkom marca sem dovršil generalni pregled vojne in naštel vzroke za mehanično bitko. Doslej se je borila v vojnah pehota, konjenica in afrtiljeri-ja. Bila je tudi n. pr. avijatika, in da sta konjenica in artilje-rija njeni pomočnici. V svetovni vojni so vznikla nova orožja : letala, tanki, plini in strojne puške. Ce je bilo mogoče doseči odlqfcilno premoč nad sovražnikom, potem so lahko pripomogla k temu le ta orožja. Jez se ruši. V zimskem viharju in dežju je obledel spomin na Paschendaele, vojaški voditelji Nemčije so posvečali pozornost novi situaciji. Zrušitev ruske fronte jim je omogočila, da so prepeljali milijon mož in 3000 topov z vzhodne na zahodno fronto. Prvič od prve invazije so imeli zdaj Nemci številčno premoč nad zavezniško vojsko v Franciji. Seveda je bila ta premoč le začasna. Združene države so napovedale Nemčiji vojno in se oboroževale toda njihova armada doslej še ni prišla. Bilo je gotovo, da bo ta spomin na zmago nemško-av-strijske vojske nad Italijani pri Kobaridu bil preveč zapeljiv. Brezdvoma je bila ta priložnost ugodna za mirovna pogajanja. Rusija je padla, Italija se je s težavo oddihavala, Francija je bila izčrpana, angleško armado je oslabila velika izguba krvi, nemški podmorski čolni niso bili doslej premagani in Združene države 3000 milj daleč — v tej situaciji so mogli nemški državniki zares uspešno intervenirati. Velike pridobitve Nemcev v Rusiji in sovraštvo in zaničevanje, s katerim so gledali zavezniki na boljševike, bi gotovo omogočilo Nemčiji, da da Franciji znatne teritorij al ne koncesije in ponudi Angliji popolno restavracijo Belgije. O-kolnost, da je Rusija opustila skupno stvar zaveznikov in da so bile vsled tega izključene vse ruske zahteve, bi ustvarila podobno ugodno situacijo e-ventualnih pogajanj Avstrije in Turčije. (Dalje prih.) -o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST NentšceK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! KAKO SE JE IZNE-' BILA REVMATIZMA. Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., E-101, Bloomipgton, II!.. tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto prjprost način kar na svojem domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. ' i 11 ■ i i. n J Posebne cene za citatelje Amer. Slovenca Zakr&jiek & 455 West 42nd Str. (med ^in 10. Ave«) New York. N. Y. PIPE WRENCH 6 in. _$0.60 8 in. _ .67 10 in. __ .75 12 in. _ .90 14 in.__1.05 18 in.___1.50 ADJUSTABLE fcNG. WRENCH 6 in.____$0.65 8 in.___S .70 10 in. _ .85 t2 in____1.30, Odvijač za cevi. (Pipe wrench) Odvijač, ki se poljubno uredi. (Adj. Ane. Wrench nad 15,000 različnih predmetov v zalogi. A« M. Kapsa GENERAL HARDWARE 2000 Blue Island Ave., Chicago, I1L Ph. Canal 1614 VINKO ARBANA5 Edini slovenski cvetličar v Chic&gi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, III. Vence za pogrebe, iopke za ne ve« ste in vsa v to stroko spadajoča del« izvršujem točno po naročila Do«tsv« ljam na dom. Cep« zmerne. KRITJE STREHE (ROOFING). Če pušča streha — 3 popravila ca-rantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chica^i, ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. T. J. Dunne Roofing Co., 3411 Outden Ave. Lawndale 0114 vsi departmenti. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo a na« sa premoč — drva in prers-žanje pohištva ob Časa »elitvc. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 3W6 W. 21*t Place, Chicago, IS sat AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 11. maja 1927. ROŽA SVETA Spisal A. R. Haggard. In šla sta v šotor in molila, kakor so jeruzalemski prebivalci molili za svojimi omaja-nimi in razbitimi zidovi, da bi bilo Saladino--«o srce ganjeno, da bi vsem prizanesel. Ko »ta klečala,-vtopljena v molitev, odgrne se zavesa in nek emir je stal pred njima. "Vstanita," je rekel, "pa pojdita z menoj. Sultan ukazuje, da prideta predenj." Egbert in Godvin sta začudena odšla; peljali so ju skozi paviljon do sultanove spalnice, ki so jo straže za njimi zaprle. Na svilnatem ležišču je ležal Saladin, luč od svetilke pa mu je padala na bronasti, zamišljeni obraz. "Poslal sem po vaju, Franka," je rekel, "da poneseta moje izporočilo gospodu Balianu iz Ilulina in jeruzalemskim prebivalcem. Poročilo se glasi: Sveto mesto se podaj jutri in vsi njegovi prebivalci se naj priznajo kot moji ujetniki. Nato jim dam štirideset dni časa, da se odkupijo in ves ta čas se nikomur nič žalega ne zgodi. Vsak moški, ki plača deset zlatov, sme svobodno oditi, in dve ženski ali deset otrok štejejo kot en moški. Izmed revežev jih sedem tisoč tudi lahko svobodno odide, če plačajo trideset tisoč bizanskih zlatov. Oni pa, ki še preostanejo ali nimajo denarja ali za odkupnino — pa v Jeruzalemu je še vedno veliko zlata — postanejo moji sužnji. Tako se glase moji pogoji, ki jih dovoljujem na poslednjo prošnjo moje nečakinje gospice Rozamunde in sicer edino na njeno prošnjo. Izporočita jih gospodu Balianu ter mu velita, da me čaka ob zori s svojimi prvimi uglednimi možmi ter mi odgovori, ali ga je volja sprejeti te pogoje v dobrobit ljudstva. Ako ne, se napad nadaljuje, dokler ne bo mesto kup razvalin, ki bodo krili kosti njegovih otrok." "Blagoslavljamo te radi tvojega usmiljenja," reče škof Egbert, "ter pohitiva, da ti izpolniva željo. A povej, sultan, kaj naj midva storiva? Ali naj se vrneva z gospodom Balianom v tabor?" "Ako sprejme moje pogoje, ne, kajti v Jeruzalemu bosta na varnem; dajem vama pa prostost brez odkupnine." "Vladar," je rekel Godvin, "predno grem, usliši mi prošnjo ter dovoli, da se poslovim od brata in sestrične Rozamunde." "Da bi še tretji pot pobegnili mojemu maščevanju?" reče Saladin. "Ne, ostani v Jeruzalemu, pa čakaj na mojo besedo. Tik pred smrtjo jih boš videl, a prej ne." "Gospod," je prosil Godvin, "bodi usmiljen ; plemenito je bilo njuno življenje." "Res," odgovori Saladin, "plemenito sta se vedla. Zato sta toliko bolj pripravljena za nebesa, če pridejo namreč tudi kristjani tja. Nehaj; njuna usoda je pisana-in mojega sklepa ni mogoče ovreči; tudi ju ne boš videl prav do zadnjega, kot sem rekel. Ako pa ti je drago pisati jima pismo v slovo in ga poslati po odposlanstvu ga bosta dobila. Sedaj pa pojdi, kajti vrše se važnejše stvari nego kaznovanje dveh ljubimcev. Zunaj čaka straža, da vaju spremi.'" Odšla sta in tekom ure sta bila pri Balianu ter mu izročila Saladinovo poročilo. Mestni poveljnik je takoj klical svoje svetovalce iz spanja in naročil svojim služabnikom osedla-ti konje; Godvin pa je na pergament napisal v naglici to-Ie pismo: "Svojemu bratu Wulfu in svoji sestrični, njegovi zaročenki Rozamundi I Jaz živim, da-si bi bil malone umrl poleg mrtve Masude. Jezus, daj mir in pokoj njeni pogumni in ljubljeni duši! Saladin mi ne dovoli, da bi vaju obiskal, dasi mi je obljubil, da vaju vidim na zadnji poti; toraj me pričakujta tedaj. Še vedno upam, da oblaži Bog sultanu srce in da vama prizanese. Če se to zgodi, prosim Boga in želim, da bi se vidva kar najhitreje poročila in se podala domov na Angleško, kjer vaju upam kmalu obiskati, če bom živ. Dotlej me ne iščita; za nekaj časa si želim samote. Ako pa bi usoda drugače naklonila, vaju poiščem, potem ko bodo moji grehi očiščeni, med svetniki, kajti s svojim plemenitim- Činom sta si brez dvoma zagotovila milost božjo. P-oslanstvo odhaja. Nimam več časa, dasi bi še marsikaj