8tev. 19.
v Mariboru 1. oktobra 1876.
Teoaj V.
Izhaja
1. in 15. dne Vsakega meseca.
Rokopisi ne vračajo se.
ZORA
stoji na leto:
redoma po i forinte,
izjemoma po 3 forinte.
ČASOPIS ZABAVI I PODUKU.
Pregled. Poezija: Poetičen lialejdoskop. — Odlomki iz ženskega dnevnika. — O dvoboju. — Spomini na Benetke. — Svarabhakti. — Anton Janežič. — Dostavki. — Kazgovori. —
Poetičen kalejdoskop.
J. Cimperman.
V.
Toliko vže sem prestal v živenji nesreče, britkosti,
Hčem-li omagati zdaj, ko mi nizdolu gre pot? Kvišku se dvigni moj duh, otresi verige obupa.
Srce, in ti zanaprej sebe mi več ne miliij ! Polna odmerjena kupa trpenja je vsemu človeštvu,
Da-si nesrečen tedaj, nijsem nesrečnik jaz sam. Doli na jugu žvenkeče orožje ubogih Slovanov,
Da iz tiranstva bi spon dragi oprostili dom. Koliko mater vzdihuje in bratov in sester ljubečih,
Mnogim otrokom ubit oča je, ženi soprog. Mnoga v obupnosti vije za ženihom roke nevesta,
Zadnji na ustnah poljub čuti sedaj še njegov; Ali tam vidiš udovo, kopica jo detce obdaje,
Njihov umrl je rednik, pošten je bil a — prosjak, Dete najmlajše na prsi pritiska se materi gladni;
Srečno-nesrečni otrok, svoje nesreče ne znaš ! Gledi palačo visoko, kako se ponosno dviguje.
Zidal lastniku jo trud njega podložnikov je. Dosti! — Kder koli hčem, vidim nesrečo, uboštvo, sebičnost,
Torej umolkne naj glas tožeb obupnih mojih. Mož je, ume ki trpeti; mehkoba se pristuje ženam;
Plamen očisti zlato, možu nesreča značaj.
19
- 298
Odlomki is ženskega dnevnika.
p. D. - Pajkova. |.v
(Dalje.)
Ali naj smatram današnji dogodljaj s stotnikom samo za neugoden slučaj, ali tem več kot od njega umetno nastavljeno past? — Hudoben sum me navdaja, da je to past menda celo mačeha sama nastaviti pomagala.
En celi teden je uže, kar neko spremembo v njenem obrazu zapazujem ; kako mehka, udana, skrbljiva, postrežna •— celo tam, kjer je ne potrebujem — se okoli mene vede ! Se ve, da stoprv zdaj se mi razkriva, da je ta njena prijaznost sama krinka, pod ktero skriva hudobne namene. Prej sem se le čudila njenemu dobrikanju, ter ga v mojej nedolžnosti smatrala kot nasledek nje velikonočne izpovedi, kojo je pred desetimi dnevi opravila.
Pa še nekaj je, kar me v mojem sumu potrjuje. Pred nekojimi dnevi sem menila da oglušim, od radostnih vzMikov mojih igrajoeih polubratcev in sester. Približam se jim, da izvem uzrok tolikega njih veselja, in vidim vsa-cega iz mej njih obloženega z najfinejšimi in dragocenejšimi igračami, razdeljenimi mej nje po spolu in starosti. Na moje vprašanje, od kod bi one igrače bile, so najstarejši obmolkniU; najmlajši deček pa, komaj govoreči fante, ponosno kažoč na belca, na kojem je jahal rudeči' junak, zablebetal je meni komaj z razumljivami besedami: „od tistega lepega gospoda, ki se po vodi vozi." Nijsem brž razumela, koga meni, in ne misle dalje, poslovim se od otrok z besedami: res dobrega gospoda ste našli. — — —
Danas pri obedu ogovori me mačeha s prilizljivim glasom: Stare polkovnikove udove, Irma, te dobre ženice, tvoje matere velike prijateljice in nas vsih velike dobrotnice, te blage ženske, Irma, nijsi uže dolgo obiskala. Idi, idi Irma danas k njej, ker imaš čas; kako jo bode veselilo videč, da nijsmo pozabili nekdanje dobrotnice." Mačeha ima prav, sem pri sebi mislila, pozabila sem skoraj, da živi ta polkovnikova udova, tako dolgo uže je nijsem obiskala.
Pri odhodu naročila sem svojej mačehi, da naj točno ob sedmih zvečer pošlje hišino. po me, ker je hiša polkovnice stala na majhnem griču, pol ure oddaljena izvan mesta. — — — —
Prostorna soba je bila, okinčana s starim pohištvom v rokoko-slogu. Po stenah te sobe so,visele velike več nego po sto let stare oljnate slike pradedov polkovnikove žlahtne rodovine. Tam v kotu pa, baš nasproti vhodu te čudne sprejemnice, stal je nekakov altarju podoben spomenik, na kojem je stalo na rudečim žametnem vanjkušeu — blazinici — čako, sablja in dve veliki rokavici, vse to v večnem češčenju in spominu postavljeno ranjkemu polkovniku.
V tej sobi tedaj sem jaz sedela uže poldrugo uro v neduhovitom in dolgočasnem pogovoru z udovo. Starikava gospa je meni nasproti sedela, na suhem nje nosu so blesteli veliki naočniki, zlatookvirjeni. Stara gospa je z velo roko božala debelega kot sneg belega mačka, ta pa je sladko spaval v njenem naročju. Pri nogah pa jej je ležal ljubeznivi kužek, kojega je ona z nogo rahlo potipavala. Vsakih pet do pet minut mi je gospa polkovnica dajala kakovo vprašanje, na koje pa sem raztreseno odgovarjala.
Da sem bila raztresena, rada priznavam. Veci del časa je moj pogled počival na podobah, moj duh pa je daleko, daleko izvan te sobe bival, sama
- 299 -
19*
ne vem, kje. Menda je gospa bila zapazila mojo razmišljenost ; kajti ko si je trikrat izkašljala, da bi si očistila hripavo grlo , uprla je svoje majhne sive oči na moj obraz, in mi s poluhripavim glasom dejala: „Gospodična Irma, Vi ste ali bolna, ali pak se je kaj neugodnega pripetilo mej Vami in Vašo mačeho, ker ste tako bleda in slabe volje." Ko jej zagotovim, da mi nič nij, da se celo prav dobro čutim in da je tudi v družini vse pri starem, nadaljevala je ona: „No, hvala Bogu da je tako, kakor se spodobi biti. To me jako veseli, prav iz srea veseli. Ali vendar Vam nekaj je, Irma, tako blede Vas nijsem še videla, od kar Vas poznam. Sicer mladina ima sploh silno spremenljivo hce; danes je bledega, jutre zopet jasnega in rudečega lica. Tudi moj Gofred, moj bratič, ki je zdaj uže tretji mesec v našem mestu na dopustu, je zadnji čas tudi postal tako bledega obraza, da se mi v srce smili a bil je preje tako rudečega, tako polnega, ko je sim prišel! Jaz mu vedno pi-avim, naj zapusti naš kraj, kojega zrak mu menda škoduje, ali on se vedno brani, kakor da bi v našem mestu užival Bog si vedi, kakošna nebesa." — V tem trenotju zazvoni zvonček v veži in eden migljaj potem stopi v sobo — morski stotnik!
