87. Mu.
v ummmi, v sohom 15. aprna mi
LU. leto

Izhaja Tttk dan popoldne, lzvsemst necUlie ln prazaik«.
titamratl t do 9 petit vrsta I D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večjl tnseratl
pcbt vrsta 2 D;  notice,  poslano, izjave,  reklame, preklic!   oetit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponuđbe besedi 75 p.
Popust le pri naročllih od U objav naprej. — lnseratnl davek pos«bej.
Vprašanjem glede interatov naj se priloži znam ka za odgovor.
Upravnlstvo „Slov. Naroda1' la „N srodaa tlsi&aras" Snallova ulica st. 5, pritlićco. — Telefon st. 334.
Vradalitro „Slov. Mar«*«" Kaiflava allea at  i,  I.  nadatrofl«
T«U?oa stav. 34.
Dopise spreletn« la pod jtsaia la zadosta« frmkorana. aaf*   Ra>ka>friaov se nm   vralau   ~fJM
*W Posamen? Itsvilke: ^
v Jugoslaviji  navidie dni  75 par, nedalie 1   O v inozemstvu napadne d/ti 1 D, nedelje 1*25 O
Po£tn!ria p!a!3«tm w gotovini.
„SHvaaekl Narod" ral|a ▼ Llobl'anl ki 90 jKv*tic
V JugoalaTiJit
eeloletno napraj plaćan   .   D   120"—
polletn ^.......,      60'—
3 mes^čno ..••«,,      S'V—-
1        .        ......      10--
V Ufto*9iai*trtf 1
eeldtetuj......D   21**—
polletH')     .   4   .   r  ".   .     .   10*'—
3 roe**.'no     *   ♦    »   t   .     ,     .H**—
1        .......-      lfr*—
Pri morebitnem povilan;.; se inu daljši mrofnl*« rtr»frf^f»ii.
Novi   naroČniKi   naj   po-lejo v prvić  mroCnino ve ino           "*   r*> mkamici.
Ni  ^airu) pismena n.invilrj hrer. poslat, o  denarii  se  nj   ■■    -j     -    -vrs.i.
Dr. Kremžar:
K vorašaniu preosnoye porote.
(K članka prof. đr. DoUnca o tem vprasanju.)
Kjerkoli st> uvedli poroto, nikjv>r se ni obrresla. To priznavano tuđi njeni najiskrenejši zagovorniki; ali je potom čudo, ako njeni načelni nasprotniki o Bjej izrekajo unicujoče sođH?? Rdor stopi pred kazenske^-a sodnika, pravi-jt), imi pravico zahtevati sodbo in jo tuđi dobiti. Izrek porotnikov pa ni sod-ba. Sodba je 1^ t.ik izrek, ki ?e opira na razloge*. Zato je porotniški izrek, ki nima rPTloirov, 1« izrdz samovoljnosti: €ic volo, >ic iudico.
Čajrao še drugo kritiko!
Dne 27. junica 1913 se je avstrijska goeposka zbornica posvetovala o reforma h ka^en«kes:a prava. Med temi je bil nacrt zakona o poroti. Takrat se je bglasil <rrof Pinineki in izvajal nekako tfikole:
>Za poroto nikoli nisem bil nav-dušen. Moiroće se je obnesla na Ansrle-jkera, da?i ie to zelo dvomljivo in dasi se jo tudi ondi v zadnjem ča-su zoper DJo d\"i^nila marsikaka kritika. Prena-Šanje in pres-ajanje vse institucije v drucre dežele se po mojih mislih nika-kor ni obneslo, povzro^ilo je v pravo-scdst^ii huđe zmede . . . STe uraevam. kako se more važna funkcija sodnika v n.Tivažnejsih kriminalnih rečeh brezpo. pt>:"no poveriti vsakemu laiiku, ki nima za to nikakrsne kvalifikacije, do-dim ?e v ^*seh drusrih važnih in tudi gospodarskih funkcijah zahteva dokaz usposobljenosti.
Marsikateri izmed g^ospoclov je žo videl. kaj s« godi v teh težkih elučajih in kako neizraerno se pehajo in trudi-30 so cinik i, posebno predsednik in državni pravdnik, da bi p^orotnikom vte-p]i najn^bhodnejse pravne nazor© in pojme. Večkrat se ti zdi: to ni več so-dna razpTava. to je tečaj za juristične analfabete. kji?r &o obtoženci, priče ln veščaki klinični materiial. In potem pa pfališče braniteljstva. Reci moram, da j«* topost, po kateri se odlikujemo nek-i-teri porotniki, nevarna Izkušnijava. ki 2aprovornike zapelje, da &e poslužujejo prav nizkotnih sred-gtev; ni pretirava-nje, ako se trdi, da to deistvo narav-nost rlemoralizut^ ves odvetniški stan.<
Tako je poroto otr?odil ;crrof Pinin-6ki. In te fevdalni prospod, ki mu je bila inštitaciia ljudskih sodnikov tak trn v pfcti, kaj pravite, kako je končno sjli-poval? Za odpravtv porote? Kaj se. Nje-pov končni predlog je bil bistveno isti kakor predio^, ki g-a je poda! naslednji pt)vomik, predsednik Inomoškega viš-jesra deželneej«, sodišča Call. zagovornik porote. Vredno pa je le, je za^TŠil pvoja izvaianja, napraviti še e>n po-skus, in-^e^ti tesnejši stik med podniki in po-rotniki po možnosti ublažiti oštro ločitev sodnikov od pcrotniSke klopi.
Do tegra zaključka mora pri ti vsak-rtl), ki institucijo porote v resniri temeljito pozna. Vir porotniških prezreti ni v nedost-ajanju usposobljeposti, ^e manj
pa — vsaj  praviloma __ v  samovolino-
?ti ali zaniC-evanju zakonov; vsi nodo-statki izvirajo iz ene točke, iz krivoga ustrojstva naprave, ki jt> preoblozona z balastom zastar^lih zpodovinskih trn-dicij. K temu spada zlasti strofa ločitev sodnikov od porotnikov. Teh tradicij poskusimo ]>oroto oprostiti in kdo ve, če je ne sprnvimo v pravi tir!
Odpraviti poroto pa ne kaže. ^lorda ne bo odvoo, če tu navedem re, kar 30 y tem pogledu grovoril z^oraj ome-njeni vieji eodni predsednik Call. De-jal je:
>Bodisi karkoli, vera ali vraža; ljudstvo zre v poroti zn^eito svol>od^. Iz tesra razloga bi bilo. tudi. ako bi se porota dala od pravi ti, vendnr vprašn-nje umestnosti. ali se naj to stori. Mislim, da sta pomen porote in njen« uprr.vičena pri 1 i ubi i eno st pravilno označena v Keller.tevem izreku: »Niko^ar ne smete vzeti izmed na« in mu na'o. žiti ki7^n. ako n?en sođnik no more do-povrdati đvan«» i borici prodro st'h mof. da je tako prav« To je misel porote in to je ideja, po kateri se je prikupila ljudstvu.«
In to je resnica. Se dines je porota ljudstvu to. za kar eo krvaveli revolu-cijonarji leta 1S48: priznanje slobode in vidno znamenje demokratizma. Marsik,r-teri nnsih lindi erodrnja, če moro se?ti na pororno klnp, to je res. Vendar če priredimo dane? ntehiscit — znkai bi ga ne. saj s© sliM rudi o plebipfitih glede d^vka na voine dobičk^ in zakona o pobiianiu draerinje — in vtvrasamo ljudstvo, ali mara poToto ali jo odkla-
nja, __k?.i stavimo, da bi ^retežn^ ve-
čina misel na odnr?»vo porot° berorčrno zavrnila kot politično ranitis deTTrinn. tio! Pa ne samo inteligentni, amnnk tudi kmet. da-?i slr> mu porotna za^d-a-nia hudo breme. Znto bi bila ukinit^v porote velika napnkA, ki io i«* moirla za*?resiti renkriia leta 18r>.^, kt ie pa modemi znkononisec, nnnm'o. ne bo.
Pol^o let 5^ že ubijan r pohoto In ne tMim. da .-o me piene etodho Tier^dko-krat nenriiptno dirnil^. Veri dar vere vam'o nišom izsrubil. Poroto stt!.*!tr^m ^a izborno sredstvo za vzsrvvin podm'kov. ki jih sili k tvosebni temelj i tosti in -=krb-no?ti in odvraća nevamost poienja pb šaMoni. Pa tndi nn raz\ntek knz^nsk^ zakonoda^e upliva; porotn<> r>ostonanie nns uči, kako hi se moral' srincrti nči-ni zakona, da bi jnsno in t^čnn izrnžnli njegovo misfelno v^obirin. Kolikokrfft 1© vzrok krivim Pbrotni^kim irrekom edi-no le plebi okorno formulirani zakon, ki bi bil nuino potrehen reforme!
Zato menim, dr\ moramo poroto na vsak naein ohranii.
Toiia refornre jp» porota, kakor sptii že zgoraj povđaiil, nujno potrebna, prav izdatne in korenite reforme. To iM'iiievn.io povsod. Nem^ijri irm\ kopo predlo^ov, ki morijo na to, italijanski ktzenski zdstonnik iz leta 10l;> je poroto že preo>nov.il, dnsi no posrano erečno, in tudi -vadžnr?ka 30 je leta 1014 v bi=?tvenih točkah spre^menila, čeprav ob^toji tim za v:-.r delikte ?e le od leta l*V>0. V.«e te rcforn o- pa stigme za onim in istim ciljem. ZMi/r.ti hoT-ejo sodnika, ki Fod1 lujejo na porntni raspravi, in porotnisko klop in odpravifi izolacijo porotniUov, ki ?o po prejšnjih zakonih (pri nas je še tako) pedeli nekio na strani, osamljeni krkor kardinali v konkln-vu in morali čapih v zolo dvomljivih vfrašanjih, ncj-i-'-nili oelo jnri-tom, pri-čnkovati potrebnecra razevtAtljenja res samo od svct°?a duha.
Projekt zakona o poroti. VA o njem govori profesor dr. Dolenc, jo reformni poskus, ki znshi?i. da pa re.-no ofoni-liio in pozorno rr^motrimo. Xa podlnpri kratkrga časniške^a poročila si knjpa-da zanesljive sodbo o njtm ne morem u.-tvari ti. Vendar že konture, ki jih podnja poročilo, knžeio, da je od projekta, nko po^tnne znkon, pričakovnti ozdravljenja bolnega, porotnega organizma.
To in ono bi se moralo seveda popraviti, saj prof. dr. Dolenc sam prizna, d.i im ni vse popolnoma po »rodu, kar stoji v projektu. Pnnes omenim samo dve točki, s katerima ne sbgrlasam.
Prva je sod^^.v^nie porotnikov pri posvetovanju in glasovanju b kazni. Projekt se v tem poprledu ujema 3 §§: 1S i 11 25 ogrske^a zakona, pa kat^rih porotniki z nnvadno večino plasov iz-volijo dva odposlnnca, ki pri odmeri kazii? sodeluieta z intimi pravicami kot podni kolegij. Ta naprava j^ obstajala v Ženevi od leta 1890 do 1904 in obstoji še danes v rrrno^ih američkih držnvah, 0 mnenja o njoj po odvojena. Zelo dvom-ljivo je, ali porotni^ka odposlancA res izraza ta mnenjo porotni?ko večine. Zna-čilno je vsekako, da italijan^ki kazen-ski postopnik iz leta 191> te določbe ni sprejel, dasi se je nahajala v njesrovem osnutku. Tudi ncmški reformni predlo-gi jo odklanjajo.
Dm^ra točka je določilo, da pristoji ftodmkom pravica, iiradno rnzvel^aviti pravorek porotnikov. ki s^ jim zdi po-moten, in predlnprati knsariiskemu sodi-šču delegiranje drugega porotnoga sodišča. S tem ^o porotniki postavljani pod kuratelo sodnikov in taka porota ni vec prava porota., kakor je trdil že Feuerbach leta 1813. Ce nai porotniški izTek velja samo, ako postane deležen milosti sodnikov, c>mu potem ti sto-vprasanje in odgovarjanje? AH ni to potem podobno otroski ierri? Da je na pozneisi razpravi se težje ugotoviti stvarni stnn, omenim samo mimogrode.
Rszgouorl u Si. Hnrs&srl i o rnpaliskl posoli.
NASA VLADA MOČE    POSPESITI RAZGOVORE V R\PALLfJ. — ITALIJA ZAVLACU.8E.    —    NOVE INSTRUKCIJE      VLADI.   —    RLG1-
STRACMA  POGODBE  PR?  ZVEZI   NAROHOV. AMERIKA ŽIU HITRO RLŠITLV RESKEGA VPRASANJA.
—  Beograd, 14. aprila. (Izvirno.) O vCeruj^nji ^eji izdano uraciiio puro-Cilo ne   omciija  ruzpruv  ininistrskc-gn sveta u tfcuovbki kuiiurunci in o ruz^ovurih  v  St.  AiarKhcriii.  Kal^;r Je izvcuL'l vaš dopisnik, io minibtrsKi predscaiiik >c.  Nikola Pašič    Drccitai vsa  došla  purucila  naše    đoie^acijj t>z. zunanie^a ministra   dr.   Ninčiča. Ministrbki svet je vzel poročila o ra-pallski pogodbi in o raz^ovorih j^ie-de njene izvršitve na znanje, stoji pa vstrajno na siališču.    da se    določbe rapaiiske    poredbe    popolnoma    in brez poDuščanja izvrne cz. Izpolniio.
Ministrski svet ie slileuil. da se takoi odpošiie zunaiiiemu ministru dr. Ninčiču nova navodila, da čim-preje zakliuči razgovore slede Izvr-šitve rapallske no^odbe in to v prvi vrsti, ker je stališče naše vlade v re-škem vprašan'u diamecraino nasprot-no od cne^a italiianske vlade.