rad povedal. Z Bogom! Godvin." Saladinovi pogoji so bili sprejeti z veseljem, ker je ljudstvu prizanesel, z žalostjo, ker je sveto mesto padlo v roke nevernikom. Jeruzalemske ljudstvo se je pripravljalo, da \ zapusti njegovo zidovje in si poišče novo do-movje. Z mošeje el Aksa so odstranili veliki zlati križ in na vsakem stolpu in ozidju so plapolali rumeni Saladinovi praporji. Vsi, ki so imeli denar so plačali odkupnino, oni pa, ki ga niso imeli, so si ga izprosili in izposodili, kakor so pač mogli; če pa niso mogli, so vsi obupani odšli v sužnjost. Tedaj se je Saladin pokazal milostnega; dal je svobodo vsem postarnim ljudem brez vsakega odplačila in plačal iz lastnega žepa odkupnino stotero ženskam, kojim možje in očetje so padli v boju ali vzdihovali po drugih mestih v ječah. Štirideset dni je stopal ta žalostni sprevod premaganih skozi vrata in mnogo jih je bilo med njimi, ki so se pred zmagovalcem ustavili in ga prosili za tiste, ki so ostali zadaj. Nekateri so se spomnili tudi Rozamunde ter ga milo prosili, da bi prizanesel njej in njenemu vrlemu vitezu, Če sta še živa. Pogoji so bili izpolnjeni in Saladin je vzel mesto v svojo last. Osnažil je veliko mošejo z rožno vodo, molil v njej po svojem običaju ter razdelil vse tiste, ki niso mogli plačati nikakoršne odkupnine kot sužnje med svoje emirje in častnike. Tako je polumesec obhajal zmago nad križem v Jeruzalemu. Celih teh štirideset dni sta bivala Roza-munda in Wulf vsak v svoji ječi in čakala smrti. Godvinovo pismo so v resnici prinesli Wulfu, ki ga je prebral in se iz srca radoval, da mu je brat še živ. Nato so ga dali tudi-Rozamundi, ki pa se je, dasi vesela, zjokala nad njim in začudena ugibala, kaj utegne pomeniti. O eni stvari pa je bila prepričana iz njegovega besedila, da nista imela nobenega u-panja, da bi bila rešena. Vedela sta, da je Jeruzalem padel, saj sta slišala zmagoslavno vpitje moslemov in videla skozi okna svoje ječe oddaleč neskončno množico beguncev, ki so prihajali obloženi s prtljago skozi starodavna vrata in vodili za roko otroke, da' si poiščejo pribežališča v obrežnih mestih. Ro-zamunda se je čutila srečno, saj se je zavedala, da zdaj ne bo trpela zaman. ITALIJANSKA KAMPANJA PROTI FRANCIJI. Rim, Italija.-^— Vse italijansko časopisje brez izjeme piše ostre članke proti Franciji. Francosko časopisje, je ob priliki izjave tiskov, urada italijanskega ministrskega predsednika ,da se v eventuelno obnovitev direktnih pogajanj med Italijo inv Jugoslavijo ne sme na noben način mešati tiranska pogodba, to izjavo obžalovalo kot izredno važen internacionalen dogodek, ki pomenja* poostritev odnošajev med Italijo in Jugoslavijo .in vsebuje nevarnost za internacionalni mir. Z ozirom na to piše "Tribuna", da ima pisava francoskega lista oficiozen značaj in dokazuje, da se Francija v zadevi jadranskih vprašanj vtika v stvari, katere se je absolutno nič ne tičejo. -o- — Chicago, 111. — V pone-! deljek se je podrlo štirinad- JJ'OOOOKJOOOOO-OOOOOO-O-O-OO-O'OOO-OOOOOOOOOOOOO PISANO POLJE ■^^^^ooooo-^oooooooooooooooooooooooo Edison: Stroji ■ i praznoto Kitajcev z živim smi-osvoboditelji člove- sl°m in z življenskim bogastva./ stvom, ki označuje može in že-V inozemstvu in včasi tudi vjne v Ameriki, se mora domislila trgovina. Zasutih je bilosamih Zedinjenih državah se(ti uslišanih možnosti, ki jih 240 oseb, ob življenje ni prišla trdi o nas Američanih, da smolute^ne nuditi stroj razvoju stropno poslopje, na 1631 W. Chicago ave., v katerem je bi- nobena. ljudstvo, ki so ga zasužnjili -o--stroji in da se naš razvoj pre- SlRlTE AMER. SLOVENCA!! več giblje v mehansko smer. — :Resnica pa je narobe. Stroj je ■ ■ 11 TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadaJoSa dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi druitev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NA5 NI NOBENO NAROČILO PRE-* MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. mm Za poletno sezono. Lepo toplo vreme vsakogar izvabi na prosto, izleti so na dnevnem redu, v automobilih, vozovih, čolnih in tudi peš. Kako prijetno je, ako izletnike v hladni senci zabava tudi lepa godba. Godca ni vedno na razpolago. Lahko pa si vsakdo privošči to ugodnost in si nabavi ROČNO VIKTROLO. Viktor kompanija je pravkar izdelala elegantno močno Viktrolo, št. 2—60, ki proizvaja godbo po-sebfto fino ter mora zadovoljti še tako razvajenega poslušalca. Onim, ki radi plešejo, nudi vsaki čas najboljšo golbo. Cena $40.00. Naročite jo pri nas. Pošljemo Vam jo na dom brezplačno. Vsak inštrument garantiran. V zalogi imamo tudi vse slovenske in druge plošče. Pišite nam po cenik. Knjigarna Amerikanski Slovenec !849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Ne pozabite nam doposlati tudi imena Vam najljubših slovenskih pesmi in godbenih komadov, da jih bomo dali delati na plošče. najbolj učinkovito sredstvo, da se človeštvo osvobodi. Še zdaj človeškega rodu. V Zedinjenih državah ni kulijev in jih tudi treba ni. Kuli je človeško bitje, ki je brez nehanja vpreženo v delo, katerega bi lahko stroj opravil neprimerno bolje. A- so mnogi ljudje tlačani mučne-'mericam nočemo kulijev in jih ga rokodelstva. Ne, ni preveč strojev, še premalo jih je; ne 'preprosti, temveč komplicirani stroji bodo utrli človeštvu pota k popolnejšemu in srečnejšemu življenju. Delo naših mišic mo-,1'amo prenesti na stroje, na pogonsko silo motorjev. Človeški možgani so v svojem dejstvova-nju preveč omejeni, dokler imajo na razpolago zgolj roke, da izvršujejo njihove zamisle-ke in navodila. So stroji, ki vsak izmed njih opravi delo tisočih človeških rok. če ga vodijo možgani enega samega človeka. To je prava izraba dela in njegovih možnosti. Vse, kar zadržuje produkcijo, jo hkrati zmanjšuje. Zbog tega skrbimo, da bomo izrabili sleherno sredstvo, ki nam lahko delo pospeši. Povišanje produkcije pomeni za človeštvo življensko obogatenje. Same jčloveške roke ne morejo več ■tako ustvarjati, kakor so nekoč i j ustvarjale. Samo stroji, ne živeči in mišice še lahko povišajo produktivnost človeškega dela. Stojimo sto prav na pragu mehanske dobe. Nadaljnji razvoj i bo pokazal, da bo to hkrati doba duševnega razvoja, kakor 'ga svet dosihmal še ni poznal. In duševna bo ta doba prav i zbog tega, ker bo zelo mehan tudi ne bomo imeli; naši stroji so nam že prihranili to žalostno usodo in nas bodo slej ko prej varovali pred njo. Zgodovina suženjstva je polna dokazov o vrednosti strojev. Suženjstvo, ki ponižuje človeka do tovornega živinčeta in do stroja, je držalo ljudi, ki so imeli od njega koristi, v duševnem suženjstvu; dokler so delali sužnji ni bilo ničesar, kar bi moglo vzpodbujati k iznajdbam mehaničnih pripomočkov. Suženjstvo pa je imelo še usodnejši pomen nego so ga slutili ljudje, ki so se svoje čase borili zoper njega. Pomenilo je to-le: Vse človeštvo, ki je živelo pod temi okoliščinami, tako sužnji kakor njih gospodarji, se ni moglo osvoboditi, ker ni ustvarjalo strojev, ki bi ga vodili k višjim in boljšim smotrom ; venomer je krožilo v kolobarju enega in istega dela. Duševni napredek ni bil mogoč. Zastran tega je stroj v mojih očeh največji osvoboditelj. Odtod grem še korak dalje in pravim, da človeško suženjstvo ne bo popolnoma odpravljeno, dokler ne bo izvršil stroj še tistega dela, ki ga dandanašnji opravlja človeška roka — vsaj v kolikor