„0j naš Gofred, moj Gofred" vzklikne zdaj starka, brzo vstane ter mu hiti nasproti. Psiček prestrašen tako nenadnega ropota, je na ves glas zalajal; maček razžaljen, da ga je njegova ljubiteljica kar tako izpustila, migal je z repom ter je veliki grb delal ; gospa polkovnica pa je ponavljala jjesede : „lupus in fabula, moj Gofred, lupus in fabula" ter stiskala stotniku roke, stotnik pa je globoke poklone delal na vse kraje sobe ter govoril ne vem več kaj. A jaz ? — Kakor od strele zadeta naslonila sem se v naslonjač da bi ne omahnila in mrzel pot mojega čela je pričal, kakov utis je njegov prihod storil na mene.
Na stotnikovem obrazu nij bilo videti sledii začudjenja ali kakoršnega si bodi ganjenja, tem bolj pa se je na njem zasvetil nekov hudoben odsev zmage. Potem, ko je naju gospa drug drugemu predstavila, vrstili so se pogovori o raznih stvareh. Teh pogovorov sta se skoro izključljivo zgovorna polkovnica in na njo pazljivi stotnik udeležila. Jaz sem ju nema poslušala in le sim in tam, kjer sem bila baš prisiljena, izustila kakov poluglasen „da" ali „ne", kadar je neobhodno bilo.
Mej tem se je zmračilo in začulo se je daino grmenje. Bliski so vedno češče švigali in ulila se je gosta ploha. Meni je prihajalo tesno pri srcu; nemirna sem se zibala na stolu. Oh, kaj bi bila dala, ako bi bila takrat uže doma. Ali treba mi je bilo še dobro uro čakanja. Moj Bog, ali se bodo moji domači spominali, poslati po me? — Stotnik je gotovo uganil mojo tesnobo, in mene, da me bode s tem pomiril, začel je govoriti še živahneje. Govoril je o našem spolu, o ljubezni in konečno srečno prišel do zakona. Popisoval je svojej „tetki", kakor je on gospo imenoval, vse lastnosti duševne in telesne, kakove zahteva od svoje bodoče neveste. Ta popis pa je bil kot nalašč primerjen mojej osebi. Pri vsakem stavku tega popisovanja postajal je navdušeneji, in je pri vsakem stavku svoj stol bliže mojega premikal, predrznež !
Sedma je uže bila, in za sedmo kmalu prišla osma ura, a hišine še nij bilo po me.
Čakala sem, prežala, a zastonj!
- 300 -
Mej tem je nevihta bila utihnila, a gosta tema se je bila ulegla na zemljo. Voznikov nij bilo nikjer dobiti, ker je hiša udovina stala v samoti. Kaj mi je tedaj bilo storiti? Nič druzega, nego sprejeti tolikanj mi ponujeno ponudbo udove in stotnika, da me bode ta spremil do doma. A do tija je bilo dobre pol ure hoda! Srce se mi je krčilo pri teh mishh.
Ah moralo se je storiti.
Polkovnica me zdaj zavije v vehk topel pled, poljubi me na ustna in čelo, ter me priporoči stotniku z besedami: „Gofred, le dobro pazi na gospodično ; pod pazuho jo vzemi pa polagoma hodita, da jej ne izpoddrsne noga v tej mokroti. Glej tudi, da gospodično v dobri volji ohraniš!" Se en pozdrav, ključavnica je zaškripnila, in jaz in stotnik sva bila sama postavljena v temno noč.
Prvi trenotek menila sem, da me trepet zamori. A potem, ko sem se pobožno prekrižala, ojačila sem se, ter pogumno, nekohko stopinj od njega oddaljena, dalje korakala.
Kakih deset minut je bilo uže preteklo ; in še nobeden naju nij zinil besede. Tiho je bilo krog naju ; samo mokra tla in mokra trata sta škripala pod najnimi nogami, in zdaj pa zdaj se je ču!o padenje dežnih kapelj, koje je rahh veterček na tla stresal.
Naenkrat stotnik pretrga molk, in reče; „Tema je, gospodična in pot nevaren; bati se je, da bi se Vam noga ne izpodrsnila. Jas si smatram, za dolžnost, izpolniti nalog moje tete, in skrbeti za varnost Vašega telesa." Pri tej priči se mi približa, ter mi ponudi laket. — „Hvala, gospod!" mu jaz odvrnem s precej pogumnim glasom, „ali Vaša gospa teta nij vedela, ko je dajala ta nalog, kako prijetno gorko mi bode pod njenim pledom ! Ees greh bi bil, da bi vzela svojo roko iz pod njega." Stotnik na to glasno zakrohoče, in nadaljuje: „Lopa Irma je pozabila, da zdaj ona ne sloni na svojem oknu, kjer z ošabnim posmehom povrača iskreno ljubezen vbogemu stotniku, nego da zdaj ona v temnej noči hodi na strani onega, kojega je uže tolikokrat ponižala in koji zdaj ima prihko in pravico maščevati se. Nij h res, ošabna gospodična," nadaljeval je s strastnim glasom, vedno bolj približevaje se meni, „da ko bi bili to preje slutili, ne bi bili tako osorno odbili moje ponudbe? V kazen zahtevam Vašo roko!" To rekši ponudi mi on zopet svoj laket. — Trenotek najneugodnejšega molka, v kojem sem jaz trpela največe muke, bil je odgovor na njegovo zapoved. Nekaj strah, nekaj jeza me je bila obšla ; zatrepetala sem na vseh udih, ter z bridkim vzdihom uprla oči v temno nebo, kot bi od zgoraj iskala pomoči.
Stotnik videvši, da odgovora ali celo izpolnjenja svoje želje zastonj pričakuje, povzame z novic: „Irma, ali je ljubezen greh, da se jej toliko upirate? Ali Vi nimate srca za čustvo, kojega je vsako dekliško srce toliko napolnjeno, ali pak ste občutljiva samo za-se, za svojo lepoto? Vsaki dan Vas vidim lepšo, vsak dan mikavnejšo!" — „Gospod" perečem zdaj razžaljena, ali v tem tre-notju mi uide iz ust prestrašeni „ah", kajti stopila sem bila v neko vodo:' Sredi ceste je namreč stala voda, nabravša se od vehkega dežja, in je zavzi-mala cesto za kakih deset stopinj hoda. Nisem utegnila premišljevati, kaj bi sedaj počela, ker dve močni roki ste me uže bile privzdignili, roke stot-nikove. Ta drzni čin in divje stotnikove oči, koje ste se zazvetile v temnej noči, prisilijo me k bolestnemu vzkliku. Nezavedna zaprem usta, ter se nehote zvrnem menda na njegovo ramo.
- 301 -
Kakor đon daljnega zvona bile so mi na ušesi njegove besede: „Irma, Irma, bodite z menoj milostljiva. Bil sem hudoben, dokler Vas nijsem poznal, ali Vaša vzvišena čednost me je ukrotila, Vi morete volka spremeniti v jagnje. Glejte, Irma! Kolikor ste mi zdaj blizu srea, toliko se vzdržujem Vas na-nje pritisniti; razburjeno srce kroti mi Vaša čednost." — Kmalu se mi povrnejo, moči ter mi pride osvobodjenje ; s trepetajočo roko me je stotnik spustil na tla.
Se majhen klanjee je bil prehoditi, potem se je imel prikazati moj toliko zaželeni dom.
Ves čas je on odslej nem zraven mene stopal; samo ko sva uže bila tik mojega stanovanja, vzdramil se je kakor iz dolzega spanja, strastno prejel mojo roko, upognil koleno, ter tako v podobi grešnika z zamolknim glasom ¦ prosil: „Irma, blaga duša, ali smem upati? — Zdaj, to vem, ne ljubite me, aU sčasoma, v dveh, v treh letih morebit me boste; oh obljubite mi to, Irma! Kaj ne, da me boste?" — Jaz, jedva ogledavši se na klečečega stotnika iztrgam se brž njegovoj roki, ter urno kot srna pobežim v hišo.
