Inseratl se sprejemajo in velj& triBtopna vrsta:
H kr., če se tiska lkrat,
i v	•>
" n n n ii - ii
n n n n ^ 'i
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno Binanjša.
Rokopisi
se ue vračajo, uetraiikovaua pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravuištv.. (administracija) in ekspedicija i a Starein trgu h. št. 16
flf ftftPtfPfl
\ li i/ ili h I
UMU U M i 1 IJ i/
I»®™ W HiSl.HV
Političen list n slofonsli larofl.
Po poiti	prejeman velja
/.a cen» leto . 1(1 gl. —	kr.
za poi leta	. .. —	m
/.n ''etrt leta	. . - ,,	,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . H gl. (fc /.a pol leta	4 „ i(>
za četrt leta . 'J ,, :0 v,,' J\	V Ljubljani na dom posiljen
^AN velja 60 kr. vet' na leto,
V VredniMvo je na Bregu hi?na
š:ev. 190.
Izhaja po trikrat ua teden in xie> r v torek , četrtek in soboto.
spojeno z velkimi overnmi, kajti ono hrani v sebi osodo mnogih držav in narodov. Vzhodnje vprašanje hote različne stranke obračati na svoj mlin in najvažnejša izmed njih je gotovo narodna stranka. Ti, ki se bore za svobodo, so večidel Slovani, in zato je to vprašanje vprašanje slovansko.
In ravno to je največa zapreka njegovega brzega in srečnega razluščenja. Zakaj to, povemo precej. Mesto nas naj odgovori jeden izmed prvih Slovanov, slavni učenjak in spisovatelj ruski Lamanski, ki je te dni obelodanil važen sestavek o Rusiji v almanahu „Bratrskaja pomoč", ki so ga spisali in založili najizvrst-niši pisatelji ruski v prospeh borečih se Jugoslovanov.
Lamanski ozirajoč se na jugoslovanski vstanek prelepo riše vzajemnost slovansko, njen vpliv na narodni in politični razvoj. „Rusija — de Lamanski— je že s tem, da je, Slovanom koristna.
Se ve, da ne sme biti zaspana, nedelavna, temveč Rusija, ki misli, čuti, deluje, živi in se razvija v svesti si, da je narod njen narod slovanski, da je slovanska država. In takova postaja Rusija čedalje bolj. Postavimo, da bi sedanja Rusija ne bila slovanska, da bi bila bodi si turška, bodisi nemška, imajoča poldrugi milijon bodakov, ondaj bi ne bilo niti severo-zapadnih niti jugozapadnih Slovanov, in potem ne bi trebalo govoriti o kakem vzhodnem vprašanji, ki bi grozilo prepoditi mir in pokoj iz Evrope."
Toda ravno tako res je, dokazuje Lamanski, nasprotna trditev, da zapadni in tužni Slovani basnijo Rusiji že s t e m,
d a s o, se ve da zopet le pod tem pogojem, da mislijo, čutijo, delujejo, žive in se razvijajo v svesti si, da so Slovani, da se ne po-turčujejo, ne pomadjarujejo in ue ponemčujejo. In oni so Rusiji tem prospešniši, čim bolj so navdihnjeni z zavestjo slovansko, čim vstraj-ueje branijo svojo svobodo, čim odločniše odbijajo neprijateljske življe, krateče jim narodno samostalnost. „Brez teh Slovanov bi sedaj Rusija nc bila to, kar je. In ko bi v boji s Turki, Madjarji iu Nemci onemogli, ko bi zginili z zemeljskega površja, ne postane Rusija nikdar t,o, kar zamore postati in mora postati, kedar se konečno ti neruski Slovani postavijo na lastne noge, kedar dosežejo neodvisnost ter si pribore pogoje k svobodnemu razvoju svojih moči."
In kakor je Rusija s svojim slovanskim življenjem prospešna ostalim Slovanom in ti zopet njej, ravno tako blagodejno vplivajo tudi posamezni rodovi jeden na druzega, kakor se razcveta njihovo narodno in politično življenje. Že junaški poskus južnih Slovanov pri-bojevati si narodno in politično svobodo, je vzbudil simpatije po vsem slovanskem svetu, kakov blagodejni učinek bi še le moralo imeti vrejeno čilo življenje Jugoslovanov ne le na najbliže sorodnike, temveč tudi na oddaljeneje.
Mi Slovenci predobro opazujemo učinek takove vzajemnosti sami na sebi; naše narodno probujenje je sad te misli, te zavesti, da nismo sami, temveč daje mnogoštevilna rodbina slovanska, da ima več nego sto milijonov duš ter zaseda ogromni prostor na evropskej zemlji segajoča se svojo močjo daleko tje v Azijo. In ta misel, da imamo mnogo, mnogo bratov
Vzhodno vprašanje v narodnem obziru.
Čim bliže smo pomladi, tem krepkeje trka na evropske duri vzhodno vprašanje. Turčija doslej ni bila v stanu potlačiti vstanka v za-padnih pokrajinah. Vpor traja nadalje, raste ter dobiva novih moči vsled tolicih nemirov, ki po vseh provincijah kale pokoj osuianske države. Sploh se sodi, da vzplapola požar na pomlad na vseh straneh. Zatorej postaja to vprašanje dan na dan silneje, in ga vsi listi bolj ali manj obširno obravuavaja ter v raznih obzirili pojasnujejo. Nedavno je olomuški „Naši ne c" imel o tem vprašanju v narodnem obziru spis, ki se nam vreden zdi, da ga tudi mi podamo našim bralcem, in v kterem se sklicuje ua nedavno od ruskege pisatelja La-manskega izdano knjigo.