Zunanii minister dr. Ninčič prci-me dalie potlastilo podati v imenu naše vlade striktno izlavo, da na?a država vzrrata ori tem, ćq se ima izvršiti pogodba, skien'ena in podnisa-na v Ranallu. dalje ima oh'aviti itr.H-janski vladi to načelno iziavo s rri-Dombo. da stavi na$a vlada ori Zve-zi narodov prcdlog v svrho registracije rapa!lske mirovne pogodbe. Tak predloe za registracijo ie toliko boli utemeljen in umesten. ker je rok za registracijo dosnel dne 11. t. m.
—  Beorrad, 14. anrila. (Izvirno.) Snoči z orieTiteksnresom ie odpoto-val v Oenovo nz. v St. Mar?rher1to poseben vJadri kurir, da izrodi    zu-nanjerrm ministnj dr. M. Ninčiču nova navodila vlade.
—  Santa Mareherfta. 14. aprila. (Izv.) Obse£ vprašani. ki so predmet razgovorom mod naso in itnlijansko vlado je tako va/en fn obširen. da ie treba računati na dnlrotrai'na   posri-janja. Snlošno- Itnlna ne kaže posob-ne najrlicc. da bi do^lo do čim prei-šnjih  oficijelnih  zaključnih  razerovo-rov.
—  Beocrad. 14. aprila (IzvirnrO Kakor javlia    posebni    poročevalec »Pol'tike«   e.  Andrija  Milosavliević, te italitenskl deb^zt Te*t* -lo pripra-vil đooolniino točke in določbe k ra-nallski no^odbj v trdni   nad?,   da ?ih
naša delegacija oodoisc\ Čini prefene privoLiunio iz IS^Oirada.
—  Santa Marcherha, 14. ai*»rHa (Izv.)  SploSno   \iaaa  v  kraćih   ratK? dclccraci.ie prepricaiije, da sl.usa  "talijanska  vlada  razgovore o izvrMtv! ranallske pocodbe či:rbo!l znvieCi, da tako prit!t>fci na ča*-u in s tern ^o:i r.a-do na ta najin na§o do!ca:^ci?o pridobiti za cetove konccsJio, kl Uh stavlja in zahteva Ita!I>a.
—  Santa Marirherita,  14. aprila. Uzvir.) Razgovori dr. Ninčiča z i talijanskim! poliiiki s*^> se včerai nadalje-vali.  ZnTuuni   minister  dr.   Ninčii  ia nainreie krjvforiral s Cr.ntarinijom ir» nato s rodtoinikom Tosti di Valral-nuto.
—  Gcnova. 14. aprila. (Izvirno.) Amcriški veleposlairik v- Rimu jo prl-spel v  Cienovo. da  /aslotlr.ij- potok jrenovske konfjrcnco kot m>azovalec Veleposlanik Zedinjenih dr^nv pa  % velikim interesom zasiedulc tndl ra/-govore med naso de!etracijc> rn itall-Jan^ko vbtVi r zul.'vi r^pn'lskc po-rodbe.  Amcri^T vel^pfvslanfV le te-razll odtočno ^eilo, Ćx se H razemrtv ri posne^rn, hitro '/^kltačllo fn Izrf-§1 raralfska porodi?   ^r^crHc? fc fn-teresirann na čjnrre^^Ji -o^Jtv! ro-šKera vrra^anto.   Tiifti    Frnnclf^ fn An^liia se zelo zn^i^ite ra razizo-vore v SfnM Mpr^hcrM.
—  Of»*!Ova, 14. apriln   Ozvimn.) Od ameriškera voi^noslariVa izraf^-na želja za tak;rvšn*o rc^'tev re^kcv P3 vpra^anin k? vzbMi'h v ftalltan-s?-:!h krojrih rrhbok vtis. Vnliva Utdf na Ant:In*o in Franclto.
—  Gonova, 11. aprili (Tzv.T Kok»-t^ri c:on<»v^ki li.^ti radnje Hnovr priol>-ruioin   rtizne   Izjavo  o".   lntervir^r»A   c*S
pri'obriiUMo izjavo« Tn^tij* In 0«mf.iH-nijn. ki so pa v W*«tnt ?Hr> m»t«»^T>rt. To iz.Mvo moralo pot^Tii H^ti ,l«ninnM-rati. Tako 3^ noki li^t pnoN'-il pon^-ilh o odnosa jih med Ttaliio 1^ mSr> krnlj«*-vino v notn.'noTn o^.v^u. Omonll pn ]<x, đ<* je konziiltn v Rimu spr(\1^!:i o po toku razpovnrov i 11 njih rezuitnta clol-tro porocih> Iti <\n jo pr!(V».lci»vHti v nnj-kraj^em Čr»-*u vl.Tflnoira korminikofv R»%-nntor In <!r^a\nii po;ttMnlk r<;Tit'»rlni ima v Santi ^lartrboriti stalna ntiko 7» našn de!«\rrarijo. Snlaj jo znlitoval od rimske konzu'ti* zenilfovido in ilo^ni-mento, nanA^njočo so na iro^to Zador. Vooraj  jo \r Snntn Miru;hor*t*►  iz   I\ima
L".     ■ -i    1 ■ -            i..   .       1.....■                  i      11, ■ f— ■   Tt«
Plrhl in kožuhl.
Kar vse v nič devajoče zavisti menda res ni kmalu kje toliko kakor pri nas. Ko je pred dvema letoma iz-šla prva velika publikacija o narodnih vezeninah na Kranjskem in svetu podala v posnetkih nebroj odbra-nih uzorcev. $em io v nekem listu radosten pozdravil in nje avtorju prof. Albertu Siču po dobrem pre-udarku napisal par toplih besed, Ve-del sem. da imam pred seboi Drvi del velikesa opusa, ki si sa ie raziskova-lec slovenske narodne umetnosti Al-bert Sič določil lahko rečem za živ-ljensko nalojjo. in bilo mi je jasno, da bodo Sičevi zborniki za proučeva-nje naše narodne umetnosti prav tako važni, kakor so za raziskavanje narodnega pesništva Štrekelj-Glo-narievi zborniki slovens. naroa. pes-mi. Pa moje zahvalno in bodnlno priznanje temu in onemu ni bilo niČ kai všeč. Ustreženo bi bilo. ko bi bil opustil vsako priznavalno besedo in na pretejre zabavlial. čeprav proti bnlišcmu prepričanim ter uKotovil. da bi bil ta in ta vso to reč dosti bo lie opravil. Čeprav so se zajedllivci končno nridružill modemu nazirariiu in so verdprle priznali, c'a ie Drof. Si-čeva pr^''T-"rci:3 za^iužna in usnsla. sem se odločil. da to pot. ko mi je govoriti o Zbirki narodnih oruamen-
tov, specielno o mapi »Narodni okra- I ski na pirhih in kožuhih<r. ki jo je prof. Sič te dni izda! pri državni za-IoKi šolskih kniie in učil v Ljubljani, ne napišem naprosto svo.iih misli, ampak so o njej in merito raiši izrazim s tem. da zapisem. kako je ta najnovejša Sičeva narodnoumetnost-na objava v živo segia temu in onemu mojih znancev.
Kakor veleva spostljiv novrnar-ski običaf. zanisem nainrei, kakšna je ta publikacija na snloh.
Format ii je velik. Finej^a izdaja je prirejena kot mana. cenejša pa v obliki zvezkov. katerih ie osem. Ob-seea 41 barvotiskanih listov. od katerih jih deset razkazuje okrasKe na pirhih. 31 pa okraske na sedai le §e poredkoma kdai vidnih moških in ženskih kožnnik kakršni so bili še pred dobro 60 leti v splosni navadi pri nn^Th kmetih in kmeticah. Oboje okraske je po nrisrnih komadih do-snel in barvito narisal prof. Albert Sič. natisnHa Da iih ie lutblianska ti-skarna J. Blasnikovih naslednikov z vso ak^rateso v linljah in barvnih tonih. Kaj razkazuje albnm, je Dro-fesnr Sič v r>nietno pijanih sestavk*li z lahko umltfvo in okretno T^sedo oovpdnl v pride^anern raTiasnil^. k! ^a ie r^tisnifa in 7 dnbr^ iT^n-Iiml MUStrr»ri-nnii ^r> fotoPT^f1"?^ ^"rpmi-la tnkaisnia Ju^o^^ovanska tiskarna^ oziroma nlena kliSama,
I Zlasti zanimivo se bere v tem razjasnili!, kar Dripoveduje avtor o naših velikonočnih Dirhih. kako so jih jrospodin'e in dekleta okraševale in jih v Beli Krajini okrašujejo še dandanašnii. od kod so zajemale vča-sih presenetljivo lene, vsekdar pa nreproste in na moČ prikimne ornamente in kako se po kmetih s pirhi dobrovoljno. V posebnem sestavku je zabeležil. kar velja vedeti o žal iz nošnie srinevaiočih kožuhih.
Namenu PiiblikacHe dobro ustre-za. da je zadosti obilno razjasnilo ražen v sfovenščini natisnjeno tudi v srb^Vem in franeoskem iez'ktT. Ker Jiififoslov. tiskama ni imela cirilišVih črk. se Io moralo srbsko besedilo staviti v latinici, tako da jra torej lehko čitaio tudi ćirilice nevešči Hr-vatie. Naslovno sliko: zastaven mlaci kmet in brhka kmetica se s kožnbi oblečena stičeta v plesu, ostarela mati in za možitev srodna hči pa opisuie-ta oirhe za Mižnie velikonočne nraz-nike. ie priknpliivo narisal Anton Knželi in Je barvito natisnila zgoraj cmen^'e^a d^mača kliš^ma.
Np?pf^i sem svoi IttokI ^ptoć-ri^ ok^asVov r«a Pirhfh fn ^nf^ih^ poVa^nl rnsnnfiii, V? ie z^nn froiiv^c
lraC!1"f*    ^n    Tl"rlrnSr,ani    T>T.r4pP|^^1T    jj^j.^
in snretno nora7vratitev.    zlasH    na precizno rernott 5ič#Yih rUb.   Tud!
on sodi, da utegnejo Sičeve objave postati epohalne za štndij in nadalj-njo iisodo slovenske naredne umetnosti. Sai obeta prof. Sic čvrsto na-daljcvanje in javlja, da je naslednji zbornik »Narodni okraski na pohjšt-vu. na preslicah in vretencih* že v tisku. — Pa mi dornišca odmerieni prostor, bi zapisal še pojjlavitne misli razgovora, ki se nama je utrmi, ko sva ogledavala list. ki razkazujc v Skofii Loki in okolici pod tujim vpli-vom iz tairošniecra samostana posli-kane pirhe. Kolika razlika med samo-raslimi. iz prirojenc^a lcpotočntja vzevelimi okraski na nnsih narodnih pisanicah (= pirhih) in iziimctničeno šarastimi tii.iinskimi noslikamcami! Tu prikupliiva, uprav divna okusnost v prenrostoti. tnm nepriietno, urrav zadirčno brezokusie. Če se ti dra-žest naše ornpment'ke še ni razode-la v vsei svoji osvoievalno-sti, postavi domači tvor nasproti tujemu, pa izpregrledaš!
PrijatPli. ki poTiči'ie na srednji SoM risanje. ?e ob pregledovanJu ti^u-ralnih zaklndov SiCevc^a al^ima ^arVrv ovcseiTc*n t'tsril z ro^nmi in i>iavn\ da vodstvo pjeTove^a zavoda m-nrn ?n mora rahnvitl vsaj en H\ro(\. v»r rnč "f k*r-r,i"i n?.!ti    pri-
teišesra na?di5^^ ornamentskih nzor- I c*y sa baxYorisanl# g«om«tričnih fei *
stiiizovanih likov ne^o Jih nudik*    t! listi.
ln ko sem Sičev album razkar>o-val dami — se ni nič treba muzatu le dobra prijateljica moje žene ln bila pri njei v posetih —, se za moje modrovanie o pirhili in kožuhili na malome žaljiv način ^o zmenila ni, ?mpak ie vsa razvneta ženi čehmja-la o pređivr.ih motivih za okti«rio. pa ceneno krasenje snomlađnMh in poletnih toalet za srosne. mladenke in otroke. Našla ie prikladne vzoreo vsepovsodi. v nanskih oirhov kakor v bnrvitih reprodnkcijah kož'i^nih našitkov in bi si moi izvod »za na-tanenejši prccrled^ vzola sebol ^nn nosodo-v. ko ii v.q bi Ml z vsem taktom dopovedal. da bo vsekakor boljt\ dn si kuni svojega.
Sai 7? današnje razmere no stane hosrvccli koliko: rnnnzi v fineiši \%* dpfi s nodohami. nat;sn*cnimi na karton. 100 dinarjev, na navijen paptr Pin. 75. v rvczklh pa po 10 dinarjev za zvezok.
Ko bi bil T>o>ka2?J se Tx>Micni te-delovalki ženskih in otrnSkih oh'ačil in odeHHi lopotnni. stavini. da M hil rrzpaiii se živeišc požfljmje po nabavi.
VrHVa nrxx. ho Vmaln in fc si mu* č?te clavo.   ka; bi n^^rMi Ta nfrho. , Fin f'--Hio,   s kaicrim 1* v :■" ^ro+ova > luir^ii!                           M. I&UaK.
stran 2.
.SLOVfiNSKl NAROD*, tinc la aprfla i^2.
itcv. 87.
prispal ptoeebnf kurir Ualljamk* vlada.
— Rim, 14. aprila (Izv.) Italijan-ski zastopnik t Zadru Moroni je pri-spel v Rim. Imel je daljše konference a vLadnlml krbgi ter je odpotoval v Ge-novo,
__   Santa   Margberita,   14. aprila
(Izv.) I talijanski listi n&gia&a^S da sa vrše razgovori med našo in italiJanBko vlado v zelo prijateljski obliki. Obsto-jajo pa gotove težkode v gotovih vpra-danjih. kakor znano, 90 staliifta naše vlade in i talijanske gled© Zadra Ja R*-ke t diametaalnem nasprotjiu
Kotiferenca u Genoufl.
VEZI MALE ANTANTB SB UTRJU-JEJO.
