. štev. Ljubljani, v trek . ara 1881. Letnik IX. iS lt meriti ne sprejemajo in velja risi opna vrsta i kr., <■» «e tiska lkrat II i i» * II ii » ti 3 «, ?ri večkratnem tiskanji •• ee in primerno «manjša. Rokopisi te ne vračajo, oefrankovao« pisma se ne sprejemajo. 1 .ročnlno prejema opravniitvo (alf iiiHlraciin) in okspediaija na -Dunajski cesti st. 16 y Mec'.¡jalovi bi»i, II. nadstropji. Političen list n sIovbbsK! narod. Po pošti prejemar velja : '¿n celo leto . 10 — kr. ¡n poiieta . . i " _ s« - etrt iet« . 50 „ V idministmciii veli»: Za i:eio ieto i ¡ji. 40 kr za poi ietn x ,, 20 M r.n cietrt iet» " :0 „ V Ljubljani u» 'ioni oošlian 7eiiA 60 kr. več na ieu,. Vredništvo je ReJr.e ulice % • »t, 5. v . zhajl po trikrat na terien in sicer v torek, četrtek in sonoto. Stanje v Rusiji. Novi ruski cesar še z ničem ni pokazal, kako misli vladati, kaki so nj»govi nazori o notrajni in zunajni politiki. Temu se tudi ni čuditi ; v prvi vrsti je njegova in vseh drugih ruskih velikašev pozornost obrnjena na nihi-listično zaroto, ki je starega cara na oni svet poslala in tudi že novemu s smrtjo grozi ! Novemu caru so tako dolgo roke vezane za vse reforme v notrajni in zunajni politiki, dokler njegovo življenje in javni red ni zava-rovau pred napadi skrivne zarote. Državna oblast ruska se zdaj največ bavi z vprašanjem, kako zatreti to skrivno zaroto. Mm gi mislijo, da je treba oklicati samo ustavo, pa bo vse dobro. Pa ti ne poznajo nihilistov in nj h programa. Saj imajo na Francoskem vendar ustavo, saj imajo celo republiko, vendar se francoski komunist', ki se zdaj imenujejo „'utrans^eants'', nečejo sprijazniti z državno oblastjo, ker jim vse to ne zadostuje. Tudi Švica je republika in ima vendar dosti svobodno ustavo , vendar socijalisti še s to niso zadovoljni, ker hočejo ves sedajni red, vso človeško družbo prekucniti. Hujši in radikalnejši od vseh drugih soci-jalistov pa so ruski nihilisti ; kolikor se iz njihovega programa ve, hočejo vsem bogatinom premoženje vzeti in proglasiti zemljo kot skupno lastnino vseh ljudi, hočejo odpraviti vse oblasti, ne samo kralje iu cesarje, ampak tudi vse parlamente in vse državne uradntje, iu na tak način zagotoviti vsakemu človeku popolno neodvisnost in svobodo, kakor jo uživajo na pr. Sanje. (Konec.) V svetem pismu beremo, kako se je Pi« latovi ženi sanjalo o Kristu, in kako je ta svojega moža prosila, nej Kristu nič žalega ne stori, ker je „zavoljo tega pravičnega mnogo trpela v sanjah". Da so jej bile te sanje od Boga poslane, s tem še ni rečeno, da bi se bil Bog pri tem poslužil kake izvennatorne moči, ker je lahko uplival na ženo po natorni moči daljnočutenja. Sploh so v starih časih verovali v to, da nekatere sanje nekaj pomenijo, tako beremo od Daniela, da je znal sanje razkladati, tako tudi od egiptovskega Jožefa, da je imel to moč, tako v pasivnem, kakor v aktivmm pomenu, v pasivnem, ker je sam imel pomenljive sanje, v aktivnem pa, ker je znal pomen sanj razkladati in jih je razložil jetnikoma in kralju Faraonu. Ker ravno v zgodovini egiptovskega Jožefa beremo, da je kralj Farao pustil sklicati vse modrijane, naj bi mu sanje razložili, smemo iz tega sklepati, da so se egiptovski modrijani, zlasti duhovniki, bavili s to znanostjo. Sploh pa so egiptovski učenjaki marsikaj znali in vedeli, česar še današnji učenjaki ne znajo; saj beremo, kako so ti modrijani celo Mojzesu kljubovali, ter marsiktere čudovite reči pred kraljem kazali, medvedje na Franc-Joži fovi deželi. Vsi tisti, ki so že in bodo še padli pod nožem nihilistov, morsjo svojo kri preliti, da se izvede ta ab.