Jedro vzhodnega vprašanja, pravi, tirja osvoboditev podjarmljenib kristjanov iz grozne sužnosti turške; križ naj slavno zmaga nad polu-mesecem in krščanska omika nad azijskim barbarstvom. In kdor k temu pripomaga, pospešuje dejanski trajno razrešenje vzhodnjega vprašanja. Ali tega ne dovrše še tako lepo skovane reforme, s kterimi bi se volk nasitil, ovca pa cela ostala. Take nazovi-relorme hote pomiriti sovražna si nasprotja, ki se pa tako malo zmiriti dado, kakor voda z ognjem. Le popolna zmaga kristijanov nad Turci in za-vladanje krščanskih in evropskih načel v državnem življenji je v stanu stvoriti mir in pokoj. Vsako drugo sredstvo je nevspešno.
Akoravno bi se na prvi pogled zdelo, da ne more biti nikogar, ki bi si ne želel tega radikalnega razrešenja vprašanja, vendar je to
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij Lukovič.
(Dalje.)
III.
Krasno se je začela razvijati sveta vera o tem času. Oglej je že po ogromni večini katolišk in tudi sosednje dežele se vklanjajo sv. križu; le tu pa tam se nahaja nekaj poganov ; človeštvo s svitom večne luči razsvit-ljeno je spoznalo neumnost razpadajočih bogov. Toda že od nekdaj je slab duh kot oče laži sovražnik resnice. Komaj je oslabljeno poganstvo svoj krvavi meč nehote v nožnico poriniti moralo, evo, druga uevihta se prikaže na nebu. Videvši, da s poganstvom se ne da nič več opraviti, ta stara kača dobi v nedriju katoličanov samih mogočne zaveznike, ki strahovite zmešnjave v krasno razcveteli cerkvi napravijo. Orodje v rokah pekla je bil duhoven aleksan-drijske cerkve v Egiptu, Arij po imenu, sicer učen in jako zmožen mož, a čez mero časti lakomen. Predrzno napade nauk o sv. Trojici,
trdivši, da Kristus ni bil Rog enacega bitja z! Bogom Očetom, ampak da je le stvar božja. Ta uči, da je bil stvarjen prej kot svet iu še le poznej, ko nebeški Oče previdi njegova dobra dela, podeli mu božjo čast; toraj Kristus je še le vsled osobnih zaslug Bog postal.
Ta kriva vera se je začela naglo širiti po celem iztočnem rimskem carstvu, kajti tu so ji bili celo cesarji sami mogočni pokrovitelji. To seme se je zaneslo v kratkem tudi v Oglej, v kratkem je tudi tu mogočna stranka vstala, sosebno ker je bilo mesto vsled kupčije z iztokom v vedni dotiki. Res zatrlo se je to krivoverstvo v zapadli kaj naglo, in tudi v Ogleju je bilo tačas le malo Arijevih privržencev, kajti ostro je postopala katoliška cerkev proti njim, pa popolnoma se ni moglo uničiti. Cerkev je imela večne boje z raznimi krivo-verstvi, ki so zaporedoma nastajala, kakor strupene gobe po dolgo trajajočem dežju. Toda kar je arijanizem v zapadli zgubil, dobil je na vzhodu, čim dalje se je širil med barbarskimi narodi, ki so na severu in vzhodu prežali na oslabljeno rimsko carstvo iu to tem ložej, kajti barbari so dobivali svoje pridigarje le iz
! vzhoda, in ti so svoje nauke v domačem jeziku pridigovali ter tako lože latince spodrinili. Tako so postali o tem času arijanski vsi Goti, Van-dali, Svevi, Longobardi.
Nekoliko časa po krstu naše Evdore se je zbralo v krasnem poslopju ne daleč od mestnega zidovja malo številce mož. Sede okoli mize, se skrivnostno pogovarjajo. Da važno stvar obravnavajo, vidi se jim na obrazih. Oči se jim bliščijo, jeza jim šviga iz pod čela.
„Prokleti Sekund!" kolne suh mož med njimi, „delajmo kar hočemo, napenjajmo vse žile, podreti ga ne moremo, njegova vdanost do rimskega škofa je neomahljiva, trdno stoji kot skala sredi morja. Za njegovo osebnost toliko ne maram, toda zgovornost njegova je v resnici mogočna, beseda mu je prepričevalna, navdušenost za rimsko krivoverstvo je grozovita, besede njegove donijo kot tromba na ušesa poslušalcev. Kaj ni nobenega, da bi se upal železo v srce poriniti temu zlodeju?"
„Počasi, počasi Vigilij", svari ga Rutin, prileten mož, grške krvi in zvit, kteremu se je videlo, da ima mnogo vpliva do zbranih, bil jo duhoven arijske srenje, „s silo ne pri-
in sestri, kteri razumijo nas in naše prizadevanje, kteri z nami čutijo, ta misel nas vedno bolj krepča v boji za našo narodno eksistenco, ona nam lajša nadloge ter nas brani obupa, naj nam groze še toliki viharji. Slovan povsodi brate ima, ki ga tešijo v boji za svobodo.
Velikansk zares bi bil učinek osvoboditve Jugoslovanov na ostale betve slovanske. Ali to je gotovo najmanj po sreči neprijateljem Slovanstva, ki so vajeni Slovanom le ukazovati, njihovo žitje in bitje uživati le sebi v korist.
Toda zastonj se trudijo svoražniki, zastonj so vse zapreke, kamen, valeč se z gore, se ne dade ustaviti; preden mine to stoletje, bode, če Bog da, Slovan stal ravnopraven poleg Germana in Romana. To stoletje je posvečeno boju za narodno svobodo in njeno zmago.
In čim bolj se bodo ozirali Slovani na to, kar jim vzajemno koristi, čim bolj se bodo podpirali v svojem delovanji, tem bliže je konec njihovemu trpljenju. Da bi se na to kar naj-odločniše delovalo, to je vrhovna dolžnost množnih mož slovanskih. K čemur Bog pomozi 1
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. februarija.
Avstrijske dežele.