— Ctenova, 14. aprila (Izv.) Raz-mfe^je v meli antanti je popolnoma hsjs moniono. Med delegacijami male antan-te vlada popolna soglasnost v vseh vprašanjih. Mali antanti se je posrećilo đoseči v vseh važnih komisijah in pod-komisijah •svoj© zastopstvo. V komisi-jah se menjajo dogbvorno delegati raznih držav male antante. Mala antanta ima svoje zastopstvo v vseh velikih ko-misijah. Tuđi glas naše države je dovolj moćan in državnemu ugledu priineren. V političnik komisiji zastope našo državo zunanji minister dx. Momčilo N 1 n 5 i 6, v finančni komisiji minister financ dr. Košta Kumanudi, v ekonomski komisiji minister n. r. dr. Ye»-lizar Janković in v prometni komisiji dr. Ivo K r s t e 1 j.
—  Genova,  13.  aprila.   (Izv.)   Vsi stro-kovnjaki male antante so imeli danes skupno  sejo  v   hotelu   »Brlstol«.   kjer   biva   naš runanj! minister dr. N i n č i č. Odnošaji med đelegacijami male antante so Iskreni in se čim bolj utrjujeia   Delegacije male antante nastopajo  solidarno,   sodelulejo  dogovorno v vseh vprašanjih, da tako varujejo skupne interese.  Mala antanta vztrajno in odlc-ćno xastopa Interese svojih držav v merodainih komisijah. Vse vesti o đisonancah so rteres-nične.   Med  vsemi  zastopniki  male  antante vlada popoln kontakt 2 nastopom male an-tante na genovski k°nfercnci }c ustvariena nova situacija,  v kateri ima važno besedo naša država.
Madžarska In Boćarska sta na konfe-renci osamljeni. Madžarska se trudi po svalili đelesratih. đoseči sporazum z Boljrarsko fn Arnavti. Avstrija Je nevtralna in ni naklonjena mali antanti. Njeno postopanje na-pram mali antanti Je korektno.
—  Genova. 14. aprila.  (Izv.) ZastopnikJ male antante so včerai na seji raspravljali o Llovd Oeorjrevem nacrtu pogodbe, da se za đe^et \ct države nbvezujeio, da bodo Čuvale mir.   Sejo  Je   sklical minfstrski  prertsedmk ctr. RerteS. Mala antanta v načelu odobrava Liovđ Geortretev nacrt pod fcotovfrrrf saran-cfjamt,   in sicer:   1.  Državom male anianie se prisna pravica tuđi z oborozeno silo vre-prettti   vsak   reafnvradlsM   poizkns   Habs-btirgnv oiirnmn Hnhpnzollerncev* 2. vse to pozodbv sktenafnPe države prevzemafo moralno  tn delansko  obveznost,  i nhnrn*<>no stlo nastaviti proti onemn, M bi napađel kako drugo soseđno državo.
RUSKE    OBMEJNE   DRŽAVE   IN MALA ANTANTA.
— Genova, 14. aprfla. (Izvirno.) Delesratl ruskih obmernih držav so pričeli z zastopniki male antante razgovore z namenom. da dosežejo sporazum glede skupnesra nastopa na konferenet v zaščito interesov. ki so vsem več ali manj skupni. Deleeratie ruskih obmejnih držav so pripravljeni podpirati malo antatito v vseh ko-
rnisijah. S pomočjo teh delegatov je bil tuđi izvoljen v najvažneišo politično komisijo poljski zunanji minister Skirmunt.
—  Genova« 14. aprila. (Izvirno.) Sedaj maloštevilna švicarska    delegacija le spoznala važnost genovske konference in je zaprosila bernsko zvezno vlado,   da znatno   pomnoži švicarsko delegacijo.
—  Genova, 14. aprila. (Izvirno.) Komunistična omladina je včerai priredila ruskim   delegatom   spontane manifestacije.
—  Genova, 14. aprila. (Izvirno.) Većina delegacij nevtralnih držav za-stopa nmenje, da se priznanje sovjetske vlade odgodi.
—  Berlin. 14. aprila. (Izvirno.) Po poroeilih berlinskih listov iz Ge-nove se razmerte med Ćlčerinom in Barthouom čim dalje boi] ooostruie.
—  Genova, 14. aprila. (Izvirno.) V finančni komisili so   ustanovljene tri posebne komisMe: 1.) Komisija za ureditev valute; 2.) komisija za med-narodne kredite in 3.) Komisija za menični tečaj. V komisijo za meničnl tečaj je poleja: ostalih izvolien tuđi zastoprtik Jiis:o5lavh>.
—   Genova,  14.   aprila.   (Izv.T    Na prvi seji  politične   komisije  od  madžarskega  m!-nistrskega predvodnika erofa Bethlena predloženi  memorandum za zaSčito madžarskih manjšin v Ce$ko«lavaškl. Jugoslaviji in Ro-muniji ne pri do v komisiji v razpravtv
—  Genova. 14. aprila. (Irv.) Stroški «•-novake konfererce se računalo na 30 mllijo-nov lir Mesto Ocn^rva se je izjavilo, da prl-speva k stro?Vorn 25 mililonov. Po konSani knnferenc! pc*c»ve ItalHan^ka vlada v^e ude-ležene dr??.ve. da pr&dlofe račune o Izdai-kih v svrho obračuna*
—   OenoTa.  14.  aprila.  (Tzv.1  Stevfio V (Tenovi navročih novinariev CTasa 070. Samo o otvoritveni seii korf^rence !e Nlo hr-zrjavno oddnn:!i nad 2 400.000 besed'. Dnev-vn se vr?e tcle^on^VI   raxcnvor1   evro^^kih đoD;?nikov % ra^nimi  vafnimi  centri Evro* pe. —
FBT^TOD POTNCAHFJA.
__ Rim, 13. aprila (Iet.) >Giorn«r
Io dT Itnlia< javlja iz Genove, da jt& za francfcskesa ministrskesra predsednik« R. Poincareja pripravljeno in kompletno opremljeno stanovanje v vili Rag-g i o.
—  Genova. 14. aprila. (Irvimo.) Posebni porocevalec 5av!ia    londonskim »Times«, da so italijanskc oblasti v Genovi preiele ukaz uriDraviti vse potrebno za stanovanje franco-skemu   ministrskemu *   nredseđniku Poincarćju. Kakor zasrotavliajo. Dri- ! de Potncar6 prihodnii torek ▼ Qe-novo.
Jnllislia hrallna*
—  Iz Drcžnip© poročajo, da orož-niki iS^ejo tuđi tam in po Posednih ra-seh orožje in streljivo. Tako so takaj prvi dan raži skovan ja udrli v večjem številu v  nišo  Alojzija Berginca,  premetali  vse,  kar &o n-a§li,   perilo, oble-ko in  druge hi.^ne reci, nato  pa Vzeli in odnfeeli, kar jim je ugađalo. Iz hleva so pobrali vso krmo  in razno kmetij-sko brod je. Ko je po sp odar izreke! željo, da bi morala, hiti pri hisni preiskavi nanrzoca   dva   občinska   Bvetovalca  ali župan, eo po furovo zadrli nanj in rekli,   da   n^   potrebtijejo   nikc^ar.   Tako je nažo ljudstvo- nepresiano izpostavlje-no     Biknnam   in   proganjanju   a   gtrani italijanskih oblastnilćov!   —  V  občini se gradi več poslopij ali zaposleni eo pri građrjenem d'elu skoro samo tuld, doTnačfni   pa   Btrada.jo.     Res,     žalbetne raiaajere!
—  Aretiran je btt po karabinieriih neki 24 l^tni hlapec Anton Vorkoe (?) iz Brezovica v Jugoslaviji, ker j© ukra-del. kakor te pripovedbval njegov gospodar, v Jiieodaviji par konj. Po ar©-taciji eo je ugotovilo, da \jrrn, ardtlranec
odg©de»ti $e__ dvajf^t let je^A    ker je
ubll svojo sestro.  Tako vsaj  porocajo goriški itelijanski listi.
Popisi.
__   Proganjanje    ma-riborslrili   tr-
gavoev. Iz Maribora nem pišejo*. Dne 6. t. m. -se jo pred kazenskira eodiščem v Mariboru nadnljovnlo postopanje proti trgovcem, pri katerih j^ policijska raeiia dne 10. marca našla pomanjklj>-vosti v bznnSenitL oen, k«ikor to doloia zakon o pobijanju draoin]e. Tndi to pot po bili vei ražen dveh, oprošteni. 6o-diš^e se j« tuđi to pt>t prepričalo, da PO vidno označen je od strajii policijski b organov ne razrameva zakoniti do-lo?b? primerno. Nflivefc ?r© za ta^e slu-čaje, ko nis»> bili posamni predmeti oznečeni s ceno. bodi3i ne v Izložbi, ali ne v trgovini, bili pa so označeni ostali predmeti istega blaga ali pa so bite c«-rve sumarično vnisane v knjigi, ki fo knpcem na razTX)last>. Obso^enib j« bilo le par takib, ki sploh nišo imeli nobe-nib ozna6b; obeojeni eo bili po 24 ur sapor^Jjtj^lOO^^OOO dJnmik^ 9
vseh oprostilnih slućajih pa Je ftmkcl-jonar drž. pravdništva takoj prijavil vzklic k^^or tuđi proti prenizko od-merjeni k^znl. Vzklirni ^nat Ko irnel rediti okoli 50 tftkih rfučnif*v. .T^vnopt, posebno trgovci, se relo raniTnajo kak-šno pravno fitaližSo bo ZAv^elo vzklio-n6 »odišče.
—   Dra^a hrana, Tk MaHbiorft nam pišejo:  6e pred meeeci  nair^enejsl Maribor hoče v podraž^nin ori vi dno prektK •siti najdražji Zagreb. Pri neki privatni stranki plaču] ej o ur^dniki si cer ree za prvovrstno hrnno s srebrno npravt> 4000 K m*e«Nhio. To nev^da ni?*o navnd-ni državni nrndriki, niti ravnatelj? de-narnib zavodov, ki stoj« na «lbvMW, ČA rf privo^Mjo najdražjo brano 1950 K tne-
sečno. Ampalc ti srečnefci «o __c*rin-
pki urnriniki. Kor U gospodjo plnčuje-Je za  fiobe,     (kater©    imalo i r,  gotovih razlogov  tuđi   na  dv©h  etr»neb)   pr^ko 1000 K,  &i  Iftbko  iRTft^unamo,    kbliko morajo k^aIužUI • po^tranfikiml dohod. ki, da morejo pol ep teb drajrbofnosti fte šampani^iratl twr si privoditi &t* razne intimne dobrote Mvljenjn. To preplace-vnnje od te strani \t* tndi glavni vzrok, da  ee je  do-alej  naj^blidnejsi  Maribor naenkrat tako ijrprfnnenil in da »e naj-dejo tak^ n*verjetn« mrlike. Dobi  ee namrec Sie hrana po TO K za abonent*, ista ali le slabša drucrod po 40—60 K. Ravno tako fo § stannvanji. Se dob© le-pe sobe Se po 200 K, dorim veljalo v isti hisi sl«b«5j§e, sobe polrif* ^teoic 1000 —1200 K. Skrajni Sas bi bil, da vse pristojne oblasti napravijb red t teh krifie-cih ne»ogld«jih.
—  DemaeoirHa. Tr Cetla nam pf-
šejo: Iz zadnje Številke »Naše vas!«, | glasila zemljoradnika  dr.  NovaČana v  Celju  ponatisnento    odstavek    12 uvodnika »Kako dolflTo še. •.« ker Je značilen kam lahko eabrede oesniškI | talent, ako uganja detnacroSko   Doli- i tiko po zakajenih kavarnah.    Odio-mek se glasi: »Tuđi v sredniih šolah moramo star§i ooazovati silno strogost, tako da veliko dobrih ucencev ne dobi prvega reda. ZakaJ? Da krat-komalo dal! časa sedho na    innetni način na Solski klooi   in Hm orideio nanrei dijaki niže Donave in Save po
Politične oestl.
=a Avđijenoe. V avdijanci Je v6e-rsj kralj aprejdl minUtrskega pred«ed-nika Nikola Pašića, ki mu 1« poit>ćal o položaju in o poteku raigovorov v Santi Margherlti. V avdijena ata biU epre-jeta tuđi mini i tor vojne In momarioe general Vaćić in ministar prosvete Sve-tozaj Priblčević.
=z Proti novim daTkon In »ovomu po-sojilu. »Pravda« poroča, da Je većina Čla-nov v finanCnem odboru proti temu, da bi se potom kratkih naredb v linančnem zakonu za nove dvajsetine uvedli novi davki v iznosu 100 odstotkov na semljišŽa In novo loterijsko Posojilo v cnesku ene milijarde dinarjev. Finančni dbor bo rahteval od I finančnegt ministra, da predloži posebeo i zakonski nacrt, v katerem mora točno navesti, v katerc svrhe se bodo porabili novi davki in novo posojilo.