bo lahko stroj ijMimmn VABILO na VESELICO katero priredi Marijina družba IZ WAUKEGANA IN NO. CHICAGO, V nedeljo, lg. maja 1937, V ŠOLSKI DVORANI Najprvo bomo imeli gledališče "Movies", potem bo ples in prosta zabava, igrala bo izvrstna godba, namreč naša cerkvena orkestra. Preskrbljeno bo tudi vse za prazni želodec. Med plesom se bodo delili "prices" dekletom in fantom. Ker je to naša prva veselica, zatoraj uljud-no vabimo vse rojake od blizu in daleč. Fantje in dekleta, ne pozabite te priložnosti, ki se vam nudi za prijetno zabavo. Za vse bo najbolje preskrbljeno. Pridite vsi, da bo nas več in zabava večja. Toraj na svidenje na naši veselici 15. maja v novi šolski dvorani. O D B O R.. ska. Treba je začudo veliko du- j dosegel enako kakovost. Čemu ševne prožnosti, da se člove- j hi za večno prikovali človeka k ško delo nadomesti s stroji. — utrudljivemu delu in ga tako Razloček med avtomatičnim in ! ugonabljali, če lahko opravi ,napol avtomatičnim strojem jo njegovo delo mehanska sila? zelo velik in ima za industrijo Ljudje ne bodo mogli preje iz ogromen pomen. Ce bo nekoč svojih mračnih senc pod svo-upeljano docela avtomatično,bodno solnce, dokler ne bo vse proizvajanje raznih dobrin, se bo izraba in kakovost pridelkov neobično povečala. Taki popolnoma avtomatični stroji pa zahtevajo za svoje vodstvo daleko bolj izobraženih in duševno prožnih ljudi, kakor so delavci, ki so dandanašnji zaposleni pri napol avtomatičnih strojih. Razlika med človekom, ki še ne pozna tega znanilca svobode, ki so ga izumili učenjaki in iznajditelji z vzajemnim delom, je posebno očitna človeku, ki pozna razmere v Ameriki in razmere na Kitajskem. Če primerja topost in življensko Zastonj nadušljevim in troečim za Hay Fever I Metoda, katero damo zastonj vsem. Pri vporabljanju nobene neprili-ke ali izgube časa. Imamo metodo za ozdravljenje naduhe in želimo, da bi trpeči ozdraveli na naše stroške. Če vas duši,' ali če imate "Hav Fever" in pridete težko do sape, ne glede na to, kako stara je že bolezen, ker pozdravimo tudi kronično naduho in "Hav Fever". Takoj naročite vzorec, ki je zastonj. Nič ne de, v kakšni klimi-živite in če ste vsa druga zdravila rabili, ne da bi vam pomagala, poskusite še to, ki je uspešno zdravilo. Posebno bi radi poslali tistim, ki so že obupali, katerim ni pomagalo zdravilo iz opija in druga. Na svoje stroške dokažemo vsakemu, da je naše zdravilo uspešno. Ta ponudba je predeč važna, da bi odlašali le en dan. Pišite ponjo takoj, da se rešite nadležne bolezni. Pošljite spodnji kupon. FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co. 1535 E Frontier Bldg., 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: človeštvo prožela zavest, da je dosedanje stanje nesmiselno. I (Konec prih.) -o- — St. Louis, Mo. — Tri osebe je policija aretirala, ki so na sumu, da so v zvezi z morilci premožnega tukajšnega advokata Clifford T. Hicks-a, katerega truplo so pasli v bližini mesta. Med aretiranci je tudi brat žrtve Glen T. Hicks, ki je glavni dedič $356,000 vrednega posestva umorjenega. — Berlin, Nemčija. — Nemci, ki so nedavno križarili v bližini Celebes otoka in pluli proti Nagasaki, Japonsko, so našli najglobokejšo točko morja, ki meri 34,416 čevljev. Doslej so imeli zabeleženo najglobokejšo točko ob vzhodni obali Japonske, in sicer, 32,644 čev. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po drža vah Ohio in Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen pob irati naročnino in o-glase za lista Am. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Rojakom ga toplo priporočamo, da ga z veseljem sprejmejo in mu pomagajo širiti katoliški tisk. Uprav« Am. Slovenca.