Obravnave z vlado ogersko se imajo še le čez kakih 10 dni zopet pričeti. 11. t. m. sta prišla ogerska ministra Tisza in Szell na Dunaj, da bi se o tej reči z našimi ministri dogovorila. Dunajski dopisnik „F. Z." piše, da tega odlaganja je kriva vlada dunajska, ki se hoče, preden se obravnave prično, prepričati, bo li mogla jih tudi dovršiti ali ne. Ravno ta dopisnik trdi, da z ministerstvom jako slabo stoji in da ne bo več dolgo životarilo, dasi so praški listi prezgodaj njegoVD smrt napovedali.
Deželni zbori, izvzemši tržaškega, goriškega in isterskega, so po ukazu cesarjevem od 11. t. m. sklicani k zborovanju 7. marca. Kranjskim poslancem izteče letos šestletna doba poslanstva, tedaj bo to zasedanje za-nje zadnje, potem bodo nove volitve.
Tržaški okoličani se vrlo gibljejo. Njihovo politično društvo „Edinost" z listom „Edinost" se krepko poteguje za pravice, ktere la-honsko mestno svetovalstvo krati okoličanom slovenskim, in priporoča poslancem, da naj do novih volitev energično tirjajo vse, kar ljud-
stvu treba. Posebno okolici tržaški presedajo okrajni načelniki in se je pri mestnem sveto-valstvu že zdavnej vložila prošnja, da naj se ti načelniki prej ko mogoče odpravijo. Ker pa mestno svetovalstvo dosedaj te reči še ni rešilo, naložilo se je pri zborovanju pol. društva Edinosti v Skednji 2. t. m. poslancu Nadlišku, da naj v mestnem zboru o tej zadevi stavi interpelacijo in izreče veliko nevoljo ljudstva zoper vsiljene okrajne načelnike, kterih ne morejo trpeti za svoje poglavarje. 8. t. m. je zbor mestni vendar le obravuaval dotično prošnjo pol. društva , Edinosti", ki je bila pa po navadi odbita. Druga prošnja, da naj se voda Reka napelje od Bazovice do Križa, izročila se je dotični komisiji, da o tej reči o svojem času poroča. — List „Edinost" dobro napreduje in kadar se vkorenini v okolici in mestu, se hoče zediniti s „Sočo" tako, da bodo naročniki enega lista dobivali oba in da bo „Soča" izhajala vsako sredo, „Edinost" pa vsako soboto.
Ponemčevanje, kakor na jugu pri nas, se je bilo pričelo tudi na severju po Šleziji v preteklem stoletji za Marije Terezije in vzlasti za cesarja Jožefa. „Opavsky Tydennik" pripoveduje, da leta 1741 seje v Opavski (Troppau) zbornici obravnavalo po-slednjikrat po češki. L. 1774 je prišel ljudskim učiteljem ukaz, da znati morajo vsi nemški, da v latinskih šolah podučevati se ima na podlagi nemščine, in da v gimnazijo se ne smejo sprejemati dijaki, kteri ne bi znali nemški. Leta 1775 je vstanovljena bila pri nas normalna šola s pripravnico učiteljsko. Neko leto pozneje prišel je ukaz, da ženin, hoteč se oženiti pred 20. letom, moral sc je skazati, da zrni nemški, m da nevesta ni se smela vdati pred 18. letom, če ni umela nemški. Čudimo se po vsem tem, pravi omenjeni list, da niso se roditi resno prepovedali Slovanom I
Poljskim državnim poslancem „Gaz. Narodova" priporoča, da naj se popolnoma zedinijo s pravno stranko, da z njo vred pridejo na vladino krmilo.
Hrvatski minister, grof Pejačevič, hoče iz službe izstopiti, pa kompetentni krogi mu silno prigovarjajo, da naj v službi ostane če grof pri svojem sklepu ostane, mislijo neki bana Mažuraniča imenovati za ministra, generala Fratričeviča pa za bana hrvatskega. Ker pa Mažuranič madjarski ne zna, menijo nekteri, da utegne Živkovič ali pa kak ogersko-hrvat-
deš daleč, kajti kdor se pravično in pošteno I bori s svetom, pasti mora v boju, z zvijačo pa celi svet lehko uničiš. Kaj je svet in so-sebno človeštvo druzega nego igrača v rokah posameznih sleparjev? Vidiš, odkritosrčen sem. Naj bo že, kar koli hoče, gospodovali bomo mi, trohljivo rimljanstvo bomo uničili, tega sem si gotov. Zapad mora biti naš. Arijev duh, njegov pametni nauk ga bode oživil. Zapad in vzhod se ne moreta nikdar sprijazniti."
„Da, da", odgovori tretji, Helijas, „ti imaš le en vzrok sovražiti rimsko duhovstvo, o Rufin, ker te je iz cerkve izobčilo, ker blisk iz Rima vas je zadel, razglasivši vas kot krivoverce, ker vam je katoličanstvo celi zapad zopet iz rok iztrgalo, kterega ste toliko časa nadvladah, vesele se svoje zmage. A sedaj se moramo mi, Arijani, potikati le kot beguni po kotih, bledi ostanki nekdanjih mogočnih Arijanov, iskrenih častiteljev Arija, pred čegar glasom je omahoval prevzetni rimski sedež, v obupu že klicaje, da katoliški svet se je poarijanil. A z menoj je drugače. Meni je splavala po vodi lepa nada, da dobim krasno Evdoro, da konečno pomnožim svoje bogastvo z njenim imetjem.
Ha, ko sem se drznil pri očetu za njo prositi, kak čudno me je pogledal Menapij, porugljiv posmeh bral se mu je na ustnih, skoro osupnil je zaslišavši mojo prošnjo. Sluti menda, da sem Arijan. Sekund me je izdal. Njegovi vohuni so me zasledili. In kaj že nisem storil zanjo. Izpoznavši jo kot dobro katoličanko, sem pridno hodil v cerkev. Vede, da Menapij, kot hrabri vojak, me bo le takrat Častil, če se podam med njegove vrstnike, vstopil sem v rimsko legijo."