-tirdui in nemogoči program nihilistov. Ne samo, da zahtevajo in dosezajo čisto nemogoče reč1, izvršujejo svoj program še s tako ostudnimi sredstvi, namreč zavratnimi umor1, da se nobena vlada ne/bi mogla z njimi sprijazniti. Če je celo francoska republika streljala in preganjala svoje kumuuiste , kako se zamore od avtokrntične ruske vlade zahtevati, naj z nihilisti v dogovore stopi. Če celo že novemu ruskemu caru, o kterem še n č slabega ne vedo, strežejo po življenji in mu stavljajo pogoje, pod ktermi mu hočejo še življenje pustiti, če grose, da je car zapadel smrti, ako ne pomilosti morilca svojega očeta, — potem mora pač vsak še količkaj pravični človek priznati , da s tako stranko ni mogoče stopiti v dogovore, da jo je treba vničiti, ali pa gledati, da ona v svojem blaznem funati/mu prekucne ves državni red in pokolje vse odličnejše može, da zamorejo na nj hov prostor stopiti — za-vratui morilcil Res je, da izobraženi krogi na Ruskem želijo ustave, in novi car menda temu ni pro-tiven, on bo morda aal že v kratkem ustavo, pa ne za mhil'ste in druge brezverce, brez-domovinske rovarje', ampak za ruske izobražene, narodne, domoljubne, slavjanefilske, Kri-stovi veri in krščanskemu redu zveste in udane kroge, kterih program ni skriven , ampak celemu svetu zuao, ker se mu ni bati dueva in luči, in kteri svojega poguma ne iščejo v za- vratiih umorih, ampak na odkritem vojnem polji, iz oči v oči, v pošteni in hrabri vojski, kakor smo jo videli na slavnih bojiščih balkanskih. Ti vredn1, izobraženi in domoljubni krogi ru^ki, tako prijatelji svobode, kakor svojega cara in vseh slovanskih narodov, ti so pač vredni ustave , in ne bo se našel časnik na celem slovanskem svetu, ki bi tem kregom odrekel prav co do ustavnega življenja. Morda od take nstvave nismo več daleč. Že ranjki car je ukazal, naj se skličejo poslanci iz vseh zemstev na posvetovanje v Petrograd ; to se je imelo v kratkem zgoditi, in le smrt carova jeizvišitev tega sklepa zaprečila. Toliko več se je nadejati od novega cara, da bo uslišal želje svojega zvestega prebivalstva, ter svojemu narodu dal ustavo, kakoršna bo za ruske razmere najbolj prikladna. Nihče v Rusiji pa ne zahteva ustave na tak nsču, da bi se morala smatrati kot neka nihilistlčna zmaga ; nasprotno so zoper nihiliste vsi pošteni Rusi silno razkačeni, in če car dâ ustavo in skiiče dižavni zbor, bodo ljudski poslanci ravno tako ojstro, če ne še ojstreje postopali zoper nihiliste. Naši avstrijski puntarji od leta 1848 veljajo Dunaj-čanom kot neki mučemki in njim se pripisuje naša ustava, zato hodijo njih grobove vsako leto venčat. V Rusiji pa bo to drugače ; nihče ne odobrava krvavega upora , da bi se ustava pri-kljubovala, še tisti, ki si ustave žele, zaničujejo in sovražijo nihiliste, in ti bodo v ruski zgodovini ostali vedno