Prisedši v svojo sobo zaklenila sem se v njo, brž popila kozarec hladne vode, da se mi ustrašeni živci pomirijo. Hišinji, koja me je vabila k večerji, odgovorila sem, da sem uže večerjala pri gospe polkovnici.
A zdaj, ko sem izročila današnjo dogodbo tebi, moj edini tolažnik, dnevnik, čutim se tako pomirjeno, tako zadovoljeno kot nekdaj; kajti dosegla sem, kar se mi je potrebno zdelo, in kar je sam zakrivil, maščevanje stotniku! — (Dalje pride.)
O dvoboju.
M. V-r.
(Dalje.)   ,
Ponos borivca obstoji v tem, da se najpred pobije, a potem še le bese-duje, da li je bil povod dvoboja važen ah ne. Čut poštenja pa, kateri po mnenju mnogih tukaj svoj izraz najde, je kimera, ki so jo le svadljivci in jezičniki izmislili. Dvoboj imeti, nij tedaj nikakor dokaz poštenja in srčnosti, nego izkaz surovosti in blaznosti. Poštenjaku je le takrat dovoljeno, svoje življenje na kocko postaviti, če to korist in blagor domovine ali rodovine zahteva, ali pa se s tem življenje drugih ljudij iz smrtne nevarnosti reši. S tega stahšča moglo bi se svoje dni bistroumnemu hrv. dr. M. oporekati, da nij izšel na mejdan bar. E., ker bi s padom tega človeka bila pritisnena domovina za veke Sulline strahovlade rešena. Niže dole bode pa njegovo vedenje po strogej filozofiji jasno izpričano.
Po zakonu ne sme nikdor sam sebi pravice delati; in s tega stališča je dvoboj prestop deželnih postav. Bivajo razžaljenja, ki se po zakonu ne dado kaznovati, ali jih zato vse obče zaničevanja kaznuje, s čim se žaljenec v mnogih slučajih lahko tolaži in zadovolji. Borivci, t. j. tisti, ki se nekim načinom že iz navade bijo, so vedno ljudje, kateri samo slaba družtva obiskujejo, ker v dobrem družtvu se ne najde nikdar povod dvoboju.
Po tem kratkem razmišljevanju segnimo še za možem, kateri iz nekega naravnega stališča udarja na gnilobo v človeškem družtvu, in kateremu Napoleon revolucijo pripisuje — za Eousseau-om.   Ta mož, razlikujoč dvojno
- 302 -
čast, pravo in navidnezno, piše o dvoboju sledeče : „V kateri teh dveh predelov bi človek postavil tisto čast, katera v dvoboju rolo igra? Jaz gotovo ne ume-jem, kako je mogoče kaj takega prašati! Kako se vjema slava, ubiti človeka, sé spričalom dobre vesti? in kak pomen more prazno mnenje drugih za pravo čast imeti, katera je z vsem svojim korenjem le v dno srca zaraščena ' Kako ? Ginejo li kreposti, katere človek v resnici ima, pred lažmi obrekovalca? Dokazujejo li razžaljenja pijanega človeka, da jih je tisti zaslužil, katerega se tičejo? Je li čast modrijana v rokah katerega si bodi cepca, če se nad njim spotakne ? Ali mi misli kedo reči, dvoboj je dokaz, da človek ima srce, in to je dovolj, da se sramota in oponašanje vseh drugih spačenostij izbriše? Jaz pa vprašam : Kako čast zamore tak srd dosoditi, in katera pamet jo zamore opravičiti? Po tem pravilu naj se vsak malopridnež sanjo bije, in on nij več malomarnež; govori lažnjivca bodo gola resnica, če jih samo meču na rt nasloni ; in ako te kedo umora dolži, a ti idi, ubij druzega, in dokazal si, da nij res. Tedaj: krepost, hudobija, čast, sramota, resnica, laž — vse to še le po dvoboju svoje lastnosti dobiva. Borišče je najviše sodišče; nij drugega opravičenja, nego umor. Vsa zadostitev tistim, katere si opsoval, je, da jih ubiješ, in vsako razzaljenje je opravno, bodi si v krvi žalivca ali razžaljenca. Povej človek, bi li volkovi, ako bi mogli razsojati, imeli druga načela? Sodi sam ta slučaj, menda jaz njegovo neslanstvo pretirujem."
Dalje govori mož z nekim, kateri se je hotel pobiti zato, ker se mu je po pravici laž očitala, ter pravi : „Za kaj gre boj pri tebi ? — Za laž, katera se ti je pri priložnosti očitala, ko si res legal? Misliš, da boš z umorom moža, ki ga hočeš kaznovati, tudi resnico, ki jo je govoril, uničil? Pomish dobro, dati, udajajoč se osodinemu izreku dvoboja, nebo za svedoka lažnji-vosti zoveš in da se usojaš sodniku borb reči: pridi in pomagaj krivičnoj stvari, ter pusti, da laž triumfuje? — Ne vidiš v tem bogokletstvu nič, kar bi te vzdigalo? — Moj Bog, kako žalostna, kako bedna je čast, katera se hudobije ne boji, ter drugih očitanja laži neče podnašati, ki jih pa že lastno srce od preje pripoznava!"
„Ti zahtevaš, da se duh s tem, kar se čita, okoristi. Stori to, ter poglej, ali se je kedaj na zemlji to godilo, odkar ona prave junake nosi ? So-li najhrabrejši možje starega veka kedaj na to mislili, osobna razžaljenja v zasebnih bojih maščevati. Da li je Cesar Katonu, ali Pompej Cezaru zavoljo toliko medsebojnega zaničevanja, koje so si štorih, poslal ceduljo s pokhcem na boj? — Da li je bil največi grški vojskovodja onečastjen, ker se mu je s palico žugalo? — „ Altri tempi, altri costumi", o jaz vem; soli pa zato vsi „costumi" dobri? Žalostno bi skoro bilo preiskovati, da K so vse časne navade take, kakoršne prava čast zahteva. — Ne, ta čast nij spremenljiva: ona je neodvisna od časov, krajev in predsodkov; ona ne more nehati, tudi ne zopet nastati; ona ima svoj večni, neusahljivi vir v srcu pravega človeka in v nespremenljivem vodilu njegovih dolžnostij. Ako najomikanejši, najhrabrejši, najkrepostnejši zemeljski narodi nijso dvoboja poznavali, velim jaz, da to nij nobena naprava, katera bi v bitnosti časti imela svoj vir, nego gnjusna barbarska šega, vredna svoje divje, strupene korenine. V slučaju pa. ko se lastno ah tuje življenje vaga, ne ravna se pravi mož po modi, nego on kaže svojo srčnost v preziranju te mode."
„Varuj se tedaj, da sveto ime „časti" ne pomešaš s tistim surovim predsodkom, kateri vse kreposti stavlja meču na rt, ter nij za nič drugega, nego
- 303 -
da dela zločince. Ne misli da je to ravnanje nadomestek za poštenost, ker, kje je poštenost sama, nij treba nadomestka. Kaj bi si neki mogel človek o tistem misliti, kateri se zato smrti izpostavlja, da si prihrani trud, biti pošten mož ? — Ne sprevidiš li, da je zločinstvo, katerega sramežljivost in poštenost nij mogla zadržati, s hinavskim sramom in strahom pred grajanjem samo pokrito in pomnoženo? — Da hinavski sram in strah pred grajo dela farizeje in lažnjivce, ter jih naganja k prelivanju prijateljske krvi zbog ene nepremišljene besede, ki bi se pozabiti morala, zbog pravičnega očitanja, katero bi se prenesti moralo; hinavski sram in strah pred grajo spreobrača zapuščeno in boječe dekle v peklensko furijo; nepravi sram in strah pred grajo zamore celo materinsko roko proti nežnenemu sadu orožiti .... srce se mi trga pri tej grozovitej misU in jaz hvalim samo njega, ki pozna naše misli in želje, da nij meni v srce posadil te pošastne časti, katera samo zločinstva rodi in pred katero se narava zgraža."