„IIa, ha", smeje seVigilij, „Rufin, si mar slišal? Helija bo na samih lovorikah spal. Ha, ha! v prihodnje morda vojni vrag zajame našo armado, Helija jo bo rešil, zato naj častno zuamenje, venec iz trave, kinčaglavo njegovo; ha, ha! obsenči naj mu junaško čelo tudi venec iz hrastovega listja, ker bo toliko Rimljanom življenje otel; ha! konečno boste videli goljufivega Helija kot imperatorja visoko na konji vojni na čelu jahati v mesto, in mi bomo tekli naproti in „io triumphe, io triumphe" donelo bo iz naših ust. in ..."
„Vrag te vzemi ..." huduje se Helija „da..."	(Dalje sledi.)
ski (madjaronski?) plemenitaš postati minister za zadeve hrvatske.
Dalmatinski deželni načelnik baron Rodič se je v pondeljek podal na Dunaj — gotovo iz važnih vzrokov, ki se tičejo ustaje.
€ftg;crski zbor hoče s posebno postavo pripoznati zasluge Deakove. Devičnikom pa načrt, dotične postave ni po volji in mu hočejo zarad tega v zboru nasprotovati.
Vnanje države.
Herceffovinski vstajniki so na Ce-tinje poslali deputncijo, ki se je imela knezu zahvaliti, da ni sprejel ponudeb vlade turške. Tudi so v Pivi sklenili obljubljenih jim prememb ne sprejeti. — Sultan je 13. t. m. podpisal pismo, s kterim potrjuje, da hoče sprejeti od Andrassya nasvetovane premembe. O porabi enega dela dohodkov v Bosni in Hercegovini bode določila mešana komisija.
Davarski deželni zbor se 21. t. m. zopet snide. Stranka rodoljubna misli pri bud-getni obravnavi hudo prijemati ministerstvo in je izdelala tudi interpelacijo o prepiru Lutz-ovem s škofom Senestrevem. Če bo stranka edina, kakor je bila v zadnjem zboru, napadi njeni na vlado gotovo ne bodo brez vspeha, pa bati se je, da med rodoljubi ne nastane razpor. Odkar je namreč dosedanji vodja stranke domoljubne, g. Jörg, v „Ilist. pol. BI." pisal, da naj bi se avstrijska Čisla zedinila z Nemčijo, se je katoliški večini bavarski hudo zameril in njeni listi so mu brali hude levite. Vprašanje je tedaj, ali mu bodo še dalje toliko zaupali, da se bodo izročili njegovemu vodstvu, ali ne?
Rusi so v Kokandi neki zadobili sijajno zmago. — Med belim in izhodnjim morjem hočejo napraviti velik rov. — Da polotok krimski obvarujejo prevelike suše, sklenilo se je, da se morajo varovati gozdi, v kterih izvirajo velike vode; zato se ima paša po teh gozdih prepovedati. Po pustih in ravnih krajih pa mora vsak posestnik nasaditi določeno število dreves, pa tudi doline in soteske se imajo pogozdovati.
Katoliškim Armeneem v An-
gori je tamošnji turški glavar zopet delal veliko silo. Ker so se branili peščici odpadnikov odstopiti škofijsko cerkev in palačo, poslal je vojake v cerkev, ki so neusmiljeno po zbranih mahali in njih 19 ranili. Naposled je 6 veljavnih mož poslal v prognanstvo, ker niso hoteli prevzeti poroštva, da bi ljudstvo bilo mirno. Na pritožbo poročnikov francoskega, avstrijskega, ruskega in angleškega, je minister vnanjih zadev zapovedal pregnane Armence nazaj poklicati in poslati jih v Carigrad, da razode-nejo svoje želje. Tudi je odstavil glavarja angorskega in oskrbovanje izročil njegovemu namestniku, kteremu je zaukazal, cerkev brez zamude katoličanom nazaj dati. Dva komisarja, en Turčin in en Armenec, imata vso reč natančneje preiskovati.
Izvirni dopisi.
Od Škofje Loke, 9. februarija*). (Srenjske volitve in naša čitalnica.) Propali so, hvala Bogu, in sramotno propali. Imeli smo volitve, volitve v srenjski odbor, ktere so se 7., 8. in danes vršile, 23. decembra pret. leta pa volitve za našo čitalnico. Zmaga, in sicer sijajna, je naša. Dve stranki ste bili: stranka uradnikov zedinjena z nekterimi domačini, ki veliko kričč, pa malo vedo, z ljudmi, kteri sicer brati in pisati znajo, pa malo bero,
z ljudmi, kteri sami ne vedo, kaj hočejo; in narodna stranka. In vkljub vsem intrigam in dasi so na volilce pritiskali, kakor znabiti nikoli, volili so se v tretjem in drugem razredu možje, ktere je priporočala narodna stranka. V prvem volijo uradniki, in dobili so večino; saj veste, kakošen pomen volitve uradnikov imajo. Pa nič ne de; le smešno je bilo, kako so ti gospodje imena svojih kandidatov z liste-kov „buhštabirali". Predno pa o naših nasprotnikih kaj več izpregovorim, povedal bom še nekoliko o naši čitaluici.