kot nek grozen spomin. Lojalni ruski krogi si žele ustave, kakor bi jih mi danes ne zamogli. Egiptovski j duhovni so svojo vednost močuo skrivali; le stari Grki so nekoliko njih učenosti v Evropo prenesli, mnogo pa je za zmirom skrito ostalo in pogubilo se. Velika knjižnica v Aleksandriji je morda še marsikaj od tega shranjevala, pa to bo ljuti Turki požgali, in ž njo vred poteptali, vso egiptovsko vedo in kulturo. Brez-dvombeno je, da so egiptovski vedeži natorne moči veliko natančneje po?nali, nego naši učenjaki, ker pri nas nihče ne zna kače tako mague-tizirati, da bi postala trda, kakor palica. Tudi daljnočutenje moralo jim je znano biti, in na podlagi te vednosti so razkladali sanje. Dan današnji se sploh tudi sodi, da je bila astro-log;ja sama slepotijaiu babjeverstvo; akoravno o tem nečem nobene sodbe izreči , zdi se mi vendar, da se stvar ne sme tako hitro 0b80-diti; ako bi bilo vse le sleparija ali pa babjeverstvo, ne bi se bili pečali s to vednostjo skozi toliko stoletij resni možje, učenjaki in pošteni modrijani. Mogoče je pač, da evropski astrologi niso nič vedeli, ampak le kultivirali praznover8tvo in bajke; pa pomisliti je treba, da je bila Evropa v srednjem veku še barbarska, vsem bajkam podvržena, in od ljudi, ki so ženske kot copernice zažigali, se ne more misliti, da bi se bili z vednostjo resno pečali: oni bo Slišali le nekaj zvoniti od astro- logije, po trgovc.h, ki so hodili v iztočne dežele, s.o morda nekoliko slišali od te vednosti, in to kar so zvedeli, prevrgli so v babjeverstvo. Po istem kopitu pa ne smemo soditi Egipčanov, ki so bili star kulturen in izobražen narod, ti so morda res znali kaj brati iz zvezd, pa kakor so vsako drugo vednost skrivali, tako tudi te gotovo niso grškim in latinskim trgovcem na nos natvezili. Toliko le mernogrede, ker ravno o vedah starih Egipčanov govorimo. Brezdvombeno je, da so egiptovski duhovni in modrijani drugih iztočnih narodov kolikor toliko znali razkladati sanje, pa to znanost je „omikana" Evropa ravno tako popačila iu v babjeverstvo spremenila, kakor astrologijo. Z egiptovsko vedo in kulturo pohodili so divji Turki tudi to znanost, in kot spomin na njo imamo le še „egiptovske sanjske bukve", v kterih so sleparji človeške sanje v zvezo spravili z avstrijsko malo loterijo, in na ta način ljudem denarje iz žepa kradejo. Kolikor tudi take literarne izmečke zaničujemo, vendar ne smemo tako daleč iti, da bi sanjam sploh vsako pomenljivost odrekali. V živalskem organizmu je neka moč daljnočutenja, saj celo žival sluti svojo smrt, in vol se brani stopiti v mesnico, ko vendar njegov razum no sega tako daleč, da bi vedel razločiti mesnico od drugih poslopij. Bolj natančno se opazuje ps nečejo nič vedeti o takih zamčljivih sredstvih, 8 kakoršnimi delujejo nihilisti. Vprašanje ustave in nihilistično vprašanje B6 mora toraj v Rusiji popolnoma ločiti. Ustava se bo morda v kratkem dala, pa nihilisti se bodo tudi potem še preganjali ia pošteni Rusi ne bodo prej mirovali, dokler te iz zapada prinešene kačje zalege iz Rusije čisto ne iztrebijo. Odločilnih korakov v smislu ustave ne-moremo še precej pričakovati, dokler še raujki car ni pokopan, dokler je še vse zbegano, dokler je