= Atentat na kralja f»red apelacijskim ftodlščem.   Apelacijska   sodišče  v  Beogradu Je   razpravljalo   o   pririvu proti  obsndbi  v znanem   procesti   radi poskuienesra atentata na kralja Aleksandra dne 28. lunUa pretek-lesa leta. Apelacijsko sodišče )e sklenilo. da se   akti   vrnejo   prvemu   sodi?fu   v   svrho, da   se  preiskava   Izporvo^ni   gTede   soohtofe-nega  Studenta  Savo  Nikolića-   Nikolić le  hU obtožen. da |e Izročil komunistifnemu glav-nemu odbarti prepls zaupnih aktov o formaciji in  mobilizaciji  vojske. Pri  razpravt  se je Nikolić  zapovarjal, da mu le bilo sploh I nemoKOČe dobiti v roke te akte, ker jih  le I imel podrm'Vovnik Aranjcjelovtć shrarjene v ! blasrajni. od katere je no^il klinče vedno pri ' sebi. Pri tem ^e Je Nikolić skliceval na pri-I čevante   podpolkovnika   AranRjr1o\1ća.    Kcr podoolkovnlk  vobče   ni   Wl   rasll*an,  le   ka-sacij^ko sođi5?e skienllrv đa se nal podpol-S kovnlka   Aran«r!elo\Mća   naknadno  z?^!i<i   In potem vrnejo «kri aoelacilskeirm »odlšču, da končno razvodi r> pr!zi\Ti
= Boria Savinkor proti politiki Ll03TdA Georgi?*. Boris Savinkov, oner-' gični proti\Tiik car^kega režima in eo-vražnik boljševikov, je objavil v >Ti-mesuc odprto pismo na naslov britan-skega ministrstega predaednika Lloyd Georgea. Očito mu, da Je ratajil svoja načela, ki jih je tastopal prod dobrim letom in deluje «a priznanje sovjetsko vlade. Lioyd Georgo 8^ trudi utrditi nezooani tuji Jarem nad ruskim ljudstvom. Priznati bate vlado, ki je niska »emlja, ruski narod ne priznava. Zgoditi se mora, kar e& v zgodovini ie ni zgodilo. l\xla pravi, upravic«ni zastop-niki niskie^ra ljudstva po pfcdeu boljso vikov n© bodo priznali vol javnosti po-godb in drjgovoror z usurpatorji. Rn<z-logi za izpremenibo stališe a britanske vlado so puhli. 2e 18 m^eecev se peha Anglija, da bi navezala a Rosijo go-»po darsk« stik«, kor &e boji nemeke gospodarske invazije. IVnla ta strah je neute* ! meljen, ker NemSiJa je jroepodareko ta-! ko iz6rpanaf da je netnška prevlada v j Rusiji brez pomoći kapitala \z Angllje, FranciJB in Zjed. držav nosmiselna. Tuđi britanska nezaposlenost ne bo rmanjSana, ako «e prizna sovjoteka vlada: tekom 18 me#ecev podani 9 eor-jeti se nezaposlenost v Angliji ni prav nič nnanJMa. Boljševlki zdaj vidiio, da 80 &<* u jeli v past, Iz katere ni iir hoda. Sprejeti nnorajo vsako zahtevo, ki je usmrrjena k obnovi roim in reda na Ruskem, ali pa oditi s konference v Genovi. X<e pozahljajte. da s* podate ž njimi na predvečer njihovega padca! — Snvinko- ^ '■ ">:" nn tem, da &o riolj-šerrikom v nikakem 01 i ni ne snre po-mapatl. A Cičerin se rede v Gcmovi no-eramno predrzno kakor h^zardist, ki ima ali dobiti v Igri milijone ali p* si mora pognati kroglo v čelo. Lloyd Ge-org^e pa5 pozna take hazardist^.
sr Dr. Al. Ra»in o Nero^iji in Ra-rifl. V Plrnu je imdl biv&i csl. finanfeni minister dr. Rašin na prcdve^M- genov-■eke konference velik političen govor. V Genovo priđe nfed drupimi driavami tndi Rusija. Pride]t> tjfi oni, ki so minula leta pošiljdli brzojavke * ukaz! >Vsem!< kaj imajo d*>lati. Pridejo lx Rusije, kjor umirajo glađu milijoni, kjer f»o unleene vse želer.nlce, kjjer se po to-tovarnah ne ddla, kjer pt>lja n!so po**^ j\na, kjer iz povodnji krvi ni vzraslo nlft dobrepa, i« krvi, ki »0 jo prelili več nego Ivan Grozni. Ta boljke viska
Rusija,  kl  Je Izdala  svoje  saveznike  v miru  v Breatu Litov^kem,  ki fo hotela ! irrociti   ves  svet  pr«no£l     in     presill N«nMJ«, ta prihaja zdaj v Genovo, po-jrftjnt •© za jrt^podarsko ureditev pveta! l A ne več na komunističnih načelih. ne-; go    na    nac^lih    eovražnegft kapitala! Prej s*> uničili v^os ruski  kapital, »daj pe proeijo za pomoć tuji kapital! A v Genovi s© udeležnie    konferenre    tuđi NnnSiia, ki je Tvrelila oel« reke krvi in . i* diviola prt)ti  180111 principom morale, člove^kega ihita in vsakršnje humor ni tete.  Zaree, hitrt> poz«nli|a svet! Po-zablia   vBe   neCuvenJe   zločine   Nemčije in njaw» nafbolj  pmujsne način© morje-pja po Evropi nm. kopnem In na mbrin-Ta dva br^zbo*ne*a. krvolok i» Rusije in Vrvolok iz Neir^ii«, sta ee »e^ia ^ot brata ▼ Gnuovi. Ali se ntvrMno čuditi, 1 đa gleda Franci Ja 2 velikim n©Baupar I njem na to konferai<*>? Tu naj e© odpti-j ste vri zločini, *affre*enl po teh drtavah i *avah? T^1tid««tva «0 međ tH»o liffnblla vert> v clovekoljInblK  Zdai pa naj se j *verstvft    i©   sankcijlonirajo? Moralna I reparacija Evrope se ne »me prodati za neto gosp*>d*rske dobi cice!
35 Spomenik Karta t Stetaa-ftumzenii. Tz Budimpešte porocalo, da se je pričclo v Steinaman^erju zbiranie darov. s katerimi se hoče postaviti SDomenik umrlcmu bivSe-nw kraliu Karlu. Na čelu Kibanja se nahaia ikof v Steinamangerju grof Mikcs.
*-« Ceu© nMOTi v Mariboru. Kljnb t€tnu, da ie vtd n&mic&r ni već prvo-Yrbtne kiavue iivine na raxj>olago (ker se tiato malo kar j« j^ ie preostalo, itr važA vse preko maje) in kijtib temu, da &c> na zadnjem »ejmu cene la Im>1J^ li-vino padie od 40 na 35 £. in so kot j>r-vovrstiio meso pro<ia.ja meeo manjvre<l-n« živine ki »tane živo teio iiiaksimum po 30 Kt bo me&arji že pi"ed sejmom p<*ikočili od 4S na 60 K- Tri 48 K je ostalo hbogo živino, ki je na zadnjem P.-jmu st;ila živo t^žo *xi 22—28 K. V U*j kriče*-i diferenei med sejmsko in pro-(lajno ceno ima kontrolna oblast orožje, s katerim lahko vpliva na preuredilev cea v podrobni prmlAji.
__ Zadiijc  živinske  rone v Marilx>-
ra. Ka zadnji žiHn^ki ?ejem ^* Majiboni dne 11. so reno živini v eplo&nem zo-|K^t znatno poskočile. Ker pa to pot ni bilo vnnnjih tr^ovcev, se Je malo prodalo; od 417 na sojom pritrnanih koin.v dov ee je prodalo komaj 130, mod tem le na«kftj mal^^rn zn izvoz v Bakar. Do-bolorejene živina tad i n^ t^rn »firmi ni >>ilo in niti 10 k«»m«d«>v Vl^ pr^ko 500 kpr. .^© en tak s^m br*^x vnanjih izvof-nioarjov in m<ilo l^pAe vTf^no pn lx>do cen^ moralp> p-inie o<\ ?nbf* p«*ti na n<*r-maln^]^ razmere. PrienaM se je: 7 M-kov, 127 \t>1ov, 227 krav, 5 telot. C^n<*: debeli voli 30 __3*i Iv; poldo-MH vf>ll o,q_^o K: plonfpn.«ki voli 2S—?»3 K; Vi-ki  za klanje 22—28 K;    klavne kmv«
22__30 K; plein»n-?lce krave 15—22 K;
krave za klobc^arjo 14__1^ K; molzne
in breje kravo 18__22 K; mlada živina
21—32 K.
—S Težke rarrnere v anvlešk] trgovini Jn hidustrijl Okoli 800 an-p:le^kih fndnstrijalcev in tr^ovcev vseh vrst je nosalo na konfererico v Oenovo brzofavko. v kateri izjavlja-jo, da angleško tn?ov*?tvo pričakuje od konference osvoboditev od ne-znosnih razmer. ki ovi rajo \n uhiiajo trgovino in industriio vsesra sveta. Ta brzofavka je precej prcsenetl^iva, ker se je splošno mislilo, da anj?le-ška treovina in industrija v prlmert z drujrimi še najboliše prospeva v po-vojni dobi. — Pred dnevi pa je spo-rocil anjfleški delovni minister dr. Mac Kamera v spodnji zbornici, da znaša število nezaposlenih sedaj 1,762.000. doclm je znašalo sredi ja-nuarja 1,934.000. Torej je padlo ite-vUo nezaposlenih za 172.000.
—g Prodaja razbitlh sodov. Intendantsko slagalište v Mariboru ima na prodaj okoli 50.851 in 1970 litrov sodov, ki so se razbili tn so doge na razpola^o. Pozivajo se in-teresentje. da stavijo do 20. aprila t leta pismene ponudbe, koliko plača-jo za ta materijal. Materijal se more pogledati pri upravniku intendant-skega slagališta v Mariboru.
— g Dobava elektrtenesa materijala. Ravnateljstvo državnih želez-nic v Subotici razpisuje na dan 15. maja t 1. ob 11. dopoldne pono\Tio pismeno licitaciio c:Iede dobave električnesra materijala. Predmetni oglas je v Disarni trgovske in obrtni-ške zbornice v Ljubljani interesentom na vpocled.
—jr Boljševiško eosnodarstvo. V Stockholm so došla porobila, ki sli-kajo strasno stanje skrajno zanemar-Jcnih ruskih ^elcznic. Lokomotiv in vasronov primanjkuje. da bi se gradili novi. na to pa nihče ne misli. »Eko nomičeskaja 2izn<r pišo, da železnice ne dobivalo r>otrebni*h živil in natura, ki so določena kot premije za de-lavce v tovamah. Sredi marca nišo dobili niti za Januar obljubljenih pre-mij. — V Petrotfradu prično kovati nov denar in sicer zlate pet- in deset-nibeljske komade, kakor tndi srebrni drobfž v vrednosti od 10 krrpeik do 1 rublja in to v velikih rnnofinah". Potrebno kov!nr> dobe iz zaplenjenlb cerkvenih rakladov. kl se v osrom-nfh masah orevažafo v Petrosrrad.
—e Kako hoče miti «rr$ka v'ada do đenarja. Or§ka vlada fe predložila parlamentu nacrt ra notranje prJ-sflno posolilo. Vsak državlfan b! m(v ral odstopiti polovico svofeca denar-Ja državi Trrot\ fnteresom 7% fn z od-plačflom ra 20 let. Današnje novčanice se imalo v določenem roku rnme-niat! za nove s polo^'Crto vrednost-io, za dniaro polovico na se Izdajo dr-ŽRvne obveCTitce. Vlada hoče na ta način dobttf eno milijardo In 500 mi-lijonov drahem. Panes fma v protne-tu trt TTTf1H??rrtf» nnvčnnfe.
—g ItaHfmifld svtienl trn. Naravni In omefna riila le ictavnf produkt tekstilne indnsfHle v Italiji. V tvomlcah t% svil« J« zaposlenih okoti J4.000 oseb. n»)ve€ ietisk. VftMko Vot?1nir«ncA deli 1 Milanski svtti Japonska. To se čnfc «lt«i& v r>romch r Zeđlnjetiimi đržavamf. Tzvof v Svloo upada radi Izpremenjene carine.
BILANCA AVST1?t.t«»KB AL.PINSKB-
— IhtnM. 14. *prila (Trv.V BUiiti«i avetrifcke Alpinskomontansk« dr»i*be imaSa 60.4S7.554 K fistecra dobitke. Predlagana jj© dividenda 100 K ™ nkr\-Jo (lanpko leto 60). Družba «viSa akcij-•ki kapital.       ________
Knltnra.
REPERTO1R  NARODNEOA   OLEDALlSCA V  LJUBLJANI.
Jh-ama.
Pefek,   14.   »prtla:   Zaprto,
Sobota,   15.  aprila.   Zaprto.
1G. aprila. N^iieljft jK>iK>ludnO ob 3. uri: Namifeljemi bolnik. Izven. Zvt^or   ob 8. uri:    Marija Stuirt. Izvcn-
17.  aprila.  PonMeljek popoluda© ob 3. uri: Golgota. Izv^n. Zvijer ©b 8. uri:  Pohuj&anje v dolini  šentflrirJRnski.   lzvrn.
13.   aprila.  Torek:    Naiuiiljdnl  bolnik. Ked D.
\% nprila. Srcda: Zaprto.
iiO. aprila. C'etrtek: Mttria Stuart liven.
21.  apriln,  Petek:  Anat*l.  Rci A.
22.  aprila.    Sobota:     Nvuniilioni bolnik.
Rod C.
Oprra.
Petck,  14.  aprila:  Zaprta    x^t:
Sobota,   15.   aprila:   Zaprto.
!♦>.  aprila. Neiloli'i:  Ma dam« Butterflv.
Irvon.
17. aprila. PtmtNlrM;r*k   Trubadur. Izven. 1S. aprila. Torek: P.ajr\ji. Pved B. lf>. aprila. Sr^ln:   Zm-rto.
20.  nprila.  Cetrt^k:   Čavalloria rustica-na.  Plesna loijondifa. Rod C.
21.   nprila.  Petck:    Ma dame  Buttorfly. 1'j4 E.
22.  apriln. Fobota: ob pol 8. uri zv^fer
3unizft. J{od A.