Ni še davno, kar se je sploh govorilo, da bo loška čitalnica zaspala, iu kdor društvene in družbine razmere loškega mesta pozna, se temu ne bode čudil. Imela je naša čitalnica pred nekterimi leti le še 6 udov. in izmed teh šestih so bili trije duhovni, kterih imena pač administracije narodnih listov do malega dobro poznajo. In po mnogih žrtvah se je tem rodoljubom posrečilo, da se je čitalnica vkljub marsikterim oviram vendar-le ohranila. Pridobili smo udov, in imeli smo zopet „besede", in večkrat druge zabave; menili smo, da se bode v zanemarjeuem našem mestecu zopet zdravo društveno življenje udomačilo. Motili smo se. Vgujezdili so se med nas nekteri ljudje, ki —- žalostne skušnje to pričajo — nimajo ni značaja ni dovolj omike, dasi bi radi povsodi prvo besedo imeli. In ravno ti ljudje so zakrivili, da je sedaj naša čitalnica v zadregi, v kakoršni pač še nikoli nobena ni bila. Že pri lanskih volitvah v odbor bi bil vsakdo lahko razvidel namen teh ljudi, da čitalnica in ž njo vred vse društveno življenje mora propasti ; pa nekteri udje, celo narodnjaki, niso hoteli videti in volili so, kakor je ona stranka zahtevala. Nasledek tega je bil, da so sedeli v odboru 3 nasprotniki čitalnice in le dva moža, na ktera se je smelo zanesti. Odtlej je večina odborova delala, kakor se jej je ljubilo, prav drakonično, ne. meneča se za namen ali korist društva, ampak le za svoje namene. Raznih gorkih prepirov ne bom omenjal. A 23. dec. pret. I. smo imeli občni zbor, kteri se je imel, kakor z vabili lahko dokažem, pričeti ob sedmih zvečer. Vabila je pisal tajnik, kterega je bil izvolil prejšnji občni zbor, dasi mladoletnega in nesamostojnega mladiča, kterega po društvenih pravilih še celo za uda sprejeti ne bi bil smel. In ravno ta gospodičič, ki še na svetu ničesar skusil ni in o društvenih razmerah ni pojma nima, nabral si je nekaj „mož", in ti „možje", vedoči, da zmagati ne morejo — bilo pa jih je nekoliko med njimi, kteri še udje čitalnice niso —, vstavili so se v stranski sobani gostilne, v kteri čitalnica svoje stanovanje ima, in čakali so, dokler so izvedeli, da so volitve dovršene. Volili pasmo natanko po pravilih, in dobro, da je okrajni sodnik g. Le vi č nik sam z nami bil — soglasno. Sedaj pa — bilo je že osem — pri-hrumi četa iz stranjske sobe, naznanjujoča, in sicer tako neotesano, da je kaj takega tudi le v Loki mogoče, protest, češ, da smo volili brez njih; a drugi dan zjutraj so bili nabiti po oglih „ostroumni" plakati, da ima mestni župan, ki je tudi predsednik čitalnice, županstvo pustiti, češ, da zahteva to podpisana „ve-' čina" srenjskih volilcev. Kdo je ta plakat iz-koval in kako, to se bo prej ko ne na drugem mestu obravnavalo; znano pa nam je dobro. A tista „večina", kdo so pa tisti? Izvzemši zna biti nekoliko zapeljanih mož, uboga klika, ki nima drugega za seboj, nego nekaj neotesanih pobalinov, ki vse noči po ulicah razsajajo in zabavljajo zoper vse, kar je božjega in človeškega, da mirni ljudje nobenega po-
čitka nimajo. In napisalo jih je 27 neki protest zoper volitve občnega zbora; pa kolikor nam je doslej znano in kar vsak čas pred sodnijo lahko dokažemo, bili so vsaj 3 podpisi falsificirani, ne gledč na to, da so se podpisali tudi takošni, kteri ni udje čitalnice niso. In ko je sedanji odbor zahteval, naj mu prejšnji odborniki račune in druge spise izroče, niso tega storili, da jih je moral predsednik pri sodniji tožiti, ker je c. k. okrajno glavarstvo v Kranji zahtevalo račune. Prejšnji denamičar bi bil sicer rad dolžnost svojo storil, pa ravno tisti tajnik, o kterem sem poprej govoril, ga je prisilil, da je ni storil. Napisali pa so, misleči, da bode gosposka kar meni nič tebi nič čitalnico zaprla, še drugi protetest do glavarstva v Kranji, kterega jdi je 12 podpisalo, trdeči, da se čitalnica vtika v politiko, da se v njej govori in hujska zoper postave itd. Iz-pozabili so se ti dvanajsteri celo tako daleč, da so pri vsakem imenu pristavili, kdo je „klerikalen" in kdo „neutralen". Prosim vas, gospod urednik, povejte mi mesto ali trg ali vas, kjer bi se takošne perfidne denuncijacije godile, kakor v Loki! — Vem, da ne morete; stvar je pri državnem pravdništvu v Ljubljani, in ne želim si na mestu onih dvanajsterih biti, ker se bodo ta pot grdo opekli. Slišal sem tudi, da bodo zavoljo tega nekteri udje za voljo obrekovanja tožili. Pa „inter judices lis" — stvar se bo prej ko ne pred sodnijo obravnavala, za to nečem praejudicirati.
In ravno ti gospodje in njih stranka so pri sedanjih srenjskih volitvah sramotno propali. Agitirali so, kar so mogli, in noben pripomoček ni bil preumazan. Nekdo, ki vedno le kvasi, da je „verfassuogtreu", ki pa, bodite uverjeni, „verfassunge" še nikoli prebral ni, grozil se je neki ženi, pri kteri več šolarjev stanuje, da jih ne bo več smela imeti, če njegovih kandidatov ne voli, in glejte čuda! ravno ta čudno dosledni mož pošilja še sam dvoje svojih otrok k omenjeni ženi, da mu jih od-gojuje. Ne bom Vam tudi pravil o prizadevah nekega „moža", ki si je tudi že pri volitvah v kupčijsko zbornico po Poljanski in Selški dolini iskal lovorik; vsak se ga ogiblje. — Pa škoda papirja 1
In tako smo, hvala Bogii, zmagali, in imeli bodemo zopet vse časti vrednega župana, župana v narodnej obleki: v irhastih hlačah in visokih škornjih, kar našo visoko gospodo tako zelo v oči bode — gospoda Blaža Mohär j a, kije mož stare korenine, značajen narodnjak in popolnem neodvisen, mož, do kterega vse zaupanje imamo. Slava pa tudi Vam, vrli volilci! Bodite tudi za naprej možje, besedam in dejanjem svojim zvesti. Pred durmi so volitve za deželni in kmalo za njimi za državni zbor. Težko in važno delo nas čaka. Za to vas pa že danes opominjam: Varujte se ljudi, ki vam sladko na srce govorč, obetajoči vam zlate gradove, ko so pa namen svoj dosegli, na vaše potrebe in našega naroda blagor pozabijo; ampak poslušajte le tiste možč, kteri tudi z dejanji svojimi kažejo, da vam v resnici le dobro žete, in bodite uverjeni, da prihod-njost Vaša bo v dobrih rokah.