še vse na nogah zoper morilce, dokler vse trepeta pred novimi grozovitostmi nihilistov. V takem položaju zbeganosti in razburjenosti se tudi od novega cara ne more pričakovati in zahtevati, da bi študiral razne ustavne načrte, ali pa da bi se veliko brigal za diplomatične note. Za prvi čas ni pričakovati še prememb ne v notrajni, ne v zu-najni politiki; čez kake pol leta, če se do tje duhovi pomirijo, če se nihilistom trdo na noge stopi ter jim glava zatre, potem še le bo čas misliti na to in ono, potem bo tudi novi car zamogei mirno pretresti in razsoditi različne nasvete svojih ministrov v raznih vprašanjih, bodi si notrajnih ali zunajnih. V resnici milujemo Ruse, da ne morejo do miru in javuega reda priti, nesreča Rusije je nesreča za vse Slovane, ker slovanstvo zgubi toliko veljave pred svetom, za kolikor Rusija oslabi. Videti je, kakor bi bili besni in blazni nihilisti nalašč za to od sovražnikov slovanskih najeti, da zdrobe in razpršč moč in veljavo velike Rusije, ter po njenem padu izroče vse Slovane v oblast Nemcem , Madjarom in Angležem. Najhujši sovražnik Rusije ne bi jej mogel toliko škodo prizadjati, ko jej prizadevajo nje lastni sinovi — nihilisti, zapeljani po zapadnih hujskačih in ščuvalcih, kte-rim za obstanek Rusije se ve da nič mar ni. Ker sami v tej zadevi nič storiti ne mo remo, hočemo vsaj novemu caru želeti, da bi svoje življenje srečno branil pred napadi nihi listov, da bi Rusom dal ustavo, da bi skrbel za pravično vlado, da bi iztrebil Avgiasov hlev krivičnih uradnikov, da bi bolj podpiral slovanske narode, ko njegov oče, da bi se sprijaznil s Poljaki, da bi katoliški cerkvi v Rusiji dal popolno svobodo, ter v vseh zadevah delal za napredek in blagor Rusije! Pri biskupu Strossmayerji. (Iz potopisa francoza Edvarda Marbou.) Na potu iz Budapeste v Bosno sklenil sem obiskati Djakovo, kjer ima biskupijo svojo S:rosBmayer, oni dostojnik cerkveni, ki je zad-oj h trideset let največ pripomogel k vzbujenju iu okrepljenju narodov jugoslovanskih. Jedno noč vozil sem se po Dunavu, da sem dospel iz Pešte do kraja, kjer se izliva Drava v mogočni Dunav. Od tu pluli smo do Osjeka, kjer smo najeli voz, ter prišli v štirih urah v Djakovo. Dolga cesta, vijoč se po ravnini nagne se nekoliko kvišku in zdajci zagleda oko med mogočnimi drevesi vzdigati se stolpa stolne cerkve djakovske. Pred desetimi leti v obče Strosmayer še ni bil znan, pač so ga čislali vže oni, ki so pazljivi sledili probujevanju narodov slovanskih ua jugu ogerskem in polotoku balkanskem. Dandanes pa vsakdo ve, kako važno ulogo igra ta dostojnik cerkveni, ki je bil rojen od revnih Btaršev, vsled zaslug svojih imenovan kaplanom cesarjevim in rediteljem dunajskega Augustineja. V pet in trideBetem letu postal je bi8kup djakovski, in v kratkem si je pridobil toliko vdanosti, da ga imenujejo, tudi pravoslavni, „pervega sina naroda hervatskega." V javnem življenji videli smo ga v der-žavnem zboru 1. 