•       •       •
—  Dr. Lah Ivan: CeSka antoloici}^
I. Izdala Slovenska Zlatica, 1922. Uredno i zri arijo. Str. 322. N« jako l^i»o opremljeni knjizi htojl, da je to knjigo ur*Klil dr. I.ah, daei jo jo tndi spise!. Z*ikaj tuđi   izvrstiii  prefdod  če&ko     liter'itur«
do 1S70. L __ 77 6trani — je nj<*pnv in
pl*H]oči prev<Kii pesmi Puphm«»jerja, Hanke, Kollarja, C^akovske^a. Mach<% Krbf'na, rTavlička Kenidf\ llalka in Kra-ro&lKvreke r«o dx. I^abovi. Knjižno krasi v€vj dobrih p^rtrotov. Antologijo posT^tije Mati/*«! Slovenska slobodno-mn brAtakenm (*o*k^elovAAkmmi nnrndu v rpomin na^cera skupneca prottujonja in stoletne skupne borbo la om-oVoJ^ nj©. Tuđi dr. I>nh po nvođoma vt^no ozi-ra na Tzporedni kulturni razvoi Plo-veno^v in Cehov ter navala kratko vse «v©«^9 meni narrwV'Tna tf'kom rcfnulcv* veka. Kjrt^ovA ibirka ^r^Ajja nnjvažnoj-fec ra^topniko ftofekofdoraAkft poorije dio
I.  1870. iorej jetarej5o dobo. Dr. I^ab pa npa, da o naji^jo n/ol ncimi pemiki in prevajalci. ki nam podnio ^šk^? posnih ke od 1.  1870. da.]jo do dnnaAruib dni r
II.   delu   Ce^ko   antolofrij*.     Itnjisra  j« krafno, poe«ij«* !n rmili boento delo, ki najde gMovo najre^ Čltnt^ljov.
—   Slovajnstvo v «rrojih pe«mi!u I* Prajfe poro^njo znfir^b^k«mi ><^h7^ni«, da Izda HudebrH Matico v Pragi rhirko pesrrrf   (pop*3^*:)  Jz Bo«ne, He^rrfpovirm in  Sr^ii^.   <^<^ki   sliknr,   komrv^ni^t    in pubHMst  L.udhvik  Ku^a  n%  Karlinu  v PrAei je rbral nk^li 4C»(Vt narodnib po-nerk iz -nrb elnrnn. krniev; mo<l niimi je tuđi preko 120"^ pa«mi iz Jueofllavi-
je. __ Ktt,] je i zbirko    Jus:o«lovpnflkih
nsrtiđnih   popevk,   ki   w   Je   pr^d  vojno 35 "velikim aparatom    pripravljala % Austrijsko   državno   podporo?
Glasfieiil oestnllt.
^.    Prihod »Pmotano«  v Maribor.
Ct?$ko6!ovo.*ki p^r?ki zbor >5inctf\na< priđe na velikono^ni jM^nodeljek z opol-danskira brzovlakom v Maribor. Na kr>-lod^-oru pa pri^ftkujo ><*vpko«lova£k! klube, kt j'e pruvr.ol protektorat zn pH-roditPv ilorn v Mariboru. Pr>poMn<> fw nnp*iti zbor na inertno pokopnlift?4» k nagrobnemu TK>7.ilraMi ?kofu ?lom>kn in ure«dnik Toniii^u. Z\^ečer ee vrši v Narodu em donni (velika dvorani) po zdravni ve^or rs. rw.hijene ijoeto: w>d^v luje tuđi vojafcka gtvfbn. V tor* k zve-Čer veliki koneori v Got7ovi (K'ornni. 1» Maril^ora st> »bor odpeljo v Ljubi Jano, od tam na Hrvnt^ko, v Srbijt*. Dalmacijo, Istro, kjor naPtopiJo v vseh ve-fjih me«tih. V r^cTR-du oatanHo već dni. Turneja bt> trajala on m^^ec dni.
—  Koncert  Maj«  StroMiJt-  in   Bele Pefli^a. V  Zaffi-ebu #ta 7. t m. priredila tn dva umotnika kr<v§'.>n kom^rt tor hvajnJi la p«pml Antona Dobronića in Rii^a  Ijrorja Strn^nske^fi.  Dru^i   ipra
v zadnji dobi odln^no ulogo v pla^bi wir>adtie|Era s-reta. Zar/tdi tebni^nib rn»-lojrov &e r fcrsnsdnji Evropi malo tivaja, do£im Je na Frauroakom in AnRlc^ktrn na dnernPm rodu. L. 1920. so izvajili v Parizu vsa d»la Stravinakecra- Stravi n s k i J pigo sklndbd za pl«s in klavir, wimo »a klavir, t\ orkr^ter, balet« in oper©. Ga, Stror.zijeva, ki i« rn«*l voj-nit> v 8vic! priroj^ln konrwta jugoslo-vemkih pemni, jo dof^la v Zaprebu ■ komrwoxicijami Stravi nskepn irredno uapebA V Ljubljani tega ruskega unvei-nlka Se ne pomamo.
—     15 rborovih rv^nri    fe»    t^dala (Tlasbona M«iti<*a ▼ Trsta in    rtrer    *a araStvrrto   leto  19^^1.   \meA   \h  J«  7 narodnib ttwnl ki 1|ib J© b^trmoniziral in priredi! Viktor Sorm, drnpe no zbori skladntpljev Mirka, Sonra. Bunca in Ađoiniflft. Iiđnja ie prav dlD^ra in vp/*bj-nn  prilnrpljivti.  Olasbcna Matira  nad*-Ijftijjf*  hvwlt»  vredno   #rvm1<%   dolovnn^e   na p!asb«*nera polju v JulH«tkl Krnilnl.  Tz-Haja prid© v roko vsem nnrodnim društvom.    Priporoč^mn Io toplo.    Orrno rborovih  pesmt  priobčimo  ii  strokov-njaškesra n^resa.
— Občlnstvo oporarjamo, da se doM-v«!o Vftonnfce wi koncert pev«ke*a zb^rm »Smetanat danes. v soboto. dopoldne od 10. do 12. ure. Na Veliko nedeHo In Velik! poneđellek se vstonnfcc ne prođi'aln. naC THk se dobflo v torek dne 1R. In srrdo dne 19. t. m. od 0. do 12 ure In od 3. do ^ tirt t t DUinil OUsbent iVUttc^ _
87. Stev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 15. aprila  liJi.
Stran 3.
Dneune oestl.
V Ljubljani. 14. aprila 1922.
—  Nage staUšCe naoram dr. Su-steršičiL Naš list Je vodil dotea de-setletja najljutejSo borbo proti drju. Šusteršiču kot voditelju    klerikalno stranke.     Tuđi, ko se je klerikalna stranka tik pred prevratom osvobo-dila dr. šusteršičevega vodstva,   Je ostalo naše staliSče napram Suster-Sičevl osebl neizpremenjeno.   kakor je ostalo neizpremenjeno    tudl    na-sproti klerikalni stranki. V tem oziru nimamo povoda,    da bi spreminjali jvojo taktiko In svoje   stališče    napram    klerikalcem in dr. Šusteršiču niti danes, ko se je dr. Susteršič javno odpovedal klerikalni    stranki    in strelja % najtežiimi topovi na tište, k! iih je preje vodil dolcrih 30 let. Za dr. Susteršiča   se   navduševatl,   nima-mo vzroka. ako tudl sedaj moli svoj frotiklerikalni confiteor in se je baje spreobrnil k istim načelom, za kate-ra se je boril naš list že doljarih 55 let. Kakor uvažujemo velike Šusteršiče-ve   sposobnosti,    tako ga predobro poznamo kot politika brez skrupljev, da bi mu mogli zaupati v trenotku. ko so se mu ba]e odprle oči in je po-stal iz Savla P^vel. Se manj imamo povoda, da bi klerikalno stranko, če tudl samo moralno, podpirali   sedai. ko ie bivši njen doleoletni vodia pri-Cel nroti nji, kakor se zdi, borbo   na življenje in smrt. Zavedamo se, da lahko postane ta borba za slavenski klerikalizem. ki je v preteklosti spravil slovensko ljudstvo    na    rob narodnega   in   kulturnegra propada, u?odeDolna, kar bi s svojetra stali-Sca mogli pozdravljati samo z nai-večjlm zadoščenJem: pri tem pa si ne prikrivamo nevarnostl, da bi 5u-steršlčeva   borba   proti     klerikalni stranki lahko Imela uspeh In Ji zadala smrtni udarec. kar bi nemara imelo fa posledico, da bi se na razvall-nah sedanje Koroščeve organizacfle zaradila nova,    morda Se močndša franka, ki bi bila pod vodstvom dr. Susteršiča morda še večje zlo za naš narod,   kakor Ie sedania   klerikalna franka. To sta dve možnostf. s ka-tcrima je treba računati.     S tem je podana za nas tuđi taktika: Smotrill homo borbo., kl se napoveduje v klerikalni stranki, budno In paz.no s pu-?ko ob nofd. izkoriščajoč to borbo v to, da pokažemo in dokažemo našemu narodu ad oculos. da je nesreča vseh nesreč, največje zlo — klerikalizem In nal se pojavlja v tej ali oni obliki. v te1 ali oni DodobL
—  MInIster Pucelj v    Uubttani. Po končani včerajšnji seji mlnistrske-?a sveta Je mSnister poljedelstva m voda   g. Ivan    Pucelf    odpotoval v Ljubljana kamor Je prispel danes dr> poldne.
—  Iz klerikalnih    vrsi.    Prejeli smo in priobčujerno ta-le dopis: Do danes sem bil svest oristaš SLS. Ko pa sem prečltal vČeral dr. Susterši-čevo brošuro In včerajšnjl   uvodnik »Slovenca«, se m! Je do konca zgrabila ta družba, v katen sem se toliko časa nahaial.   Kdor   trezno Drebere Susteršičevo poriavje o klerikaliz-1 mu, mu bo pritrdil in ga podpisal z obema rokama in to   tembolj,   čim verneišl katoličan   Je.   »Slovenčevt člankar oa Je tako rvito sestavil citate iz omenjenega poglavja In jlh tako hinavsko zavija,   da dobi človek že Dri Dovršnem čitanju utis. da so e^podje okoll *Slovenca€ v zavijanju nedosegllivl mojstri in tega posla vajenl. Kar Susteršič navala o Koro Scevi stranki, je vse do pičice res, to vem jaz in vedo drugi, ki obračajo danes tej stranki    hrbet   Katoliška cerkev ni izgubila v Sloveniji po no-henem faktorju več kot   ravno   po SLS. Slovenske   katolike so   vodili možje SLS., kl so Wh lzkorfščall zgoll I svoje samopašne namene, zato fma Susteršič pooolnoma prav,   ko trđi, fa so jim bIH »molzna krava«. Ra-^mJilvo Je. da bodo naoell vse sile, £a bi še naT>reJ obranili ta bogati vir. £e bi flh teden pozneje našH v fra-rcazrmskih vrstah. bi se niti najmanj *e čudili.   Slcer pa Je dr.   Kulovec, tafnlk SLS., že ored tednl zatrjeval, đa se bo stranka branila, kakor bo vedela In znala. Koliko II bo pamaro-h je drugo vprašanje. Vem zase fn vem za leno štavilo drugih, da smo ^ zadnjih volitvah asadnilkrat rollll SLS.                               ^
—  NcsfttiunoBc* S Onter sT IPte* rfValci samt ne upalo na dan, to od-He v predale svole Donižne sIuTM-r'tt »Jucoslavite«. Tako Je daties Pe-*Vr%vr> fti narodnosocf'tahio srlas'io fz-!Mr> tole Infamtio rrđitev:    »TeJ. v t**m nrfni patoP^nneflR osebl    n*Se nr^Mostt (ćr. 5nster§lču> so sedaj ^n^oifif fiprnivicratsVl mladin* Df^ra-frtV v nn** lavno žlvlicnie. T>r. 2er-.^^m hi vfarrnvltrr sotn'cf^tVoin nfso rohpnji srpstva dovoli slaba fn tn-^ *f\ stonin v tvezo ćelo t natveC-
llm ^^vH^YfiW| ||AV»m1fa rV^prtt^M
kulture, ki n Je kđaj rodila na§a zemlja, Poklicall so ga nazaj, mu do-volili po Pt^hodnem odobrenju bese-dila te brošuf e tisk in širjenje ter mu pridobili ministrov pristanek za po-vratek v slovensko domovino ... Danes so predstavniki »državotvor-nega« In »naprednega« Življenja po-klicali dr. šusteršiča nazaj, da se z njegovo pomočjo Se neka! časa ob-drže na površju.« — To je brezstid-na obdolžitev. za katero Peskovo glasilo ne more navesti niti sence kakšnega dokaza, Obdolžitev si je Peskovo glasilo enostavno Izmislilo in zlagalo, dasi prav dobro ve. da nobeden Izmed demokratov ni bil ni-koli in tuđi sedai ni v zvezl z bivšim klerikalnim voditeljem, da na Je v ozkih stikih z njim g. Prepeluh. v čl-gar tiskarni se Je tuđi tiskala brošura, na drugi strani pa ve vsa naša javnost, da ie bil g. Pesek v ozkih kunčtiskih stikih z dr. Snstprš;čem in da se ima baš temu Susteršičn. ki era sedaj nrocrlnša za »nniveči^.T škodljivca slovrenske nanredne kulture«, zahvaljevati ra crosnotfprsko pozicijo, ki jo ima sedai v Ljubljani. Vsnričo teh ozVih vezi. kl iih ie imcl e. Pes^k s klerika1n?tn voditeljem v nreteklosti. se ni ČnditL ako se sed^j širi in vzdržu.ie v Tj*'iMinni vrst. da ie na nomolu nova obratna trr^^^V-clfa Hede Peskove tiskarne. Registriramo.