Neduhovnik.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. februarija.
(Dimitzeve „Geschichte Krains") je te dni prišel na svetlo III. dela IV. snopič, ki obravnava dobo Ferdinandov II, III. in IV., pa povestnico od omikovanja dežele kranjske v letih 1590 do 1657.
(Volitev poslancev velikega posestva) za deželni zbor namesto barona Rastema in Fr. Rudeža bo 29. febr. „Laib. Ztng." objavlja imenik volilcev, kterih je vseh skupaj 115, in pristavlja, da se imajo reklamacije v 14 dneh izročiti deželnemu predsedništvu. „Tagblatt" naznanja, da stranka ustavoverska misli voliti okrajnega glavarja Vestenecka in barona Tauffererja, češ, da sta v administrativnih zadevah dežele kranjske jako izurjena Barona Tauffererja premalo poznamo, da bi o njem kaj rekli, Vesteneck pa že tako slovi (?) po deželi naši, da nam tudi o njem ni treba govoriti.
(Za mestne volitve) se stranka ustavover-cev ljubljanskih že zdaj na vso moč pripravlja, da bi zdaj zmagala tudi v III. volilnem redu. „Tagblatt" pravi, da starašinstvo glavnega mesta mora biti liberal noinustavovern o. Pa ljudstvo ni več tako zabito, da bi se dalo s takimi frazami slepiti, ker živo čuti bremena, ktera mu je naložilo ustavoverno in liberalno gospodarstvo. Ustavoverni liberalizem pojema že povsod, in slovenska Ljubljana naj bi ga še podpirala?!
(F 36. odborovi skupščini „Slovenske Matice") 16. t. m., v kteri so se razpravljale dokaj tehtne stvari, s predsednikom dr. Jan. Bleiweisom vred voljeni vsi dosedanji gospodje opravilniki razun tajnika gosp. prof. Iv. Tuše ka, po čegar prostovoljni odpovedi je izvoljen bil v prihodnje „Matici" za tajnika I. mestne šole ravnatelj gosp. A. Praprotnik.
(Iz seje deželnega odbora 12. februarija.) Sklenilo se je, da se prihodnjemu deželnemu zboru naznani dopis deželne vlade o tem, po kterem načinu naj bi se pričela v dr. Rafael Vicentiui-evi knjižici nasvetovana dela za obrambo povodinj na Notranjskem ter da se stavi nasvet, da bi se omenjena Vicentini-eva knjižica prevedla v slovenski in nemški jezik.
—	Na zanikavni odlok ministerstva na vlogo zoper „domovinstvo" tržaške najdenke M. M. v občini P.....e se je sklenilo, da se ministerstvu še enkrat razlože okoliščine, ki jasno govore, da ta najdenka, ki je po boleznih svojih že silo velike stroške prizadela kranjskemu
deželnemu zakladu, nima v občini P.....iu
sploh ne na Kranjskem domovinske pravice.
—	Deželnemu šolskemu svetu se na njegove dotične dopise odgovori, da deželni odbor pritrdi: 1) da se Franc Vrančič v učiteljski službi v Ilotiču definitivno potrdi, 2) da se ljudska šola v Senožečah v prihodnjih 2 letih razširi na 4 razrede, ter da se plače učiteljev te šole ustanove ena s 600 gld., ena s 500 gld., dve po 400 gld.; 3) da se v proračun normalno-šolskega zaklada od 1. 1876 naprej za čas potrebe stavi 260 gld. podpore za pripravljavno šolo za vstop v mestno obrtnijsko nadaljevalno šolo; 4) da se postavi v proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1877 in 1878 po 1000 gld. podpore za zidanje nove šole v Dolskem.
—	Občini Col se dovoli poberanje 25% občinske priklade na direktne davke za 1. 1876, mestni občini kranjski pa poberanje 20°/,, občinske priklade za vžitnino. — Občini Dol pri Črnomlji se na njeno prošnjo odgovori, da naj se za povračilo kordonskih stroškov obrne na okrajno glavarstvo, kteremu naj predloži nadrobni izkaz stroškov občine za kordon, ki se po postavi od 1. 1868 imajo poplačati iz državne blagajnice.	„Nov."
(Hudobnost nemčurskih listov.) „Turški list" in za njim „Laib. Ztg." sta prinesla strašno novico, da je učitelj na Dobravi poleg Ljubljane neko učenko tako suval, brcal in metal, da je vsled tega umrla. Temu nasproti je pa zdravniška preiskava telesa pokazala, da je
ona učenka, s ktero je učitelj res neopravičeno surovo ravnal, umrla ne zavoljo tega, ampak za vnetjem vratu ali davico. Omenjena lista pa vendar svoje lažnjive novice še nista preklicala. Radovedni smo, ali bosta to storila ali ne.
(NagliČ), o kterem smo zadnjič poročali, da je skočil iz šin, je peljal tudi barona R o-d i č a, dalmatinskega deželnega namestnika na Dunaj. Nesreča se je zgodila med Logatcem in Borovnico in sicer tako, da so vozovi s sprednjimi kolesi ven zdrsnili, zadnja kolesa pa so ostala na šinah; tako je vlak drsal se še kaka dva kilometra dalje, predno so ga mogli ustaviti, nesreča pa se ni nobena zgodila. Vsled tega je imel tudi poštni vlak izdatno zamudo. Sploh ne morejo vlaki zdaj redno prihajati, ker je na železnici le en kolovoz snega prost, od druzega pa še ne bodo mogli tako brž snega odmetati.