1860 po vojski italijanski. Svojimi vednostmi in z bistrozgovornostjo bil je na tem zboru važna oseba. L. 1861 sošel se je sabor hervatski, da bi uredil razmere med Hervati in Ogri; v tem saboru bil je Strossmayer na čelu opoziciji ter je v imenu prava zgodovinskega branil svobodo in neodvisnost zemlje hervatske. Rjkel je, da Avstrija more postati mogočna le na podlagi polne federacije, ki daje slehernemu narodu jednake pravice. — Njegovi biskupiji bili so podložni tudi Slovani balkanski, posebno katoličani bosenski. On je bil apostolski namestnik biskupije beligradske in semendrijske na Srbskem. Te razmere dovoljevale so mu, po- ležati se ne samo za Hrvate, marveč za vse Jugoslovane, kar je tudi čestokrat storil: Ko ee je 1. 1867. obravnavala razmera med Oger-sko in Hervatsko, bila je veljava Strossmajer-jeva odločilna. Takrat se je baje zameril tudi vladi, ker ukazali so mu, naj Be za nekoliko časa „oddali od biskupije svoje". Od te dobe omejilo Be je delovanje njegovo na dobrotne usluge, ktere tako radodarno siplje roka plemenitega biskup«. Posebno obrača pozornost svojo šolstvu vifiemu in nižemu; reči moramo, da je duša vsemu delovanju na verskem in narodnem polji med Jugoslovani. Proti vla-dinemu odporu dosegli so Hervatje — njim na čelu Strossmayer, akademijo v Zagrebu, in Jugoslovani dobro ved6, koliko zaslug si je pridobil on za vstanovitev vseučilišča jugoslovanskega. V Djakovu šel sem takoj v palačo bisku-povo, veliko poslopje iz prešnjega stoletja, ki stoji pred krasnim parkom s stoletnimi drevesi. Prišel sem v prostrano sobo ter si v naglici ogledal podobe od umetnikov: Matejka, Čer-maka, Bukovacova in drugih; d iz drugih vrat stopi visok mož, v čeruem oblačilu du-hovskem, po križu in perBtanu spoznal sem biskupa. Sprejel me je silno prijazno „Štejem si v čast — mi reče — da morem sprejeti Francoza v svoji hiši. Ostanite pri meni; panduri moji prineso vam tu sem vaše reči, vi pa lehko ostanete pri meni, dokler vam drago. Strossmiyer je visoke post »ve, vitke, krepke; težko mu je poznati njegovih pet in šestdeset. Pogled njegov je nježen, obraz ima nad mero simpatičen. S tem krasn m starčkom, kteremu gladko teče jezik francoski, bila sva kmalu prav v živahnem pogovoru. S kratkimi besedami pojasni mi stanje Jugoslo-slovanov, njih prizadevanje, da bi se vsestransko drug drugemu približali ter bolje se poznali. V govoru Strossmayer govori z navdušenjem, se spremeni iz priprostega pripovedovalca v govornika in vrelost, 8 ktero govori, smemo imenovati vzlet govorniški. Kakor je izveraten govornik, tako je tudi vljuden pogostitelj; prijazno me povabi, oa pregledava sobane; priproste so, a vendar krasne. Dragocene zbirke pa v okolici razpostavljene po prostornih Bobanah, so posebni kras palače biskupove. ta čut pri ljudeh, in dostikrat se prikazuješ vojskuje, njemu bi se dalo prerokovati, da bo v naših sanjah, nikakor pa pri vsakih sanjah. Nasprotno so sanje večinom ne-pomenljive, igranje in vibriranje možganskih živcev, ki ponavljajo v več ali menj popačeni podobi dogodke dneva ali misli in občutke posameznega človeka. Lačnemu sesanja o dobrih jedilih, ker telo svoje občutke prenese na možganske živce; bolnik ima razne strašilne sanje, ker bolni udje nepovoljno upli-vijo na možgane, ter bo zvezni živci nekako razburjeni. Ako Be kdo v sanjah vidi preganjanega, pa ne more teči, ako se vidi v tej ali oni nevarnosti, to prihaja menda od tod, ker se kri ne more prav pretakati po žilah