„Premish vendar, da li je dovoljeno, s premislekom možko življenje napasti, ter tvoje lastno v opasnost postavljati, samo da se barbarskemu in nevarnemu izumku zadovolji, kateri nema nobenega razumnega razloga; da li ne bode žalosten spomin za to stvar prelite krvi pri tistem, kateri jo je prelil, globoko v srcu neprenehoma za maščevanje klical. Poznaš li zločinstvo, katero bi bilo prostovoljnemu umoru enako? Inče je podlaga vseh krepostij človečnost, povej, kaj naj si mislimo o krvižejnem in izpridjenem človeku, kateri se usoja, življenje svojega bhžnjega napadati ? Prijatelj, če iskreno ljubiš krepost, uči se po njenem načinu služiti jej, ne po načinu nečloveškem. Vem, da si pri tem lahko marsikaj neugodnega dogodi, ali prašam: je li beseda ,,krepost" samo prazen glas? Moremo li samo takrat krepostni biti, če je to brez žrtve mogoče?"
„Ali kake neugodnosti zamorejo prav za prav nastati? Godrnjanje po-' stopačev in sploh slabih ljudij, kateri se radi o nesreči drugih radujejo,- ter vedno kake novosti pripovedovati hočejo. Gotovo, mogočen in vreden povod, da se med seboj podavimo! Če se filozof, modrijan v najvažnejših zadevah življenja po neumnem bledenju množine ravnati mora, čemu je bilo potrebno vse obširno učenje, ako na zadnje nijsi nič drugega, nego navaden človek? Ti se tedaj bojiš žrtvovati maščevalnost dolžnosti, spoštovanju in prijateljstvu, ker bi se potem očitalo, da se bojiš smrti ? Preudari hladnokrvno oboje, prijatelj, in previdel boš, da je več malodušnosti v strahu pred tem očitanjem nego v strahu pred smrtjo. Mevža in strašljivec bi rad po vsej sili bil srčen." „Ma verace valor, ben che negletto, E di se stesso a se freggio assai chiaro".
„Tisti, kateri pravi, da se smrti ne boji, laže. Vsak človek se smrti boji, to je temeljna istina vseh čuvstvujočih bitij : brez te bojazni bi ves umr-joči rod razpadel. Ta strah je prost izraz narave, kateri meri na red stvarij. Sramoten in graje vreden bil bi le takrat, ako bi nasprotoval izpolnovanju dolžnostij. Ako se strašljivost nikdar kreposti ustavljala ne bi, ne bilo bi nobene pregrešljivosti več. Jaz trdim, da tisti, kateremu je mileje življenje, nego dolžnost, nij popolnoma kreposten. Ah povej mi ti, ki se s pametjo bahaš, kaka je to zasluga, ne marati za smrt, da se hudodelstvo stori?"
„Eeeimo, da je zaničljivo, ako se človek brani iti na mejdan, da se pobije; a česa se je več ogibati: zaničevanja drugih, če smo dobro storili, ali lastnega, če slabo delamo? Veruj mi, tisti, ki se resnično sam spoštuje,
- 304 -
ne briga se za krivično zaničevanje drugih, temveč varuje se, da ga ne zasluži ; ker dobro in pravo nij od mnenja ljudij odvisno, nego od narave stvari, in če bi celi svet dejanje, ki si ga storiti namenjen, odobravati hotel, ne bilo bi zato menj sramotno. Nij pa res, da je zaničljivo, ako se človek po zdravem načelu temu upira. Poštenjak, katerega življenje je brezmadežno, in pri katerem se še malovredna bojazen pokazala nij, bode se vedno branil, da si rok z umorom ne okrvavi, dobro vedoč, da to človeka ne povehčuje. Vedno pripravljen svojej domovini služiti, nad slabimi bedeti, najnevarnejše dolžnosti izpolnjevati, ter pri vsakej pravičnoj in dostojnej naključbi, kar mu je milo in drago, z lastno krvjo braniti, koraka on sigurnim korakom, kar pa brez prave, možke srčnosti nij mogoče. V gotovosti svoje zavesti nosi on po konci glavo, ne iskajoč, pa tudi ne izogibajoč se svojega sovražnika, in jasno je, da se menj smrti, nego krivice, več zločinstva nego nevarnosti boji. Ako so prosti predsodki en trenotek zoper njega, so vsi dnevi njegovega poštenega življenja z njim."
Tukaj morem pretrgati vehcega moža v govorjenju ter vriniti vzvišene besede slavnega Horacija, katere nam je abiturijentom svoje dni i-avnatelj B. v prekrasnem govoru tako gorko na srce pokladal:
„Justum et tenacem propositi virum
Non civium arder prava jubentium,
Non voltus instantia tyranni
Mente quatit solida, neque Auster . . .
Si fractus illabatur orbis, Impavidum ferient ruinae."
„Pusti tedaj, prijatelj, naj se vojaštvo bije, katero, samo da se na svojem mestu obdrži vse, kar je svojej časti dolžno, po svojej koristi ceni. Nič nij manje častno, nego čast, o katerej ono toliko hrupa dela; ta čast nij drugo, nego brezmiselna moda, kriva ponarejena krepost, katera si najhujša zločinstva v slavo šteje. Čast pravega moža pa nij v rokah druzega, nego v njegovih samih ; on se ne brani z mečem in ščitom nego s poštenim in brezmadežnim življenjem, in ta način bojevanja, lepši je glede srčnosti od drugih".
Horacij tudi v tem smislu pravi:
„Integer vitae scelerisque purus Non eget Manris jaculis neque arcu Nec venenatis gravida sagittis, Fasce, pharetra . . .
(Konec pride.)
Spomini na Benetke.
J. Pajk. X.
Iz Lord-Byronove sobe naju je vodil pater v cerkev samostansko, posvečeno materi Božjej. Jako čudno se mi je zdelo, da naju je pater, zvedevši da sva rimokatohčana, vedno zagotavljal: „tudi mi smo katoUčani, samo da armenski; ta cerkev je tudi katoliška".
- 805 -
Ta samostanska cerkev nij posebne velikosti, ali tem večih dragoceno-stij. Veliki oltar je bil z dolgo in široko preprogo zagrnen, zavoljo posta, ki se je uže obhajal od samostančanov. Jaz sem patra poprosil, naj preprogo nekoliko odgrne, da si pogledam podobo altarsko, in res ! prekrasna shka matere Božje, skoro životne velikosti, se nam pokaže z detetom v naročju, obraza, polnega milosti in nežnosti, dobrotljivosti in usmiljenosti, res prelepa slika!
Po kratkej tihej mohtvici, ktere smo se udeležili vsi trije v tem tihotneni prostoru molitve in premišljevanja, razkaže nam prijazni in ljubeznjivi vodnik nekoje kipe, grobove in slike v polumračnej ladji cerkve, kojega razlaganja pak se ne spominam več.   Znamenitega menda nič nij bilo, barem za mene.