—   Vnrašjt^l« i>reo*»*ove nor'H?. Na sestankn društva »Pravnik« ćr\e \2. t. m., ki se ie vrŠH v uist;čr»i nnln-čf r»od nredsedstvom    c\ dr. n^*';1n Mafarnna oh mnogobrojni    ud^lez^i pravnikov rn^riih r»ar»or.    je noročnl g. univ. prof. dr. M. Polerc o ^+°nin vprašam'a prens«f>ve norot^. SVl'ce-val se je na svol članek v »Slov. Na-rod1!« z dne 5. t. m.. na navede! n*»-kai točk. elede ko^ih ^e z nacrtom ne strfnia. Prosil ie navzoče*. da izr?ziir> svoja mnenla, ]cer mti bodo v st^lnem zakonodainem     svetu      Min^strstva Pravde složila kot krenVa or^ra   za zahtevft slove^ske^a dela nr»še    države. Po noročilu s?* i> rarvila debata o splršnem nroblemu tidel?^be la-Jikov mi kaz. nravosr»<1<txiT fn na   o korrt>etenci porote. TMeležMI so se je gg. unfv. nrof.    dr. Skiimovlć,    pod-predsednik  Recrallv. vfš^esod. pred^ Kavčnfk. načelnik dr. PabnfV. pred-sednik dr. Panež In sod. svetnlk dr. Skaberne. Predsednik «r. dr. Mađaron je ugotovil Iz debate, da ni nobeneca princIpHalnega j^Iasu zoper    noroto, da pa treba poroto zasnovati kot po-litfčni sodni Instlt^^t. rnače 'r«nibi r>o-rota svoj rafson d* ^tre. čez teden dnl se bo debata nadalievala o pro-blemfh sestava porotneea sodTšča rn oorotne klopi; o funkciiah predsedni-ka: o vprašanilh.    posvetovanln    fn pravoreku  porotrtfkrvv:    o    ndel^žM porotnlkov ori dnločevanju kazni In
O koreVtiirah nravnr^Vov.
—  T>at o wnrri T. F. lAnrina nfirii-niPna. T> dn! Jf* prioM^lo >.TntTv>< yw\ \z Amerfk*. d« Je Ml Y .ATn^riki t\* p^ Ippih  T>>orovnn1u uMt ^rn«ni  ^^TrrtafiTi^ki polf tik  Tj n p i m,    v^Hk  Tv>V*vmlk jucrv «lorenfik*H?a ui*vHn1pnm. Z nr^rom na tr> veet se je neki tuka^ji LtiT>I«ov prl-Jeteljl brzolarno Obmil v Ampriko ha svoje prijatelj« % vpra^ani^m, rp 1^ r^«-nfRna vect o  TvTipi!«^^   pmrti.   DoMl  1«
jo L*iT>t« 3Hv in r^rav. N^krhlot? Eagreb-
1* đvomesra sretnika pri TiSj^m d*»*el-n«m f«odif<^i v V. ?inovn^m rairredu v T^ubll«ni Rudolf P*r«eh<\ (rrofnfk vIS-Jepa deželne^a sfcrtiSča Ijttbljftnpkpcrft; za dvorne|jra (rr^tnika In predvodnika okroSnegfa nodi^^a ▼ MaiH>*>ni v V. ft-noTTiem razredu dr. Jnkob Toplak, podpred«f»dnik istecra ftodi^a: fe« sr*»t-nilCA višjega dr^elnepn »fvli^a v VT. Mnornem razredu v Ljuhliani Fran Pernuš, đeželTHr>«odni inretnik r Izubijani, ln za višja d^ž^lnosodTifi uvetnl-Va pri daSelirem »o<HSftii v Ljubljani v VI. člnovnem razradu Albert Iy»vi?r>Ik ln dr. Adolf Eaiser, vretnika foga sodi-šča.
—  li »đrftrnfgke službe. Dr. R*fael D o 1 i n g © k Je imennmn za kirurtke-ga primari Ja prf občl Jatu! bolnici t Ptuju.
—  Te Mrino«Ar*niiSke slnCb*. Tvrm-nbvani »o »a umđne živlno^dravnike IX. Mnornega rakreda na dosedanilh riuž-benih »cgtlh nrađnl SIvinA^dravnlki X. etnovnega raBređa Fran B a S r Mbrtr-jtu Anton S o k ▼ Dotjni I>ndavlf L^o-pold   Vari ▼ Krftaem in Parel Kb-fe n e t Spodnjem DraTO^nula. Za pw>-vli*>rna nradna »dravnika IX. WiMrvw^ im razreda na do«edftnllh «lnf>wnlh me-stih sta Imenovana proviw>rnA nradn* fivinfczdravnika X. «noTne^a rAKT-jda Jože 8 © r b e c t Onnožn ln Simen Z 1-bertvKrfkPTn.
— An^lefld nili*«!«* O. O. fi. Craw-ford si J© pretukli petek in sobott> oirle-dal p«uBgodovin«ko «Wrko defelnefra nm^A t Lilublinni. Ohiskul f« tndi »ledov« etnrb na foollh pri I«w if neolit-eke in enet>litske dobe, ko Je ft* utala lerenrska roda na dan*$TiJetn barju in bo tedanjl ni^biraloi rabili orodje in orož-J? to liglalcoegfc kanMoJa ln Jelenor*-
ga rogovja, pozneja tuđi deloma iz ba-Lta. ZeleU je, da drtava obilubi L**iel-ni muze] s potrebnimi «red*tvi v toliko, da bi »a mogla vriiti prazgodovioaka Ddkopavanja v^aj v skromni meri.
—  Vsem lavnirn  name^«ncemt   Neka-teri dnevniki so prinesli vest, da numerava vlada nižjim državnim usluibencem s /. majem t. L znatno   skrčitt   rodoinske doklađe. Te bi od /. maja t. L v mnogih pnmerih ne dosegle niti one izm*re, ki J* bila primana lansko   leto.   Takisto  doznava O. Z. JavnJi nameščencev in upokojencev. da Je pričako-vati tavlačevanja II. obroka draginjskih do-klad pro praetento. Osrednja Zveza javnih nameščencev   in   upokojencev bo proti  te I vladni namert nastopila z energičnim Javnim protestom  in   skli.uje   v  to svrhn  ia  torek dne 18. t. m. ob 20. velik shod v Mestnem domu. Na shodu bosta poročala tovariša Pe-ter Deržaf in Karei Vrbančič, prvi o maksi-miranin rodbinskih doklad. drugi o namera-vanem   lavlačevanju   ižnlaftto   novih   dr.i-giniskih doklad ia ostalih 4$ dnu  Vsa po-krajinska  udruženja in organizacije se po-livliejo.   da  prirede   isti  dan  in   z   emikim dnevnim   redom   enake protestne   shndc. — Osrednja Zveza Javnih nameSčencev in upo-k°jencey *a Slovcnijo.
__ »Ali po>-vc*onjc dob<*r namMi »Ja-
ba sredstva.« Trrtie Jnvno Tm^đ*v.ini* Zvonimirjja Bernota. pUvrfcrn urednika »Nanrojac: »Ali posvećuje dob^r namon slaba PivrMvn?< Po nrrdnvfinm Ima v^ak pravico na vpra5nnj(» ni i tmli na dalj^i cro^or, vt^ndar no nnd 10 minut. — Potok, 1-i. aprila 1022 VeUk« dvorana >Mestne£n doma« v TJublinni. Znt>tck točno oh 20., koner n.^^porTi^jio ob 22. — Sodeži v 1. vrsti po r> Din., v 2—f>. vrati t>o 2 Pin.. v 7—10. vrsti po 1 Din. 9toii£?o 50 ppr.
—  Smrtni Iro^a.    V    Murski    Sboti je umrla, stnra  2\   let.    nčiteliica    v    TurnKču gdč.  Pavlina  Černe   Riai; li  spomin!
\t Kola§ina v Črnl jtorl. Vc^^ie vcliko-nnčne praznike ?ele čitatcem »S'oven^ke^a Naroda« in vsem prilateljem slnvrn^ki nrož-niki Ivan Prn'«:, Vinko Lavriha. Ivan Kulo-vic. And^ei Pntecin. .To*1n Oradi snik, Ivan 5inič, Tv?tn   Tttrfč fn  Anton Sorli.
—  Mc?tn! ("*!inovan?«kl nrad r^tnne rpdi snaženja uradnih pro^torov v sredo dne 19. aprila t. 1. *a stranke zaprt.
—  TTrf»dne ure na carinarnici. Od  is. t m.   nanrel    ^o  pri    caHnarnid   te-le   itradnc ure:   dnnoidne od  R.  do   12.  fn  norvjt^ne  nd 15   do IA. Ob nrdeliah fn Vato'i^Vib prazni-klh Ie csHnarnlea f« ^tranlre »iprta.
—  N?h?Tn leser^Th h?5 ▼ NeivVV,. V vCe-rafUnl!, od  16. do 20. traUJoČi sHi  mfn^tr-skesra   ^veta   Je   b?lo  i7dano  feratko   urađno poročilo:     »Na   današnji   seji   Je   mfnf^t^ki svet  pole«:  razprnvjfanja  o tekočfh  vnraša-nflh poobb.^tfi ministra đra acranv> reformo, da  lahko nabavi  na račun r«paracil  lesene hi5e v NfcmP'H.«
—    S    Ko*oTei?n.    Vesele    veTikonoČne pramike žrTilo prvi sToven^H nas^Tlem'ki na Ko?ovem v^em PrMat**n^m   ln   znancem ter vsemu narodu. V T.fpilano, 10. aprila — Ke-kič Josip in tovaHSi.
—  Ner»avadna dif^rpnea ▼ t&mvern-tnm.    V Mnriborii  s© Je vreme t^lrom €*nP!?a  dn©  nepriZakovano   irpreTnPnilo tuđi  t temperaturi.  Od 2—£• nreiSnie-prn Ane je tempernturn dne 13. aprila poskočila na 20— 21T S tem §kok*>m vred ge ja tuđi drevj© nenavttdno hitro rnz-vilo 1» popia v Selenj^. Isto J© opažati tuđi v Liubliani.
__ Tihotapka saharina piijeta. Na
obmejnem komlsarijatu na Je^nicah so kontrolni orernni »aplenili dobro xnani večkratni mili.ionarki Adeli Baloh veliko množino sab«trina v vrednosti tokoli 200.000 K, ki ^a ie «knSala vtihotaplti ln prodati r Ktanju Sibirin i© bil za-pl*»nj©n; bogata verižnica pa se bo morala zaporar^ati pred carinskim discl-plin-arnim  t>ddolkom.
—  Nesreće ln nezgode.    Josipu    Masin-i£u, delavcu v tovarni Medlć in Ko. ie stroj za  mletje barve občutno    poškodoval    levo roko. — Francetu  Sedcju,    hlapcu v Hote-deršičl Je pri nakladanju padel hlod na levo nogo in mu io zmečkaL — Ivana Spch Iz KozarSC Je padla pod vor, kJ ji je strl levo roko. — Služkinja Marija Dereani    Je padla na stopnjicah in  je pri padcu  dobila    težke poškodbe po glavi.    —   Ključavničarlu Vik-torju MtrcclovSku je pri delu odlete! koSiek želera s tako silo v desno oko, da se mu je ililo. — Delavki v Pivovarni »Union«    Jeri rlribar Ie pri polnjenju steklenlc eksplodirala nenadoma ena steklenlca in 11 raztrsata ćelo levo roko.   Nesrečnlco so prepeljali v bolnišnica — Delavoc Leopold Breznic   Je dobil v postelll hud epilcptlčen napad, kl ga Je VTKel s postelje. Pri pade« Je zađel tako nesrečno ob neki trd    predmet,   da    si    Je prebil  črepinjo.  Nezavestne^a  to prepeljali v bolnišnlco,
—  Drzen tat prllct Na kolodvora U Hl vCeraJ prljet Karei Anžič,   W Je vlomli pred nekaj dnevl v restavracHo    ilavnega kolodvora v Mariboru in odnesel natakarlu Ivanu KlaniSCku razne obleke za 10.000 K. Na-to Ie pobesnll v LJubiJano. kjer so Ka na kolodvoru IJubernivo tprejcll policijski agenti ln ga povabili v zapor.    »Praznike imam v raporuU Je dejal Anllč,   ko Je »*°pil v ce-tico.
__   9lui oMMt ▼ Maribora.   Stari
Aravfikl mo«t t Marib&ra )e r nedelio dopoldne grttano »glnil. Do neđelje fta o«tal& to đra etebra ob lev*m bregii, !*• po orenCiina, Prt nađnjih sdihljajih t^h zf^odovinskih oetankov eo m> dnli d©-lave* fotop^rafiruH. nakar «ta tndi ta dva sadnja nositelja »tar© inaHb*ryrske r^odovine sa rečno iKglniiA 1* Drav«. Podiranje se je v snlo^riem hitro in br©« posebne n*esre6e iirr&ilo. Samo lastntk podjjetja fe enkrat padel v Dravo, pa •• je sam rešil.
—  V Grnbarjcrr prtkop   Je   padel predvčerajjSnjjeni na dotedaj nepblatnjen naCin  del'avfeo  Franc  Brejrar.  DosedaJ Se ni ngotovljeno, 6« •« !• raiil — ali te Je utonlL^                                   v      '
natnouelSa porocila.
ANOLESKI KRALJ KUM NAŠEMU KRALJU.
— Beograd. 14. aprila. (Izv.) \a§ dopisnik doznava iz vladnih kromov sledeče: NJ. Vel. krali Velike Brita-fille Juri! bo kum našemu kralju pri
porok i z romunsko krallično MarHoi Anslcškejja kralia zastao a pri poro^ riili svečanestih princ Albert
1TALJJANSKI   PREDLOGI   ZA   ZAPIO?  IN REKO. — PASIĆEV PRIHOU
V  OLNUVO.
i
— London, 14- aprila (Tzv.) Gptiot-eki dopisnik »Manchester Ciunnlian<-a javlja, dn se v Gonovi vr:e razgovori med delnnrflti kraljevine S11S in <iol<> gati Italije glf de urrditve reškepa vpra-ganja. liazjrovori ee vrše v glavnom med dr. Ninf-ićem in To tij>m. X kratkom priMkujojo prilmd.i f;. Nikole I'asi-^a. Razgovori in razmotrivanja z«t izvr-«>itev rafinll«ke popod' <> po vodijo v prijnteljskeni tuna. Italijanski predlogi eo tro]ni:
1.) Mestu Zadra »e znifotovi zaledje in žel^zni&'kA zveza 0 Kuinom.
2.) Luka Uaro5 ostane v lasti in pod
*tivoren«.-t;o kraljo tva Srbov, Hrvator in Slovtnrcv. Italija je pripravljena podpirati  razvoj tepa pristanisča.
o.i Vlada 8ilS naj vj orabi svoj pulirfni vpliv na avtoma^ko stranko^ da se vz|>o-tavijo normalne r^zraero na Rrki. Dopisnik znklja^uje, da Je dona ir.n/no«t |M>inirjonvi oho\\ dr/av in ila imstujiijo med obema prijateljaLi otioo šaji.