in toraj zastaja, ter se kaže potem neka otrpnje-nost v udih. Vsake strašilne sanje so dokaz, da Be telo ne čuti prav zdravo, ali pa da duša mnogo trpi, bodisi zavolj hudih Bkrbi, ali zavoljo težke vesti itd. Ako človek v sanjah po zraku leta, ako se srečno vojskuje, to je dokaz, da je telo zdravo in krepko. Take sanje niso nič pomenljive, ter niso v nobeni zvezi z daljnočutenjem. Vendar bi se dale tudi take srečen postal, ker je sreča dana pogumnim in podvzetnim ; komur se vedno o vodi sanja, on se lahko svari, naj nikar preveč ne pije, da ne dobi vodenice, itd. Pa tako razkladanje spada že v medicinsko znanost, in je v zvezi le s telesnim in duševnim stanjem človeškim. Naši sanjerazkladalci hočejo vse vedeti, kaj pomeni v Banjah denar, kaj kača, kaj otrok, kaj ogenj itd. Tako razkladanje zdi se mi več ali meuj prazno in samovoljno. Med sanje, ki niso prav nič pomenljive, spadajo posebno take, ki so le ponavljanje onih vtisov, ki se primejo mož-gan o stvareh, o kterih sejmed dnevom največkrat misli, ali o takih dogodkih, ki naredč na dub poseben vtis. So dogodki v življenji, ki se tako globoko vtisnejo v spomin, da jih človek nikdar več ne pozabi, in da o njih večkrat sanja skozi leta in leta. Tu se toraj le ponavlja in pred spomin postavlja kak poseben mogočen vtis. Pisalec tega je videl enkrat dva obe šenca, in nju podoba se mu je vsiljevala v sanjah Bkozi štirnajst dni zapored. Enako in še bolj stalni so spomini iz mladih let. Take sanje razkladati ker dajo nekoliko sklepatijsanje niso z daljnočutenjem v nobeni zvezi, na duševno in telesno stanje človekovo. Ko-J Nekoliko veče pozornosti so vredne sanje, mur se pogosto sanja, da 6e hrabro in srečno'če človeku predstavljajo reči, na ktere nikdar ni mislil; vendar je tu težko razločiti, v koliki meri sodeluje daljnočutenje in v koliki meri igrajoča si v spanji domišljija. Sanje, v kterih se daljnočutenje naravnost razodeva, so jako redke. Med take moramo šteti, če dekle vidi v sanjah svojega bodočega ženina, ne da bi prej vedela za to, da jo bo snubil; ali če se komu sanja, da je ta ali oni vmrl, in se to v resnici čez en čas zgodi. V takih slučajih je daljnočutenje naravnost. Navadno so tudi pomenljive sanje skrite v razne podobe, in iz teh podob spoznati, kaj sanje pomenijo, to je umetnost razkladanja sanj. Ko se je jetnikoma, ki sta bila z egiptovskim Jožefom zaprta, sanjalo, enemu od jerbasov s kruhom, ki so ga vrane jedle, drugemu od grojzdov, bila bi te sanje imela za ničeve in nepomenljive, kajti akoravno nenavadne, bile so vendar le podobe, ki jih lahko tudi kdo drug v Banjah vidi; le Jožef je znal te sanje razložiti; on sicer po razsvitljenji; pa isto nemarno uzroka trditi o njegovem očetu, ki je znal razložiti Jožefove sanje, da eolnce in mesec, ki sta se pred Jožefom priklanjala, pomenita očeta in mater, eduajst priklanjajočih se snopov pa ednajst Jožefovih bratov. Da je tudi Jakob te sanje tako urno razložil, nam Velika je Stroasmajrerjeva ljubezen do (Umetnosti. Svedok glasan temu je krasna bazilika v Djakovem, ki je brez dvombe najkras-nejša cerkev v dolnein Podunaji, jedina ki se sme imenovati monumentalna stavba v polnem smislu besede. Svota ktero je porabil