Prevedši naju skoz čedni in snažni hodnik mimo cerkve in ob robu vrta, v kojem so stala nekoja prelepa lovorova drevesa s širokim svitlim listjem in aruge vednozelene rastline, pridemo v stransko pritalno poslopje, kjer je samostanska tiskarna pomeščena. Dolga svitla sobana je razdeljena na dvoje ; z desne roke stoje tiskarski stroji: same priročne tiskovne mašine; z leve pak stavčevski ormari in predeli.
Ker je nedelja bila, je delo praznovalo. Samo eden, posvetno oblečeni gospod je bü tu; menda nadzornik ah vodja tiskarne. Pater nama je razlagal, da se tu tiska veci del po armenski: armenske biblije, armenske cerkovne knjige, tudi neki armenski učeni časopis, razve tega pak da se tudi stavi v vseh jezikih sveta. Brzotisnih mašin nisem tu videl. Kakor pak povsod v tem samostanu tako tudi v tej tiskarni, v kterej delajo patri in fratri, velik red in velika čistota vladata.
Iz tiskarnske sobane vodil naju je pater v neki kabinet, kjer so razne slike, oljnate kakor tudi barvotiskane in svitlopisne, na ogled in prodajo razpoložene. In čegavo sliko najdeva zopet? — Lord-Byronovo v vseh velikostih in vseh barvah. Množina teh slik je tu čudovita, prava razprodaja Lord-Byrona. Stvar je mojo soprogo silno zanimala ; zato si je tudi eno tako sliko kupila ; ali s patrom več o tem govoriti nij bilo mogoče, ker je prihajalo vedno več obiskovalcev. Ko smo šče ogledali veliki vrt, s kojega je prekrasen razgled na bližnje Benetke, poslovil se je ljubeznjivi pater od naju, a midva od njega, in prevzel naju je zopet vratar, pa na drugem, južnem koncu otoka, kjer stranska vrata vode na morje. Tu naju je uže čakala najna gondola z gon-dolirjema, ki sta, vesela, da naju zopet imata v svojej sredini, brzo pograbila najni telesi ter ju posadila na srednjo klop črne gondole. Tudi uljudni vratar se je z dostojnim in hvaležnim poklonom poslovil od naju, in tako smo se ločih s srčnim zadovoljstvom od prelepega in ljubeznivega otoka, kjer je vse tako tiho, vse tako milo, vse tako prijazno in gladko, kakor da bi ta „blaženi otok" res ne poznal neviht, koje razsajajo okoli njega po bhžnjej Adriji in šče huji, v bljižnjih Benetkah. Niti bogatstvo (pa tudi siromašen nij otok) niti davna sijajna preteklost niti velikost niti slavno ime ne kinčata San-Lazarkega otoka, ali vendar biva na njem nekaj posebnega, kot bi tičalo v zraku, nekaj, kar vsakega potnika in obiskovalca prav do dna duše zado-voli, kar mu daje predokus nekoje srečnosti in blaženosti, koja na redkih mestih zemlje človeka osrečuje. To blago čuvstvo so okusili tisočeri pred nama na tem mestu; mi čutimo tu vso blaženost takega čuvstva a njega razlog in izvir ostaje nam neznan. Srečen tedaj ostani, ljubeznivi samostan San-Lazarski ! Stoj šče dalje sredi zelenih morskih valov kot zelena
- 306 -
prijazna oaza sredi puščave! Okoli tebe naj razsaja siloviti Jug, ob tvojem ozidju naj se srdito pene valovi, naj gorje razsaja v prsih tvoje sijajno-tožne sosede Venecije — ti stoj trdno na svojih tleh, v nedru tvojih zidovij vladaj mir, bratje in očetje tvojega samostana naj uživajo v njih oni mir in oni pokoj, koji jim je odročen v dalnjej, dalnjej armenskej domovini, tam o podnožju svetega Ararata, mogočnega nje zemskega varuha! Narodna prosveta, kojo vam prečita divji Kurdec in Turčin v vašej domovini, naj se tu razvija, razcvita, naj tu obilim sadjem obraja v prekrasnem ogradu, v vašej armenskej Hesperiji! Bog te čuvaj, mili otok! — to ti v slovo kličem sin severnih planin. (Dalje pride.)
Svarabhakti.
Jos. šuman.
(Dalje.)
Kako da je potrebno se ozirati na to glasniško razmero ruskega jezika pri razlaganju posamezuih besed, je očitno na besedi stsl. slavij; beseda slavij se je razlagala dozdaj navadno iz korena ^ru- slu- v pomenu glasiti se in se je stavila v eno rodbino z besedo slovo slava itd.; toda ker se v ruskem glasi solovej (sorbski syJobik sotobik polabski salii = stsl. *sulovi), iz tega je očitno, da imamo naslanjati se na thema sai- ne slu- ; zato utegne srbski slav grau, ki ga Caf Vest. I 105 v zvezo spravlja z besedo slavij, biti ž njo v zvezi, toda ne v secundarnem (naehtigallfarbig), ampak v prvotnem pomenu, prim. srenu albus r. serenu pruina si. srem sreš in slana = lit. šalna šarma (je vse belo po travniku in po strelji), primeri na dalje seru glaucus flavus.
Jaz sem za se dvomil, ali je beseda plakati weinen postala kakor latinski piangere iz pomena Lärm schlagen TtXvjaastv, ali iz pomena plakati oplaknoti prati kakor fiere plorare: fiuit, pluit; toda ker staroslovenskemu plakati jokati se odgovarja ruski plakati, ni dvombe da spada beseda plakati plačem (jokati se), k istemu korenu plak-, k kteremu gre lat. piangere in gr. TrXfjaas'.v, kajti plakati waschen se glasi v ruskem poiskati, gre tedaj na deblo palk-, kar sicer ne ovira da sta oba glagola izvirala iz enega prvotnega korena, toda pot v razvijanju pomena in oblike je na omenjeni način zaznamovan.
Pod 1. 2. 8. je svarabhakti na enak način razvit, pod 2. 3. sta se glasnika v naslednjem slogu združila v dolg samoglasnik, pod 1. pa je samoglasnik 1 il v prvem slogu izpal in kot svarabhakti na zadnjem mestu obstal. Enaka prikazen se ponavlja v germanskih jezikih in sicer v enem in istem narečju različnih dob; iz te prikazni pojasnjuje pisatelj vse obilne in obilne razhčnosti germanskega vokalisma; toda v germanskih jezikih se koreninski in svarabhaktin samoglasnik iz obeh slogov družita v prvem slogu, a ne v poslednem kakor pri Jugoslovanih in Cehih, n. p. wirt iz wirit wiret wiert Wirt p. 377.
Eazlog druženju samoglasnikov je v tem, ker jezik išče po svojem prvotnem nagonu enosložnih debel: da sta se samoglasnika tu združila v prvem, tam v drugem slogu, je bil učinek naglasa.   Težko je vender pri-
- 307 -
merov in prikazni pri r I ločiti od drugih sHčnih n. p. Té-t[j,Yj-xa : té[x.-vo), TS-^vyj-xa: s'-dav-ov, gna-ti: žen-^a itd., ki se jasnijo morda na enak načm, saj imata nosnika tudi sicer sličnih vphvov na okolne samoglasnike, prim. '^9-Ltf>co in ipaivco iz (pö-sp-i-w (fav-i-w.