IZMIŠLJEN  »PICCOLOV« INTHRNVIEVV.
— Pariz,  14. aprila. (K B )  Poklani^tvo kraljevine  SHS   obia\lja    slcdc^i    dcrriLMiti: Poobla^čeni izjavljamo, da je v tržaškem li-  j stu »II PIcc >!o« priohčcnl lntcrwlow 1 mini-  i strom linanc dr. Kuraanudljom ln mlntstroin  '
ver dr.  Krsteljcm  v Pr«toJnJ nopotooma fo, mišljen. Imenovana ministra nhta v  Postof» ni c-ivuriU 1 noUoiiiui botiudiiikum »11 Pk* i cola«.
NEMCI.IA    PLAĆALA     OBROK VOJNIH  RFPARACU.
— Berlin, 14. aprila. (Izvirno.) Ncmšfa vfađa !c Žc 12. t. m. nazna-nila  Klavni  reparacilskl   kcmisT.u,  da
fe naka/n!a 1S mflilonov zlatiti marff Uot obrok na r^čun voinih rcparacU. Ohrok (!o re 15. t. m. v nla^Ho.
DFJVlONSTRACUf:  V    DUBROVNIKU  PROTI  ZAGRFBŠK.  ŽUPANU.
— Dubrovnik, 14. a? rila. (Izv.) Jtifiroslovenska omladina je priredila včeraj male demonstraci e  proti    tu
bivajočcmii 7aqrrebškemu Župann M e i n z 1 u. Tekom demonstracij ni prišlo do rikakega incidenta.
DEMONSTRACIIE     v    DUBROVNIKU.
—  Dubrovnik,  14. aprila.  (Izv.) Danes ziutrai te omladina zabranila Izvoz B0 volov, naven'orlh v ItilUo. Zabranila ie ti?rfl izvoz vacona iiic. Jaica fo 5e na trgu prodala domaćinom 00 3 krone.
VOLILNl ZAKON.
—  Beograd, 14. aprila. (Izvirno.) Kakor smo že včerai naznanili raz-
pravlja ministrski svet sedai o načrtti novela voline^ra zakona. Ministrski svet je na včeraišnii seii sprej»?l konipromisni nacrt ministra notra-njih del dr. Vole Marinkovića. Po tem nacrtu se vrše volitve kandida* tov z vezanim! kandidatnimi listam! po po^nmnih okrajih volilneira okroŽ-ja. Nacrt uvain okrožne kandidatna listo. Zakon pred vscrn omoeoča, da volilni okran imajo večji vpliv na iz« bero kadidata.
— Sokolsko jledaliiče t RadnvIJlcl uprizori na belo nedvlio ob trch popoldne v prid Kclu juer>slovanskih sester za Dečji  dom J. Spicarjevo1   PTavliico   »Posumnl   Toniek« 1» Igra društveni Šolski narašča], ki hočc $ tem prispevati   k   dobrnd"lnemu   namenu.
—   Ljubljanski  Sokol naznanja  svolem« članstvu, da je druStveni sluga pričel s pobiranjem Članarine. Istoćasno % Clanarirvo Je plaćati z!etni garancijski sklad v znc^ku pet dinarjev, ki ga mora plačati po sklepu Jugo-slovenskega    Sokolskcga   Saveza,    oziroma društvenega občncsra zbora vsak član in članica. Oni člani in članice, ld so menjali stanovanje se prosijo. da naznanijo <premernbo naslova Čimprel  stat^tičnemu odjeku Ljub-llanske?a Soko!a v Narodnem domu. Člane, kl ne bodo plača li Članarine in zletne^a jja-rancijskeica sklada, ^e smatra v smisTn drn-Stvenih pravil ochtnnivSim in se !e-t1 napro-§aj(v da vmejo društvu savezni znak ln  !e-srftimacite.     rec^timacije  se  potrirjelo proti pređloJ'Itvi   plaSilnera  listva    med    iiradnfml uraml, to Je v*ak đelavntk med 6. In 7. uro !>ot>oldne r odborovi  sobi v Narodnem domu. —
—   Sokol v Skoffl Lokl vrnirori v ro-nfdcliek   dne   17.   t.   m.   prvič   na   nov?m ndrn  Carkarfevo  farco:   »PoMu'*"^Te  v  d"<-|!n!   $entfTnrJan«=kf«,    Za   Ijrro   vlid^   pov^od vetiko   ranfmpnle. t>o^chno   ie.  ker   Je   oder npremllen s pov^em novim! Violom!. W sr> pravo   inoMrtkn   Ar\n   priznnnih   n<;h   sli-karjrv  c.  SVrn^nHff   Jn   Oerira    V*tnnm>e ^e ćnbe v prcdprodall v trgovini br.  Po-točnfka.
»Ictrus« tTornlca Israč se je ustanovila v Ljubljani VII. Koinu ni znano ime »Ika-rus?« Kdo ie ni sli šal 0 prcdrrnem Junaku, k, se Je povspel na visoko skalnato goro Po-beron na Kavkazu, hoteč se dvignitl med oblake. Toda sreča mu ni bila mila, Kljub svojim orlovskim perotim se mu Je polet, oziroma dvt* ponesrečil. Tako pravljica. Ravno tako, kot Ucarus, Imalo tuđi leteće igrače lastnost da se dvi^nejo visoJco v zrak. Navijel Jih. n. pr. metuljčka. na kar sfrči v zrak. in ko poneha mehanlčna sila, polagoma omaga in pade na tla. To se lahko poljubno ponavlja. Res lepti živi igrača. Pa nt samo leteče metuljčke, ptice itd., izdelo-val ese bodo same novosti, koje se bodo patentirale ln izvarale tuđi v inozemstvo, kakor hitro se bo podjetje v lastnih prosto-rlh primerno razSirilo. Pripra\Tio razvedrilo zm otroke, v veselje in zabavo p* bo mar-siktf » odrasle. Tvrdka Je prvo ilovensko Dođletle te vrste ter se toplo prlporoča.
— »Kino TItoO«. Spored za 16., 17., 18. m 19. aprila »Temnfca na dnu morja«, senra-cijonalna pustolovSčlna sloviteja Harry Pl-ela ▼ <5. dejanjn. Predstave vsak dan ob S,t 5.t 7. in 9. ari rvečer. ob nedelJah In prar-nlkfti tuđi oh pol 11. uri dopoldno. Ob 8. uri drnžinske predstava «izbranim pnmvrstnlm snnredom. Cetie prostorom 5, 4. 3, 1 Din. Prihodnla sporetU »Madime Tallicn«, »Ana Ktrenina« in »Verltas Vinclt«.
__ Prilora.    D^naSnJPTmr   listu  J*
prUo^en «» HnM1n«cfcp renjene naro^-ftlke let^k Hrlrusa Fenlow.
__ I>ni3tvOfn! TTredni^fro v *oV>tr>
dopoltfn^ ne spr©<em»    t^    dni*tv*n1h T©«t! ln objav za Tellkonfeftno številko.
slooenskl matici"!
Borzna poročila.
—   Curih, 13. dpi ila (Direktno. OiV dano  13.50).   Zntrrob   1.C5, Berlin  1.729, Milnn     27.99,     Pr^a     10.349,    I.r.rulon 22.729,  I'ariz  47.00,  X^wyork   5.141.
—  Curih, 1S. eprila (K. B. DunajJ. Zngreb 1.05, Dunaj  CKV.G3,  liorlin  1.7*4 Milnn  27^5.  Praga   10.50,   Farii  47.66-, London 22.73, NoTrvork 5.15.
—   MiJan,  13.  aprila.     Zagreb ft     4 Borlin  G.20,   Pra^ra  37.—,  Pariz  171.—, I>ondoa  81.GO,    Newyork   18.45,    Curih 359___
—  Pr«ffi, 13. aprila. Booprrađ 63.75,
Dunaj 0.5:>5, Berlin 1G.625, Mllan 273___,
Po riz  464.50,  T^ondon  221.75,  Newyork 49.95, Curih 975___
—   Dunaj,   13.   aprila.  Dorize.     Za-ffreb  2459.50,     2465.50.    Berlin  2565.—,
2575.—,    T>onđon    33.975___,    S4.025.—\
Prasra 15340___, 15.W>___Curih 140124
—,  149375.—.     Valuto:  dinarji  9S18.—1
9S42___, Ip\.  kront>  i:>31.r>.—,    15335_*
ivic. franki 14S675___, 148925.—.
Tmistlha ln sport.
—  Otvori tov nogometne p^ven^trK• nf>   sezone.   Na   velikome"ni   jMitHNl'-ljell 17. t. m. se otvori  na lgrisihi Sparta ^^ Primorje  na  Dunaje.ki   cesti  prvenstvena sezona. Toga dno Ptopijo v ln^rlio za prvenstvo II, razreda S. K. Jadran r>rotl S. K. Slovanu in S. K. SvolK)da Mo-sta proti L.  A. S. K. Vbi klnhi po v dobri iornii   kar   obota   lepo   in   intoresantu« igre. Zaoetok ob 14. uri.
— Nogometne tek me r eedcljo fn pone-dolkk. — RazvriUtev tekem na ijrriSču Ilirije je iledcča: Hne 16. t .m. ob 2. uri Iliri-Ia : Hcrmev ob 4. uri Ilirija : Sparta, Zt-Kreb. Pnc 17. t m. oh ?. uri Flfrija : Slnvija« ob 4. uri Ilirffa : Sparta, Zagreb. — £parto smo označili že vferaj kot enepa prvih pr©d-stavftcljcv hrvatskeja n^someta, k! sro)| kombinacihko icrrv ln ie kot redni goM Ilirije v Ljubljani na dob<-em glasu. — Her-me^ Je eno mjboll arrblcljortilh domaJU mo^tev, prvak II. rarreda v LJubllanl ln trft-notno fa T'ir;j> m ;rd« najmočnej.ie liubllan-sko mo^tva Pc«fno krili priđe po đhnori-clf^h prvj'-^vfza v p^^v za reprezentnncd I.. N. P., H Kra dne 23. t. m. proti repro-rentanc! 7a.;rcb?i, Ilirfia pfwta\-1 proti Her-rrc^u ra?^ernma močno kombinirano mo-Stva — Slavlja Je eno naših naJmlaHfh, 4 «elo marljivih   k!ubov.
DruStosn«! oestf.
^^ Vnhilo. Centralno ndniž^nj© dr* ItaVnih *lužit#»Iia t Rcv>£Tracln je hrro-jamt> obv^^tilo pri rr.i vitalni odW* Ut^cft udruženja y IJnMUnnl, da pkii-flklinije 17. tm.no vsei kraljevini BHS §horte v mak profeta mizernih dnovnio •lužltelje^ in noukft^r.ih uradntknr. — Shod v sitnk *»olMarnoett v Tviuhljani 90 ▼rSi v ponodeljek 17. t. rn. oV> 9. uri f* »Mestn^fn Anomc. K obilni udeleibl t*-b\ pripr. r»H>>or.
Pisiznofsro^tl.
• fta'ianfp nrido iui T>nnaj|. ?l«rnf ruski basist Saljapin pri do tndi na Pu-naj In bo meseoa mnia dv^krat pol ulo-£0 M*»fict»i v >Fnu<atn€. Zdni pojo po Ameriki. P^ie žrt\mie v*o «vojd hono-rarje zn Ftradnjoče rusko rojake.
Glavni urednik:
Rnsto Pustoslemšck.
Odgnvnrn* urednik:
Ivan PodrzaU
atran 4«
.SLOVENSKI NAROD«, dne  1&. aprila  1922.
Stev. 87.
IKORANIT
j« lajboljši in najodporncjii
azbestnl škriljevec
za    pokrivanje    streh,     za oblaganje   zidov   in   stro-
pov vsake vrste. „KORANIT"  se osobito  ponaša s svojo   izredno   Čvrstoćo, sigurnostjo proti ojrnju in burji, gibljivosti, stalno odpornostjo ter proti   toplini   in   zimi  ntnadkri-ljivo trajnostjo. Zastopstva v vmk mastili Jugosljiv%
K0RHI1IT cl. d,
prva  jogod.   tad.   a«bc«taof   ŠViiljevea
Generalna   đlrrkctfa;   ZAGREB WH-
sonov   trg   br.    7   -  Telefon   St.   4-22.
Tveorfea v Karlovcu.
PrekMc.
PrvVtf««}«« ialjivke, ki «em i'h govorila v gostilni pri „Franreljnu" v Rožni do-Bni o gdč. Pepol Konian ter se ji zahvaljujem u odstop od tožbe.
3664                P. Llkar, Glince.
HeHovono soho
lite  mladi  gospa at *M v ara«*!
mttta,   pO   moisjOSit   I   »Itktrtfu«   MI
sv««iavo. Ponudb« rod .Nagrada *MO* na upravo Siov. Naroda.                  3610
ikraMerc Plotnlce
..Cvetjs i vnov tv. FranfliKa" ea k«-pijo. Pon.dbe pod „Pilule« 36oV" ra upravo Slov. Naroda.       ________3680
Mn aOleli
Italllanaalaa a« UCt. Ponudbe sa upravnifttvo lovenakaga Naroda pod . Prakti Cen/2681'._________________26S1
Kontorislinjo
zmolno strojepltja, slovenske In nem-Ske stenogiaflje ter vseh pisarniikth del, •prtjme takoj tukai$nja veletrgov>na. Plamene ponudb« na „Poitni predal 5* L ubijana.                                           2676
Jrgovski pomoćnik
vojaŠČlne prost, doSco Irvelban mami-ftkturst Hi spre'en prodajalec se takoj spreime v trgovini Iva« Vaaalle, Onnoi                                2588
Ulziruc in Kuverte
priporoia
narodna tiskarna
v Ljubljani.
Naznanilo.
