List 6.
Zvrstoma setev na vrtih.
Spisal P. N. Feuser.
„Vrt je drago veselje. Če kup gnoja in stroške za delavce seštejem, pač si zelenjavo, ki jo na vrtu pridelam, na trgu cenejše kupim." — Tako mi je rekel, umen gospodar, ki računiti zna, in ki prevdari, kar reče.
Naj vendar poskusim mu svetovati, kako si more z manjšimi stroški več zelenjadi (kapusa, solate, Čebule itd.) pridelati. Nadjam se, da ne bodem boba v steno metal.
Pred vsem je pomisliti treba, da ljudje, od kterih na trgu kupujemo zelenjavo, vendar morajo kaj dobička imeti, sicer se ne bi ukvarjali z vrtnarstvom. In res je to. Al oni pa tudi bolje vrtnariti znajo kakor drugi, in to je razloček.
Ni me volja tukaj obširno razlagati vrtnarstva, — le eno in to najdražo stvar hočem potegniti iz vrtnarstva in o tej govoriti, — to pa je pokončava nje plevela in to najbolj tistega plevela, ki se s semenom sam zaseje.    Plevćl pa se najlože  pokonča,   ako  se in
to vsaka zelenjad brez izjeme seje. z vrsto m a, to je v žlebčkihali grabničkih po vrsti narejenih.
Ni se treba bati, da pri setvi zvrstoma se bode manj pridelalo; saj ima vrtnar v svoji roki to, da ože skupaj ali bolj saksebi seje. Grede se na vrtu ravno tako narede, naj se seje po vrsti ali na široko, to je, zemlja se mora dobro zrahljati, pognojiti kolikor je treba, zdrobiti pa spet narediti, da je trdna. Seje pa naj se zelenjad še le takrat, ko se je zemlja zimske vlage osušila in nekoliko zgrela.
Z lato ali prekljo se narede po gredi žlebčki ali grabnički po četrt ali pol palca ali še bolj globoki; potegnejo naj se pa grabnički zmiraj od juga ali pol-danske strani do zahoda ali večera, kajti v tem položaji dobijo vrste najbolje solnčno svetlobo in gorkoto. Z lato se semenu naredi trdna podlaga in seme pride v frišno rahlo prst, da enako in hitro kali (se vć, da je skrbeti za kaljivo in čisto seme).
Vrste naj so saksebi pri solati, retkvici, čebulji, peteršilu in zeleni po 3 do 4 palce (cole) — pri vseh kapusovih sajenicah (flancah) po 4 do 5, — pri korenji, pesi, ohrovtu, špinači, retkvi itd. po 6 palcev.
Seme korenja in bele pese pa, ki imajo trdo lu-ščino, kteramora segnjiti, predno seme kaliti začne, se mora za setev pripraviti, to je, v žakljičku skozi 2 ali 3 dni namakati v neprehudi gnojnici in potem se položi v zemljo nekoliko palcev globoko za 2 ali 3 dni. Če je morebiti potem vreme deževno in za setev neugodno, razgrni seme na zračnem prostoru nekoliko dni. Ko potem seme seješ, posuši napeto vlažno seme s pepelom ali drobnim prahom ali peskom, da se ne drži skupaj, ampak da vsako seme za-se pride v zemljo. Vedeti je treba, da debelejšemu semenu, kakor je na priliko seme bele pese, ne škoduje, ako pride za 2 palca globokeje pod zemljo.
Seje se s semensko steklenico (flaško). Za to je pripravna vsaka flaška, če jej vrat po vezeš s papirjem, ki ima majhno luknjico, da seme skozi pada. Da preveč semena ven ne leti, pomagaj s prstom; skusi pa to popred na kakem prtu ali na mizi. Tudi v vrat flaske vtakneš lahko navaden zamašek, skozi kterega narediš luknjo in v to vtakneš per6.
V grabničke lepo sej, in nasejano z zemljo z grab-ljami zagrni.
Da tiči ne zobljejo semena, naredi jim strašila, da bele niti s perjem križema po gredah raztegneš, ali na kole obesi glažovino ali krompir, v kterega vtakneš peresa.
Bolhe, najhuje sovražnice kapusove, odženo ko-nopljeva zrna, ki jih potakneš vmes (vendar moraš pozneje doraslo konopljo izruvati); dobro je tudi setev potresti z dobrim kompostom, pepelom, koščeno moko ali sajami. Vse to stori, da zelenjad hitro raste in tako rekoč gobčeku bolha odraste.
44
Vendar preveo se ne sme tacega gnojiva trositi na grede, ker sicer požg6 seme.
Mlade sajenke obvaruješ b6Ih tudi s tem, da si njihovo  seme pomočil z nekoliko  kapljicami petroleja.
će je vrsta pregosto zasajena s semenom, izruvaj varno, kar je sajenic (flanc) preveč. S temi ima gospodar že večkrat precej dobička, ker si ž njimi more nove vrste zasaditi. Sploh vsem rastlinam, ki so zasajene v vrstah, je mogoče razširjevati se in močnejšim prihajati.
To pa je največa dobrota, ki jo donaša setev v vrstah,   da se  plevel najlože pokončuje.    Pri setvi
Eo dolgem in širokem moraš čakati, da plevel izruješ, adar je tako visok, da ga s prsti zgrabiš, in da suho in mokro vreme ne nagaja; pri setvi zvrstoma pa vsak čas zemljo obdelaš. Ce včasih z zemljo pobrkaš, spraviš ves plevel, pa tudi marsikak mrčes na kviško, in sončni žarki vničijo uno in to.
Tudi p rili v a nje vode je na vrste lože in brez vsake škode; če narediš med vrsto in vrsto grabniček, pa vliješ vode nanj, se razteka na vsako stran do korenin.