V besedah pla-dine iz polo-dine (si. plandovati), pla-noštl. skra-lupa iz skoro-lupa drugi o ni svarabhakti ampak osnovni samoglasnik, kakoršni je v sostavah v navadi (primeri krivo-verec) in vendar je druženje samoglasnikov se izvršilo kakor pri svarabhakti; to ob enem kaže, da se ima soditi o obliki golosu : glas = polo-dine : pia-dine, t. j. zadnje obhke so postale iz prvejšnjih, a ne na opak.
Temu združenju dveh enakih samoglasnikov iz dveh sosednih slogov je primerjati epenthesa, postavim m. [léXac (iz jiéXav-c) n. |i.éXav f. jiéXaiva iz [j.sXav-oa, (pawo) iz cpav-ito, '^a-sipto iz fe&p-m, celii iz kalja-, delii iz dalja got. dail(i)s Teil, meniti skr. manjate meinen ; v izgovoru tudi vsakdajni kruh : vsakdanji kruh, kojn : konj koni, sedajni : sedanji, Krajn : Kranj ; got. arbaiths iz arbath-i: rabota. Eazlika med epentheso in gornjim združenjem dveh enakih samoglasnikov je samo v tem, da je tu različen samoglasnik, tam pa en isti; tu se tedaj druženje še leže pozna na samoglasniku, tam ne; godi se tu tedaj skoro enaka prikazen v jeziku, ko jo gledamo pri endosmosi in esosmosi na tekočinah; če sta tekočini enaki, se druženje ne pozna, ko pa spodno tekočino pobarvamo, se druženje vidi, ker postane skoz prevezo tudi gorna tekočina pobarvana. Podučljiv za tak prestop je tudi sedmograških Sasov jezik, ki govore mesto gefaren (gefahren) gefaérn in enako; tudi stsl. žd št (roždenii hošt^a) iz dj tj oziroma d+i t-|-i je tak prestop glasovni, kakor kaže srbski rodžen hodu; enako francoski aigle: aquila itd.
4.
Na jezikovih prikaznih, ki so se pokazale mimo drugih tudi tukaj ob r 1" kot različnosti slovanskih jezikov, meri Schmidt svojo teorijo o razlikovanju sorodnih jezikov. Schmidt namreč ne veruje na theorijo cepljenja jezikov kot učinek razseljevanja narodov, ampak sodi, da kakor se še dendenes godi, mnogoštevilni narod ne govori povsodi enako ampak ima na različnih krajih po individualnosti razvitja svoje posebnosti; ti se sčasom razširijo v razrečja oziroma narečja. Lehko tedaj postane narečje kakor kaka druga životna Speeles na enem istem selu in med istim sosedstvom; posebnost je tu taka, tam opet inačišna; koder ista posebnost sega, je njen okraj; posebnosti segajo dostikrat med endruga, se križajo; poznej jim je postala meja po občevanju ob bregih in rekah in tujih narodih, ki so se zmes zagvozdili. Narečja in jih posebnosti pa se v istini ne razjasnijo po potu cepljenja v rode in rodiče, ampak le z ozirom na prvotno centralno edinost. Nektei-e posebnosti so namreč zares med jugovzhodnimi plemeni (Slovenci, Hrvati, Srbi, Bulgari, Busi), ki jih med zahodnimi plemeni (Cehi, Sorbi, Polabci, Polaki) ni, nektere posebnosti sopet so med nekterimi izmed zahodnih plemen n. p. med Čehi, pri drugih zahodnih plemenih pa njih ni, so pa ravno tiste posebnosti tudi pri jugovzhodnih plemenih n. p. pri Slovencih; teh prikazni zato theorija cepljenja rodnega debla slovanskega v zahodna in jugovzhodna plemena ne jasni.
(Konec pride.)
- 308 -
Anton Janežič.
J. Pajk. (Dalje.)
Položivši s „slovarjem" temelj besedoznanstvu, brigal se je Janežič brž potem za dvoje : za osnovanje boljše slovenske slovnice in za ponujo dobrega slovenskega berila ali čtiva. Akoravno je Janežič ob enem času za oboje skrbel, vendar se vidi, da je on svojo duševno moč bolj na izdelanje temeljite slovenske slovnice sredotočil in obračal.
In v izdelanju takih „slovnic" obstaje druga, nepreminljiva slava Antona Janežiča. Nijedna slovenska slovnica nij našla pri Slovencih toliko priznanja in toliko odobrenja, kolikor Janežičeva. Tudi se sme reči, da razve „biblij" in mohtvenikov nij v našej književnosti déla, koje bi več natisov in več i-azširjenja bilo med občinstvom našlo, nego Janežičeve slovnice. Tudi nij nijedna doslenja slovnica več posnemanja in več veljave dosegla, nego Janežičeva, ktera zdaj izključivo po naših srednjih šolah gospoduje in tudi slov. pisateljem služi kot pravilo.
Govoreč o Janežičevej slovnici imam pred vsemi njegovimi slovenski spisano „slovnico" pred očmi. Vzrok, zakaj je ona tako obveljala, prihaja iz mnogih razlogov. Nekoji teh so uprav zvunanji, nekoji notranji, v delu samem ležeči. Med zvunanje bi štel to, da je ta slovnica neka vrsta občno-narodnega izdelka, v tem smislu namreč, da so pri nje sostavljenju veljavni Slovenci iz mnogih krajev pripomagali s svojimi jezikoslovskimi pri-neski, dialektičnimi in učenimi opombami, ktere je Janežičev um po njih vrednosti vedel ceniti in v svojej knjigi dostojno porabiti. Kajti je pri nas Slovencih vladala ondaj, ko je Janežič svojo slovnico skladal, prelepa navada, da so se vsi izobi-aženi Slovenci živo zanimali za naše slovstvo in namreč za našo gramatiko, da se je slovenščina po slov. čitalnicah od jezikoslovcev in ljubiteljev slov. jezikovslostva javno po večerih podučevala, sploh da so se naši rojaki šče bavili s pogovori o slovenskem jezikoslovnem napredku, dobro vedoč, da je temeljito poznavanje materinščine v narodnem boju izvrstno orožje in posebno sredstvo, prosti narod podučevati, navduševati in voditi. To so bili zares idilični časi, ko se je v naših domačih družbah vsako novo delo slovensko na jezikoslovsko cedilo dovalo in glede slovarja in slovnice natančno precenjevalo. Kdo se ne spomina dr. Lavrič-evih besed iz onih časov, ko je on geslo izdal, ftaj so vse slov. čitalnice eden veliki „slovnični tabor?"
Kakor je tedaj Janežičev „slovar" nastal po sodelovanju združenih slovenskih rodoljubov (prim. njih imena v „predgovoru" k „slovensko-nemškemu delu" (1. 1851 str. IL), tako je tudi pri izdelanju Janežičeve „Slovenske Slovnice", ktera je 1. 1862. v prvem natisu na dan prišla, več slovnično izobraženih mož sodelovalo; prim. njih imena v „predgovoru" k III. natisu stran 4.
Eazve tega pa je notranji ustroj Janežičevih „slovnic" sploh tak, da on sili k pripoznavanju tega dela. Uže obseg jezikoslovskih oblik je v njih tolik, da se sme reči: Janežičeva slovnica po pravici zaslužuje ime „slovenske" slovnice. Kajti Janežič se je postavil na širše slovensko stojališče, nego je bilo pred njim kterega koli slovničarja slovenskega. Metelko n. pr., kakor je znano, imel je samo dialekt svoje dežele (kranjske) in svojega rojstvo-
- 309 -
nega kraja pred oemi; tudi Šraigoc in Muršec (Štajerca) sta bila ozko dialektična slovničarja. Stoprv Janežič se je povzdignol nad vse dialekte, in baš s tem, da je iz vseh pravila posnemal in odbiral, občeslovensko slovnico spisal. Janežiča je pri izbiranju gramatičnih oblik vodil neki posebni zdravi razum; baš to je njegovej slovnici tem občnejšo veljavo dalo. O tem vodilu pri svojem delu Janežič sam govori v „predgovoru'' k drugej izdaji „Slov. Slovnice" : „Jezik, v kterem je (pričujoča slovnica) pisana in ki ga (ona) uči, je prava čista slovenščina, posneta po ljudski govorici vseh Slovencev ob Savi in Dravi, ob Soči in Muri; prezrlo se ni nobeno narečje, ktero še hrani kako dragotino starega čistega blaga. Skoz in skoz mi je bila vodnica danešnja beseda našega naroda."