Slavnemu p. n. ob$n<tvn naznanjam, da sem s danalnjim dncvoiH otro-rtla fcotei In restavrant .MALNER" na Bleda. Prvovrstna kuhinja in točna po-strežtoa,  fina vina.    Priporočam m sa obilen obisk in  beltžira z odt.  apoitova-
*****                                                            Jaalalna imltf,     hotetirka.
Velika izMra
kanditov
keksov
Čokolade.
iln đetielo
J os. Vi tek,
Ljubljana,
Knhm trg »a«. 8.
OToboko potrti naznanjamo vtem sorođnflcom prijateljem in znancem prežalostno vest da je naš« nad vse ljubljena hčerka odnosno sestra gospodična
Pavlina Černe I
noltaljlaa v TMi-Infto«                             1
vteraj db 8. popoldan v staroiti 21 let iidihnfla gvojo dušo kot Žrtev svojega pokliča v bolnici v Murski Sobo ti.
Pogreb se vrši tam.
Priporočamo jo blagema tpomlnn!
Ljubljana, dne 14. aprila 1922. Frano 6arnap učitelj v pok.   Rosalija &mwmmf
<*•,                                                                            mati,
Olga,     Mirko, potporučnik,
sestra,             brat.
Modra trgovina
L Um nasled. I Sos
Ljubljana, Hastni trg 19.
ČEHE ZHHTHO
znižHnE
Parilo — Picttaint Rokavice, nogavica Bluza, tpoC krila, predpaaniki Svila Ud
Pozor. taltami ii Mura!
Praela aa   paaaatve»i   foidi sara-
Keat, «)ivt in t-ivniKl, htla nova na na|trpi«B prostoru t dvema obrtom«. Proda te vst »kup«j «11 nadrobno. Već pova PadUoaarg Val. Laal«, Ddtflj-ako.                                                  3000
1000 K nagrado
oficmu, kdor praakrbi uradnlkti, poio-^tntmo, a brez otrok, ntmtblovano ali mcMovano sob«. Ponudbc pod tJS M 2671'* na upravo Slov   Naroda.       3671
Prodajo s«
•   toaltt««    stari    araslćfcl    le^e pa»me.   Anton    loe,   Gline«   4#).
PES
volčje pasme (nekoliko nn^ian) star 7 m"secev.   aa aano proda. — Mmi-
• erieva ulica 189, Ljubljana 7. (Spodnj^ Š:ika),                                              25S6
3ščc stanovanje
eo<podifna   pri   bolfši   obitelfi, evetit. a
hrano. Obrnltc se v hotal „Union*' ftt 63.
2694
Žito v mletev
pr«kma vtčjo množino ćele vagon^ pScnico, rž kormo in ajdo. Ivan Km-raiH.   vailjenl    n«llnlv   Dosnaail«.
256*
Komptoristinja
v#«af!ovefitk,kiikor tuđi irbohrvUktjja in nemlkega jezika v goveru in piaavi, st »prejme s 1. majem v iampan'tke kleti Fr.   Ču6ak  A Cla v Ptuju.
Stanovanje in hrana v hili, plača ro dogovoru.                                       2590
JKtesecna soba
neifiehlovana (praina) se i«če za takaj ali vaaj da 1. maja. Ponudbe pod „Velika no* 2650" na upravo Sloven. Naroda.                                          2650
[opriiial
Zafrall
ftlarti wliaafcl  daatllat.   Dobiva se
povsod                                          2703
MitMita
prodaialka
leti služba takoj. — Ponudb« pod „Pridnoat 2701" na aptsvo SI. Na*.    f>01
ta i
tnodružiiiaka. s obsdnrm angltDdni parkom, v idltlčno lepem Itajenkem trgu ob leleznikki postaji, v najlepsi Segi, enonadstropna moderna »ova zgTad-ba z balkonom ta vtrando, 7 parketi-ranih sob In vstm konfortom je u eeno Kj 850.000 na ara daj. Interesenti mj
poiljejo svoje naslove pod „Redkost" na aoončoo druibo Aloma Company# Ljul>-1 ana, Kongresni tr« 3.                   3662
Znhuala.
Vsein, M »o našega
PMa
v  Hsa   Bjcgort   doigo-trajne ia  mučne boleini
obiskovali,   nas v trplje-  I
nju tolažili ili sprekraanim  I
cvetjera   ozaljiali  sadnjo  I
pot našega ljubčka, sin-   I
rka in bratca, se najitkre-  i
neje zahvaljuje                   I
IL lieiiiijni
Inserimte v
nov.Horodu!
IHatal •• proda. Ima 10 sob za tujce; gostilna in pro dajalna meSanega blig/» in i dežaln!m prtdelki, v^Hk aenf;iat vrt, v«:iko ttav biće xrav<n, «e radi r. dbrnsk h raz»it lakoj pioda. Maih.no stinovane tiko na raipolago Vtt nnve laitnlK A a ta« Ma«arv Ljubljana-Šilka.Calovikaresti Stcv. 36.                                           762i
Ivan Magdii
kroiai
%• prfaorota ta spomtadantko saion«
£jnbljana, glea.lifo ni. 7.
Stavbena parcela
na lepem kraju v Cerkvenid s< ugodno proda. Kdo, pove uprav Slov. Naroda.                       258!
Dva fotografska
pomočnika
aa tak«| aprojmata. — Pre 'nos Imijo izurjerti n siiiv-r: tušerjf — Foro atelje Anton Manolnl, Maribor Pun-kopa no vi ulica «9.                           270^
Kuharica
tzurieiia, aamostojna, a« sprojmoi za Ukoj. Natlov pove uprava Sloven Naroda.                                               270C
Prodam
trgavaka h!4a na Bledu na lepem kraju z vsem inventarjem. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                       2706
Stanooanje
aa aamanja zaradi dru?in«k h raz-mer v Sliki, KavSkova ulica 224prit1.: 1 »oba, kuhinja, zraven spada drvarn r* In klet.                                                2666
Elektrik
lifta mašta vodje elektrarne, tovarne ali delavnice ZmoŽen vseh v to stroko spadajočih đel ter govori slov., hrvatsko, nemlko in Hailjansko. Ponudbc rod „Elektrik 26W na upravo SI. Nar.    2082
Hrastov les
suh, 4 vagon«, rtzan na debelosti 25, 30, 40, 5o In 80 mm, se proda. Le«na trgovina Varlatat, Patnik 4 dru ft, Bftlice,________________________36W
Knjigovodja
I korespondent
Hnrat i Dilmaeijt, absolvent Mahrovc Skol« a L)uWjanl, sa yt5«godiinjom bankovnom praksom, govoiT više jezika, ts»aa! odgovarajuće namjeitenie kod kojtg baakovnog zavoda i*i trgovačkog podttitća. Otliao bi rado I u provlndiu. Ponude pod ^Komptotr X 3693*' na upr. Slovensktga Naroda._____________2693
Jekleno žico
(SUhldraht) 0.4 kupim. Ponudbo na Anortfnl zavod Drago Bestljak in drue, Ljubljana. Sodna mI. 5.                    2659
Tvornica
klubukov
Vilim Vanek
latrab. 6undtHn!tva uHca ara| 21.
Nudim gg. trgoveam ia klubuČarjera flat volnatoklobudtvina^t« klnbuke vsake oblik« po jako nizkfh etnah. V salogi imam vseh vrat Itule, vse pntrtbl'ine aa Izda'ovanje klubukov. NajeentjU vir ul pritkib« klobvkov !■ klobučarskih •otrebKii.                 2472
Dojllio
laaassi. Predauvlli se j« pri g. JLnta-aljl    Swatakt   Sodaa ulica  12, II. nadatropj«.                                      2081
Pečatnl
>•» BS; Dosek
kolonjske voda, Bsrj-Rnm, Inincoake irsnje .Blevator*. Glavna uloga: F. •IbaMlk, Llobljana, Gosposka «L 16.
Lepa klet
t električno raisvetijavo, Izven mestne Crte, aa tala takaj« Naslov pove uprava Slov. Naroda.                      2570
KODllE Pllllllf i-;,;.,.'
zdravi protin - revma • ishias i I d.
2e v polnem sazijs em obratu. Izborne b-zoiavne zvrze THFRM1A rAl A . kapah**! hnu\, »jjrajen nad vrele« GRAND HOTEL ROYAL v ad-avi Ikfm p«'ku Gmi ii SHS dobe v lienačer1« valute p r e c e j i e n porust c c ■. P© j«*r « o domaćem i#:iv,jenn 7 oiig. zd avilno Inževlno .Pi O^a." da • 1 uor it OFT. CE, LjuM ana, M*wlo4 ćfva ces'a 6. in zdiav. ravn. Piltvan D«!)e Mfd;unat< d t banka d d. Zagicb, Nlkolićeva ul. 7^ kl prcikibuje tu dl 4.-narna r.akaziU, it*> in kiadltna plimi.                                                                                                                 2641
? ? l'e se točlfo pristat vina ? ?
„Pri  Frldrlhii",   Ljubhana,   Mettn irg   13,   rm   dvor *ču  irave«  H«H.    Frrj kilcm doV* naiboljij vina, ha'oSka fn dolenjsk«.  Čez uico 2 K  ceneje.    24^
Vel^o elektio' Hniiko podjetje Ifto« /a Ć mptt)tn)<   n*« op
pcr/eVfncga salda-kontista (in|o)
6'ovenik^pa In nemSUega jtzlk« popo!-noma ve$č. Plača ro dogovofu. PnnudDe nod „Zmoinoit 2623* na upravo Sio*. Naroda.                                             36.3
frofia se hiša
fenoi ads*r pna, m pari fer H nntsta. Pojasnila da!e Steflc Joief, Selo 34, Moate. Malo stanovanje te takoj odstopi.
izvrstne kakovosti iz lastnega pa-romlinaGrubišnopol enudi po naj-nižji dnevni ceni akladlito „Balkan" Joalp Novali, Zagrab, Petrln]aka ni. 77f telefon 23—91.                              2560
Ma 0£M
za  člane,  članice  in  narad£a:<, ka kor   tuđi   sukno    za   kroj   pr^p-roča tvrdka
B.8E. ShabBrnž; »J?^
taaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaa^BaaaaaaalEBE^,
fulajši tari/er in spedicijski ura3n!:
z vefletno prakso pH vpfjih firftmH r Bpio^no trjjoviKa niohražen, »e »prejn'i pri indjs^-jskfm p. djetju. Ponid:? » il-ko pod .Tarifnu lf>.'/ll —20V ri Interrrklam A G , Zfl^rtb, lilca br ? 2621
30 HP, f>  ^ettt^.   pren^vijen,   pfvo • sten  s«  ceno   proda.    O^ledk    <>e garaži J.  Qoreo,  Ljubljana.     2
KLAV9H
dobro ohranjen  z  dobrim  glasom  se  ^ kej kupi, eventualno   se    iu.1i \z*rpc najem, kaseii   bod«?   d-obro   sffflvijen  > koIcKivoraici    restavraciji   Zidsntmost  i-&lužrl le dvakrat na meste pn kon^e : rtfu#abnlh večerov.   Ponudbe na rav-id)4 Rozmana, Zldanimost.             26 '■
Na veleposestvih kneza Hugon Windisch - Gratz v Konjicalj je prosto mesto samostojnega
na9goz9arja - gozSnega voija
Nastop službe s 1. majem. Plača po dogovoru poiek prosta gfa stanovanja, kurjave, razsvetljave ter poljskih deputatov. Ponudbe s prepi&i sp riče val je poliljati na:
Tajništvo
kneza Hugon Windisch-Gratz v Konjica-
Kam pa o praznike?
Veš   kam,   prijatelj?   V  Medvode   k Kolencu,   v   neposredni blizini kolodvora. Tam se   dobi   fino   haloiko   in   dolenjsko   vin točna postrežba, okusna gorka In mrzla jedila kakor fina  dom? šunka in kranjske klobase.
Priporoča se izletnikom in bribolascem ter vsem dnigm
Kolenec.
Podiiradnit
s čedno pteavo, jmoten slovenlclne In nem?čfne. prirJcn in po pol no ma 2anesl>iv, »e sprejme. Reflektira se le na moči, ki ima r večletno prakso pri tvrdkah ali lavodih. Ponadb« z lahtevkf .:: prepisi spričeval pod „Zanesliiv poduradnik* na Anončni lavo^ Drago Beseljek rn drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.                       26*0
^—              ^^^^aaaaaaar^^^—^ ^v        —                ^-^* ^    ■         -^  ~^»                              ^^^aaaaia^^    »  ■^■»        —
liie se
itof oa sesalni plin na nafto
ali
Dieselov motor
katerekoli moči od 80 — 166 KP xa industrijo in pogon.
Ponudbe 8 tehniškim opisom in ceno neposredno Pabriol aiakT^ ■  Paraelai   (Sral|a)   ali    Beoajr«s1ako|   satfrasi   M4G$tj,
Kr. zemaljsko lječilište CopusRc,
jflUma ml 1. svibnja do 30. rujni
ndikacijs: Riumstk'nt i tat ipalc iglobovi I miiiC}«, oloii, ■•val|iis) na-lastlto itdilas i ianikt bolesti.
Blatna 1 bistra kupka, inaaai« 1 Zanderova dvorana. Radi-aktiviUt vrela m vtlikom step«mi tnanstvano dokas«n. Temparatttra    voda 59* C
Zgrade 1 stanovi oroMicnl 1 tantUtto   prtmrtdjcai.   S*£raJjtii mvI TtiMu pu."V doBi za preko 200 osoba. Jgodno blago podnftblje.
ž«tjecnieka sssntca prnec Kartrrt« — Caprag. poita, brsojvv, ttltfon i jjivna 1,*-kariu.
Krasno tetn}*, hencarti, tombola, vojnica glazba. Radi aavalc gostiju potrebno je aa lipanj, srpaai l kolovoz sobe unapred uro
Proaatkte 1 aaiaa np«t« ca>e besplatna
aUtTMlaJlalvt) kr. leaaaljakef lJoaiiAi^
^*————^———^——                        '     ■■ ■
Lastnina bi tisk »Narodne tUkarne«.
Za inseratni del odfiovoren Valtntin Kopiiar.