(Sneg) je v Ljubljani še vedno najvažnejša reč in prav občutljiva nadloga. Mestno kaso in pa hišne posestuike bo stal lepe svote. Hoja po ulicah je težavna in ne brez nevarnosti, ker skoro povsod ga mečejo s streh boječi se za hiše in strehe, da bi jih prevelika teža ne podrla. Včeraj je nastopilo južno vreme, sneg se je posedel in se jel tajati. Iz ulic in javnih prostorov ga pridno vozijo v Ljubljanco, ali dasiravno je brez števila ljudi in vozov vedno pri delu, se vendar le malo pozna. Na več krajih je pešcem pot naravnost zaprta, nastale so luže, ker so odtoki in kanali po snegu zajezeni. Toliko snega pač že dolgo ni bilo. Delavci, ki ga odpravljajo, si bodo dokaj zaslužili, in tako ima vsaka reč vsaj eno dobro stran.
(Slovensko gledišče). Tri lične igre vrlo dobro igrane v zelo praznem hramu — to je v kratkem sodba o zadnjem glediščnem večeru. V veseli igri „Pes in mačka" sta gospica Pod-krajškova in gosp. Schmidt igrala z njima navadno ognjenostjo. Nova burka „Kje je meja?" je pač pripravnejša za manjše čitalnične odre, vendar je tudi tu zbudila veliko smeha, zlasti Kajzeljev „uraduijški listonoša" je bila drastična po življenji posneta figura. G. Jekovec in Kocelj sta prav naravno podala dvoje trdo-glavnih kmetov. — Mesto naznanjene burke „Samo zapreke" se je zavoljo bolehnosti go-spice Ledarjeve ponavljala spevoigra „Dokler pravega ni" in sicer prav dobro, za kar gre hvala gospej Odijevi, gosp. Medenu in Trnovcu, pa gospici Namretovi, — to temveč, ker so se morali zadnjo uro pripraviti. Take predstave so vredne polne hiše. Vojaška godba je bila dobra, kakor navadno.
(Porotno sodišče.) V soboto 12. t. m. je bila končana sodnijska obravnava zoper petero zatožencev zavoljo različnih goljufij. Mi jo za-moremo le površno posneti, ker je bila dolga.
—	Prva med zatoženimi je bila Rozalija Večaj, žena hišnega posestnika pod Gradom v Ljubljani; ta je s pomočjo ostalih zatožencev, posebno Marijete Zupančič, •/. različnimi zvijačami spravljala denar iz ljudi proti grozovitim obre-stim. Ko so jo slednjič upniki, spoznavši, da nič nima, jeli pritiskati, je pobegnila in sodnija jo je morala iskati. Med poškodovanimi so večidel tiste „dobre duše" (oderuhi), kterih smo mnogo že pri Aristotelesevi pravdi spoznali, n. pr. neki čevljar Tomaž Volta, ki je dajal denar po 10 od sto na mesec; zatoženka M. Comelli, ki je pečala se s preskrbovanjem denarja, mu je od 1.1870 sama — kakor pravi
—	znosila čez 6000 gold. edino obresti; dalje neki Rotar, ki je bil zadnjič zavoljo goljufije obsojen na 3 leta težke ječe in zdaj biva na Gradu; ta je dajal denar le po osem od sto
na mesec, branjevka Levstek pa nekoliko draže. Poslušalci, kterih je bilo mnogo, so kar strmeli, ko so ti ljudje z mirno vestjo pripovedovali, da jih je „dobro srce" v škodo pripravilo; vsak je obžaloval, da je postava zoper ode-ruštvo odpravljena, sicer bi bili ljudje, ki so bili tu za priče, že davno pod ključem in najbrže bi se goljufije, kakor te, ne mogle goditi. — Obravnavo je vodil dež. sodnije svetnik dr. Leitmayer, zatoženci, izvzemši Marijeto Zupančič, so večidel pritrdili, da so zakrivili to, česar so bili dolženi. Konec izpraševanja in dokazovanja je odstopil državni pravdnik od zatožbe zoper M. Comelli in sodnija jo je nedolžno spoznala. Druge štiri zatožence so porotniki krive spoznali in sodišče je obsodilo Rozalijo Večaj na l leto, M.Zupančič na M mescev, S. Pattr-nostra (ki je na dolžnih pismih podpisaval ne-nazoče osebe brez njih vednosti in volje) na 2 meseca, in mizarja Schiffierja na 6 tednov ječe. — Take obravnave pač glasno upijejo po odpravljeni kazenski postavi zoper oderuhe.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Matija Videmšek gre za administratorja v Morovec, č. g. Janez Križe pa se poda v pokoj. C. g. Gorišek je dobil faro Kresniško. Korarija novomeška je te dni razpisana, o kanonikatu L a m b e r g o v e m je vlada ueki določila, da je bil pravilno podeljen preč. g. Ur basu, ki se pa še le o sv. Jurju preseli v Ljubljano.
—	Loški požarni straži so cesar podarili 100 gold.
—	Kamniška narodna čitalnica bo napravila v nedeljo 20. t. m. besedo s sledečim programom: 1. „Zora", samospev s spremljevanjem na glasoviru od F. Ozbiča. 2. „Poročna Polka" za dvoje citre s spremljevanjem kitare od Praschingerja. 3. „Domovina ', čveterospev odB. Ipavica. 4. „O večernem hladu", za dvoje citre od J. Umlauf-a. 5. „Kje je meja", gle-dališčina gluma s spetjem v 1. dejanji S. J. Ogrinca. 6. Ples. -- Vljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilni vdeležbi, ter naj blagovolijo tudi sposobne neude seboj pripeljati. Želeti bi bilo, da bi se vnanji udje prav zelo vdeležili te veselice, ter navdušili nazoče tudi s kterim govorom, kar bi veliko hasnilo.
Odbor.