Druga velika prednost Janežičevih slovnic obstaje v bogatstvu primerov, vzetih iz živega narodnega jezika, kakor tudi iz boljše njega literature. Vsako pravilo je s primeri objašnjeno in utrjeno. To daje Janežičevim slovnicam neko živost in neko zvezo z živim jezikom ljudstva. Ta živost slovnične nauke dela ne samo prebavljive, nego celo tudi vabljive in zanimive. Ob enem je v teh primerih velik narodni zaklad shranjen in na ogled postavljen; namreč množtvo slovenskih p risi o vic in rekov, kterih nikjer toliko ne najdemo zbranih. Pa tudi primeri, ki so vzeti iz literature, vodijo z lahko roko in igraje k nje same poznavanju. Teorijo in prakso jedva vidimo v kojej drugej gramatiki sorodnih narodov na tako spretni način združeni, kakor tukaj. V teh slovnicah, posebno v tako imenovanej „Slovenskej slovnici" spoznavamo tedaj Janežiča kot modrega pedagoga in didaktika, in tako ima njegova „S1. Slovnica" širši pomen nego proste „Slovnice" same, ker je ona ob enem tudi gramatična „čitanka". Koliko more goreči in umni učitelj slovenščine na podlagi Janežičeve „slovnice" za prid slovenskega slovstva in slovenščine sploh storiti!
(Konec pride-)
Dostavki
k g. Ter stenj akovima spisoma „Ruskoslovansko slovstvo^' Zora ^t. 7 in „Ke-daj so se Kočevarji na Kranjskem naselili" Zora Št. 14.
S. R. I.
G. Terstenjak meni na 109. strani Zore, da je oni kraj Fluvius (Flovius), kder je oberski kakan 1. 663 upornega forojulskega vojvodo Lupa na prošnjo kralja Grimualda pokoril, denasnja reka Bezija in da je Rezjan nastalo iz Eečan. Ne pretresovaje dalje, od kodi to ime, (sami trdijo, da so se iz Euskega nasehli in da se prav za prav Eusijani zovejo), omeniti hočem le nekaj zaradi kraja Fluvius. Linhart (Geschichte Krains pg. 142) meni, da se je oni boj odločeval v vipavskej dolini, ker Vipava se imenuje pri starih Fluvius Frigidus. Tudi Abel (Paulus Diaeonus v Pertz-evih „Gesehichtsehreiber der deutschen Vorzeit" VIII. stoletije, zv. IV.) je tega mnenja. A ker se je ona bitka 1. 668 na forojulskej zemlji bila in ker vipavska dolina nij spadala pod forojulsko vojvodstvo, ima prav Viviani (Storia dei fatti dei Lango-bardi, Udine 1826, pg. 32), ki išče ta kraj na Forojulskem.   Eeka Fluvius,
- 310 -
v srednjem veku Flumen, sedaj „Piume" izvira pri vasi S. Lorenzo, jugozapadno od Valvasona, izliva se pa pri vasi Brisehe v reko Sile, ki potem v Meduno teče. Blizu izvira reke Fiume, ravno pod železnično progo iz Vidma v Benetke, sta dve vasi enakega imena, t. j. Piume piccolo in Piume grande (mala in velika Eeka). In ravno tukaj moramo iskati kraj bitke med ka-kanom in Lupom.
Eeko Piume omenja polčetrto stoletije pozneje listina cesarja Konrada II. L. 1028 podari namreč ta patrijarhu Popu velik gozd „med Sočo in morjem in pod cesto ki se navadno imenuje ogerska („strata Hungarorum", pozneje „strata alta", t. j. cesta iz Palme nove v Codroipo in dalje v Pordenone) do tistega kraja, kjer reka Flumen izvira, in ob tej reki navzdol do Medune, ter med Meduno in Livenco" (Eubeis, Monumenta ecclesiae Aquile-jensis pag. 508). Okoli Medune se nahaja še več slovenskih krajevnih imen, ki kažo, da so nekdaj Slovenci tudi ob spodnjem porečiji Medune bivali. Tako je tik Pordenona na severnej strani kraj „Sclaveno" (Slovenci). Blizu izliva Medune sta vasi Brisehe (nad Šenpetrom je slovenska vas Brišča, it. Brischis) in Carnizai ter ime Meduna samo, kakor tudi Livenza (Livnica), bi utegnilo slovansko biti.
IL
G. Terstenjak je sprejel na str. 226. in dalje letošnje „Zore" trditev prof. Weissa, da so sedanji Kočevarji nasledniki Eginhardovih Guduscanov. To mnenje je prvi izrazil bistroumni Zeuss (Die Deutschen und ihre Nachbarstämme) in prof. Weiss rad sledi temu učenjaku v preiskavah stare ethno-graphije in v razlaganjih ljudskih imen. Da je imel Šafarik (Starožitnosti iL 207) Guduscane za Kučane, prihaja od tod, ker je Eginhardove besede „ac Bornae ducis Guduscanorum, et Timocianorum etc." (Portz. M. G. I. 205) napačno razumel, izpustivši vejico med „Guduscanorum" in med „et Timocianorum" (Diimmler, die südöstlichen Marken, Archiv für österreichiche Geschichtsquellen Bd. X. pag. 25). Dummler tudi primerja Guduscane prebivalcem K. Porphyrogenitove župe LodtC''!/«- K. Porphyrogenita našteva v Hrovaciji 7.at' eioyrfiv tri župe: KpEßaaa (kerbavska župa, a ne Krivošije), Ak^a (lička) in Toüzi-rp(.6L, t. j. gadska župa. Vse te tri župe leže zaporedoma v južnem delu nekdanje hrvatske vojaške meje na južnej strani male Kapele, torej daleč pod Kolpo (Prim. M. Brašnid, Odlomci iz zemljepisa i narodopisa Hrvatske i Slavonije v IX. stoljedu, Ead jugoslovanske akademije XVI.).
Iz tega, da so Guduseani od svojega vojvode Borne odpadli bili, se še ne sme sklepati, (kakor prof. Weiss), da neso bili njegovi sorodniki, od nekdaj njegovi podložni, ker se ne ve, iz katerega vzroka so se bili takrat svojemu rodnemu vojvodi uprli. Gotovo je, da so bih prebivalci gadske župe pravi „Štokavci" in ne „čakavci", ker so ti še le nad Senjem. Slujinom in Kostanjico začenjali.
Da so Kočevarji nemška naselitev XIV. stoletija, to so naši domači zgodovinarji dovolj dokazah. Mogočni grofi Sponheim-Ortenburgi, ki so imeh zlasti na Koroškem svoja posestva, privabili so nemške naselnike v neobljud-jene in z gozdom preraščene kraje ob viru Kolpe. Ko so 1. 1420 celjski grofi podedovali ortenburška posestva, prišlo je tudi Kočevje pod nje in tudi oni so še dalje nemško naselitev podph-ali — in si svojo posest množih.