za smetišče in ktero je večidel poiskal v dohodkih biskupovih, presega dva miijona goldinarjev. Ta katedrala je delo njegovo. tToda kedo se hoče čuditi, da je tako skrbno brigal se za postavljenje cerkve, če pomisli, da ou se briga za vsako najmanjo stvarico v biskupiji. Na svojih popotovanjih si je pridno ogledava! svetišča na Laškem; ni čuda, da, ako človek gleda to ogromno stavbo iz kamenja in opeke z dvema stolpama, s kuplo, ki se dviga proti nebu iz širne planjave, da se mu zdi, da gleda na Laškem kako svetišče. „Pa bodem lehko rekel svoj: nune dimittis", poreče mi cenjen dostojnik. Kedo bi bil terdil takrat, ko sem položil temeljni kamen k tej Btavb', da mi bode v dan njegovega posveče-vanja moč zapeti pesem zahvalnico za osvobo-jenje svojih bosenskih bratov, kteri se po pet stoletnem robstvu sopet veseli prostosti 1 — čas ki mu ostaja, daruje gostom svojim; skoraj vedno ima pri sebi nekaj goBtov, ktere je pri vabila krasota novega svetišča, a večkrat tudi radovednost, da bi spoznali plemeniti obraz domoljubnega biskupa. — Strežnike ima biskup pandurje v huzar-skem kroji. Po planini okrog paslo se je 24 lepih konj, čede bile so nekoliko oddaljene; tudi zverinjak ima v bližnji okolici, kjer je med drugimi mnogo lepih jelenov. Planine in gozdovi so na okrog, kakor daleč seže gledalcu oko. Posestvo njegovo donaša na leto 100.000 gld. dohodkov; tudi ti dohodki so bolj last revnim in deželi, nego biskupu, ki podpira vže več, nego trideset let z obilnimi darovi vse ustauove ter podaja leto za letom obile svote za povzd go vede in umeteljnosti narodne V Bprednjej sobani razpostavljeni so bili zvonovi. „Ti so namenjeni revnim cerkvam v Bosni; ubogi Bošnjaki bodo pervič sopet čuli zvoniti, od kar so pod robstvom turškim. Nekoliko oddaljena od palače bisku-pove je neznatna, borna hišica: „Glejte, pravi vladika, dom, v kterem sem se narodil, bil je prav tako uboren. Starši moji tudi počivajo na pokopališči djakovskem. Želite li videti park, ki se razprostira okrog palače, komor imajo tudi prebivalci prost vhod. V tem času bival je tudi pri ujem učeni rančiškan iz Bosne, Gjuro Martin, ki je imel pod nosom goste berke, kakoršne imajo redovniki , stanujoč v otomauskem cesarstvu. Šaljivo mu je rekel biskup, da se mora 8 po-itično premembo spremeniti tudi rast njegove )rade , vendar redovnik ni pokazal posebne volje, odreči se svojim berkam, češ prisvojenje Josne mora se preje uresničiti. Hitro so mi minevali dnevi in bilo je treba odrinoti. še enkrat ozerl sem Be na vozu nazaj proti palači, kjer stanuje plemeniti mož, ki sme s ponosom imenovati svoje geslo: „Vse za vero in domovino Politični pregled. V Ljubljani 28. marca. Avstrijske dežele. Slovenski poslanci na Dunaji so se vnovič posvetovali o naših narodnih težnjah, ter sklenili, odločno zahtevati od vlade, da kaj stori za aaB, sicer je ne bodo mogli več podpirati. Izročili so svoje pritožbe tudi pismeno. Živio! Državni zbor je sklenil z 230 proti 94 glasom, da preide v nadrobni razgovor postavi za gruntni davek. Naš cesar )e ukazal, da ima 11. ulanski polk za vse čase nositi ime umorjenega ruskega ceBarja Aleksandra II. To se smatra kot dobro znamenje da bodo razmere Rusije