—	Slovenskim pisateljem blage volje. Nekaj let že se opazuje tudi v slovenskem slovstvu, da nekteri ime „Bog" dosledno pisarijo z malo črko „bog", dasi malike poganske in sploh osebstva počeščajo z veliko pismenko začetno. Norec pravi v svojem srcu, da ni Boga, kaže sv. pismo. Pišejo pa ga mnogi v vesoljstvu (pan- in semipanteisti), nekteri v tvarini ali zmoti (materialisti), nekterim je sedaj država bog, kteremu se pokoriti ima vse itd. Po napadnih naukih modrovateljskih tajijo taki edinega, živega in osebnega Boga, torej mu ne privoščijo velike črke začetne. Nekteri delajo to vedoma, nekteri posuemajo nevedoma. Katoliški kristjanje, verujoči razodenje Božje, verujemo, da je Bog edin, živ in oseben, da on, ki je svet vstvaril, ga tudi vlada, in da stvarnik naš bode kedaj nam sodnik, razlačujemo tedaj ime pravega Boga z veliko začetno črko od vseh nepravih bogov poganskih ali malikov. Ker so taki, kteri po tem pisanji nekako presojajo že celo slovenske pisatelje, bodi pojasnjenje to v opombo vsem, kteri so blage volje. —
—	Kako je mož ženo izplačal. Na Češkem v mestu Šumavi bi se bila neka žena rada znebila svojega moža in ker to z
lepa ni šlo, sklenila je zaudati mu. Podil se tedaj v lekarno ter zahteva mišice rekoč, da ima v hiši mnogo podgan in ščurkov, ktere bi rada s pota spravila. Lekarničarju se to nekoliko čudno zdi, zato ji reče čez par ur priti po mišico, ktero ji bo med teui pripravil. Ko žena odide, gre lekarničar k njenemu možu in mu povč, kaj hoče žena imeti. Mož brž sluti, da ima žena druge namene nego pokončati ščurke, in sklene ravnati se po tem. Lekarničar nato zdrobi nekaj sladkorja v prah ter ga da ženi za mišico. Domu pridši naredi možu posebno dobro jed (žgance) ter jo, da bi bila boljša, potrese z mišico, rekoč da je sladkor. Mož se dela, kakor da bi nič ne vedel, in je, a kmalu skoči kviško, se zvija, kakor da bi ga v trebuhu strašno grizlo, in se zvali na tla kakor mrtev. „Vdova" nato brž vzame vrv ter mu jo ovije okoli vratu, da bi ga obesila na žebclj v steni, kakor da bi se bil sam obesil. Ta hip pa skoči mož kviško, zgrabi ženo za vrat in jo z vrvijo dobro na-šeška. Konec te dogodbe bo pred sodnijo, kteri je mož svojo ljubo ženo izročil.
Eksekutivne dražbe.
18.	feb. 3. Marije Mihelie-evc iz Grdega dola (181 gl.). — 3. Jan. Gorenc-cvo iz Rudolfovega (550 gl.). — 3. Jože Ricingcr-jevih dedičev iz Kudolfovega (1510 gi.), vse v Ribnici. — 3. J. Knafelc-evo iz Rodohove vasi (804 gi.). — 3. Luk. Rebc-evo iz Rodohove vasi (1911 gl.). — 3. Fr. Ostank-ovo iz Studenega (2532 gl.). — 3. Matija Penkovo iz Gradca (3419 gl.). — 3. Jak. Wartbiichler-jevo iz Postojne (840 gl.). — 3. Jern. Vidmar-jevo iz Loža (790 gl.), vse v Postojni, — 2. Stef. Spehar-jevo iz Belčega vrha (713 gl.). — 2. Marije Fortun-ove iz Relčega vrha (744 gl.), oba v Črnomlji. — 2. Andrej Mislej evo iz Dol (071 gl.) v Vipavi. — 2. Luk. Žakelj-cvo iz Godoviča (4390 gl.) v Idriji. — 2. Matija Žgavč-evo iz Budanja (1240 gi.) v Vipavi.
—	3. Alojzije Gregorič-cve v Novem mestu. —
19.	febr. 3. Jan. Iločevar-jeve iz Zagorice (3857 gl.) v Laščah. — 3. Miha Arko-vo iz Ravnega doja (1144 gl.) v Ribnici. — 3. J. Podboj-evo in Šent. Mihela (980 gi.) v Senožečah.—3. Jože Bavdek-ovo iz Pleš (1200 gi.). — 3. Jak. Adamie-cvo iz Ponikvo (1247 gl.), ob(5 v Laščah.
—	3. Matija Gregorič-evo iz Sinadol 1235 gi.).
—	2. Fr. Škamprl-jevo (1806 gl.), obe v Senožečah. — 2. Edvard Ustarjevo iz Borovnice (495 gl.). — 2. Amalije Bratina-ve iz Vipave (2390 gl.), obd na Vrhniki.
TelcKrafičnc denarne cene 16. februaiija. Papirna renta 68-65 — Srebrna renta 73 65 — 18fi01etno državno posojilo 111 30— Hankinn akcije 869 — Kr«ditnj akcije 175-50 — London 114 85 — Srebro 103 20 — Ces. kr. cekini 5-41 20Napoleon 9 22.
Iraaj® Isaš©?!^
zlatar v Celji
(v gosposkih ulicah hiš. št. 21)
se priporoča preč. duhovščini in farnim predstojnikom za izdelovanje pozlatar-skih del, prenovljenje oltarjev, ta-bernakeljev, lec (prižnic), okvirov in
različnih podob. Tudi iz novega se vsa ta dela izgotovljajo v vsakem slogu prav okusno, dolgotrajno in po nizki ceni. Vsa naročila se vestno izpolnujejo.
Spričevala imam od prvih mojstrov v Beču in znamenitih drugih, pri kterih sem mnogo let delal. Tudi od preč. gosp. župnikov, pri kterih sem že kaj zgotovil, zamorem ugodna spričala skazati.
Tudi se izgotovljajo cerkveni vcnci, šopki ali pušcljci za sveče in vsa druga nod to področje spadajoča dela. (9 — 1)