- 311 -
Prof. Dr. Krones piše v ravnokar izišlem četrtem zvezku svoje, do zdaj gotovo najbolje zgodovine avstrijske (Handbuch der Geschichte Oesterreichs, Berlin bei Th. Grieben pag. 348) o nasehtvi Kočevarjev sledeče:
„Die ältere Meinung, ihren Namen auf die slavischen Guduscaner zurückführen zu dürfen, ist ebenso unhaltbar, wie die Annahme, dass der Volkskern dieser Gebirgsinsel noch einen Niederschlag der grossen germanischen Wanderung enthalte. Und nicht viel mehr Glauben verdient das Histörchen von der unter K. Karl IV. stattgehabten Ansiedelung kriegs-gefangener Famihen aus Franken und Thüringen, dem als Version das gleiche in Maximilians Tagen (um 1509 ?) entgegen steht. Historisch sieher ist nur soviel, dass um 1347 dieses Ländchen grösstentheils Wildniss war, in diesem Jahre von Patriarchen Berthold an den Grafen Friedrich von Ortenburg vergabt und seither kolonisirt wurde und als Lehen Aquilejas mit andern den Cilliern zufiel."
Dokazano je, da se najstareja oblika kočevskega imena, vrezana na mestnem pečatu, glasi „Kotsehew" (Parapat v Matičnem koledarji). Iz tega je nastalo Chotse in pozneje Gottshee. O obliki Guduscani, Gudsker nij torej nikjer sledu. — Toliko v sporazumljenje !
Eazgovori.
J. p.
vn.
Bitva za bohinjskim jezerom je skončana; uže jutranja zarja osvetljuje grozne sledi ponočnega boja.
Uprt na svoj meč strmi Črtomir z zamišljenim očesom v globino jezera. Spomini pretekle noči in prejšnjih dnij vstajajo mu iz jezera. On gleda raz-sip posvetne svoje oblasti ; groza obupnosti objema ga s temnimi svojimi krili.
Zdaj se naenkrat izza pošastij okrožajočih ga vzdigne vzvišena podoba milega in ljubljenega mu angela, spomin na — Bogomilo. Ta spomin, skrb za njo, strah zavoljo nje, hrepenenje, videti jo, pretrese ostrmele mu ude, podneti mu v oslabljenih žilah iskro novemu življenju.
Pred dušo mu stopi zeleni otok blejskega jezera, na njem beli hram boginje Žive, pred njim obraz sivolasega Staroslava in nebeško lice njegove hčeri Bogomile, lepe, kakor basnovita Hero, čiste v duši, kot rožica razgre-bajoča svojo nežnobelo nedrije jutranjemu solncu.
Spominja se, kako je v prvič dodél se blaženih tal Bogomilinega otoka, kako je prvi plamen ljubavi šinol iz njenega očesa na dno njegovega srca, kako je krasna deva jemu pripadla v zavidljivo last, kako so jima dnevi in noči srečno tekle nalik valovčkom čistega jezera, trepetajočim v rahlih vetričih, obsijanim od prijaznega solnca.
A spominja se tudi, kako je na enkrat vojaška tromba zađonela, dra-meča ju iz sladkih sanj, pozivajoča slovenske junake na brambo protivnikom slovenske svobode in samovlasti, deročim s Koroškega na Kranjsko. Bojijo mu po glavi ločitev, trdi boji in ravno minolo nočno klanje. Gluha osamelost,
- 312 -
gola sedanjost, jalova bodočnost straši mu um in dušo. Najraji bi desnica stegnola meč proti srcu, koje pa mu je Bogomila uže prevzela. —
Med tem Črtomirovim premišljevanjem privesla z nasprotnega kraja jezera znani Črtomiru ribič. Ta ga šiloma vzame v čolnič in ga preveze v varnejše zavetje, tja, kjer hitra Savica v jezero bobni ter ga tu skrije v gosto obraščeno luko.
Odtod pošlje Črtomir ribiča črez gore na blejsko jezero, izkat in po-zvedat Bogomile, podavši mu prstan Bogomilin v dokaz poslanstva, povelevši mu, vrnoti se zopet k Savici z veselo ali z žalostno novico.
Preide noč in pride dan. Črtomir čaka pri slapu, kar zashši govorjenje mož približajočih se. Brž spozna v neznanem mu človeku duhovnika krščanskega, in uže mish z mečem meščevati se jemu ; a glej ! ž njim pride tudi — Bogomila.
Pomirjen po tem pogledu porine svoj meč v nožnice in hiti poln radosti in veselja Bogomili v naročje, ali ona se počasi izmiče njegovim rokam, naznanjajoč mu, da je prišla k njemu ne družit, nego ločit se od njega.
Začne mu zdaj razodevati, da je tudi nje oca dal krstiti se, in mu pri-poveda, kako in zakaj se je to izvršilo.
Ko je namreč on v boj šel, sedela je ona večkrat na bregu otoka premišljujoč osodo njujne ljubezni. Obupnost in negotovost ob izidu boja in bodočnosti jo je kruto vznemirjala.
V tej stiski gre enkrat vprašat po koncu boja, kar jo sreča ta duhovnik ter jo prijazno pozdravi; ne vede pota do bližnjih človeških stanovališč poprosi jo, naj ga ona vodi na svoj dom. Tu razloži Bogomili in Staroslavu glavne članke krščanske vere, popiše jima krasoto nebes in strahoto pekla in ju naposled, ker sta mu vse verjela, krsti.
Ali težnost Bogomile po Črtomiru šče nij bila utešena, a duhovnik jej pove kot gotovo tolažilo — molitev, „ki vse premore". In glej čudo! Tisto noč, ko je ona za-nj neprenehoma in vrno molila, ostal je on edini živ. vsi njegovi tovarišči pa so poginoli. „Vidiš" pristavlja končno Bogomila, „Bog krščanski te je rešil. Ne bodi nehvaležen ! Ne ustavljaj se dalje njegovoj véri ! Ako hočeš onkraj groba na veke moj biti, daj se i ti krstiti!"
Ganjen od gorke Bogomiline ljubezni in od trpljenja, ktero je krasna ljuba za-nj pretrpela, udal bi se bil Črtomir rad Kristovoj veri, ali spomin hudobnostij, ktere je Valhun na ime te iste vere izvrševal, vzbudi mu nov srd, ne puste mu Bogomilino željo precej izpolniti. Zdaj se duhovnik oglasi slovesno izpovedaje, da vera Kristova nij vera sovraživa, nego nauk ljubezni.
A ne toliko duhovnikove besede, kakor bolj Bogomilina vera spreobrne trdovratnega bolvanočestitelja Črtomira. On pritrdi krščanstvu in vpraša, kedaj ga bode zakon z Bogomilo sklenol. Ah Bogomila bila si je vse drugače premislila. Da bi nju hrepenenjem ljubav^čvršča in mlajša ostala, zavezala se je bila ono noč, ko je kot kristijana za Črtomirovo rešenja molila, da ostane do smrti devica, Kristusova nevesta, dokler jo onkraj groba večni raj v^ ne-razdružljivo veselje ne zveze. In duhovnik tej obljubi šče pristavi, da Črtomir kot morilec krščanov posvetne sreče ne zaslužuje, da naj v pokoro za svoje zmote ide v Oglej in tam slovanski misijonar postane. Previdevši, kako mu je sreča vedno bila sovražna, pritrdi Črtomir duhovnikovim besedam.
(Dalje pride.)
Izdajatelj in odg. urednik: Martin Jeloviek.        J. M. Pajkova tiskarna v Mariboru.