do Avstrije tudi pod novim čarom prijateljske ostale. O gruntnem davku je dobro govoril tudi minister Dunajevski ter osmešil štajerskega Carneri-ja in druge liberalce, doka-zavši jim, kako malo se njih obtožbe ujemajo, in kako so pred leti o centralni komisiji jvse drugače govorili. Nemški Pemci so glasovali za nadrobni razgovor in bodo tudi v tretjem branji za postavo glasovali, toraj bo gotovo sprejeta. Neki sodnik v Zbirovem na Češkem je nemškutarje dobro izplačal. Zavrgel je namreč neko nemško pisauo tožbo s tem pristav-kom, da je v zbirovskem okraji samo češčina navadni jezik. Opira to razsodbo na izgled nemških sodnikov v nemških okrajih, ki so njih grob?" Pomolil )e plemeniti mož solzeč Ičeške tožbe odb'jali 8 pristavkom, da je v se na grobu svojih roditeljev; potem pa greva|njihovem okraji samo nemščina navadni jezik je dokaz, da so v istem času sploh močno pečali se z razkladanjem sanj, kar vemo tudi iz drugih izgledov stare zgodovine. V našem času, kakor rečeno, se je ta vednost pozgu-bila. Naše prosto ljudstvo sicer še vedno razklada sanje, in tudi veruje trdno, da na pr. suhe rože ali črno meso pomenijo mrliča, voda — nesrečo, uši — denar, grojzdje — jok, majhen otrok — jezo in prepir, jajca — laži itd. Mogoče', da je nekaj resnice na teh podedovanih empiričnih razkladanjih; —znanstveno je vse premalo utemeljeno, današnji svet ima tudi preveč drugih skrbi, zato se naši učenjaki ne brigajo za take vprašanja, in veda razkladanja sanj bo težko kedaj zopet oživela, tem menj, ker stalne trdne podlage nikdar doseči ne more, in je bila tudi v starem času več ali menj le na ugibanje omejena; saj beremo, da Faraonovih sanj vsi modrijani niso vedeli razložiti. Zanimive za znanost niso toliko sanje, kakor ona v sanjah pokazujoča ki jib poznamo pod imenom špiritistov. Ti med drugim trde, da je vsak človek obdan od nekega etera, od neke „glorije" (ta izraz imamo od prikazni na Golem), in da je ta glorija toliko občutljiva, da nanjo uplivajo moči tudi iz daljave. O tem pa nam morda kdo drug kaj za' nimivega spiše I če prav ni res, pa je krat kočasno, včasih se pa morda vendar resnice dotakne. Ljubi moj! ko bi vse res bilo, kar učenjaki trde t — Kolikokrat so že zavrgli Mojzesove bukve o stvarjenji sveta, ter doka zovali, da to vse nič ni res, kar Mojzes prav:; nazadnje so pa zopet spoznali, da bi Mojzes vtndar vtegnii prav imeti itd.; vsako leto pridejo na dan z novimi teorijami, pa vstanejo zopet drugi iu jih posekajo, ter nasprotno trde. če je učenjakom dovoljeno, motiti se, naj se še meni ne zameri, ako sem tu izrekel nektere misli, za kterih istinitost niti sam porok biti ne morem. Sanjam se primerja se moč daljnočutenja, ki je res vredna, da jo«celo človeško življenje, in jaz sklenem ta spit, učenjaki natančneje preiščejo. Na pripoznanjelz željo, naj bi se Vam kaj lepega Banjalo! Tako so bili nemškutarji vdarjeni z lastnim orožjem. Pri tej priložnosti izrekamo, da si ravnopravnosti na Kranjskem drugače misliti ne moremo, ko tako, da se sprejemajo v Ko-čevji samo nemške, po vseh drugih okrajih pa samo slovenske tožbe; kajti dokler se bomo ozirali na vsacega priseljenega Nemca ali na vsacega nemškutarja, tako dolgo bo vBe pri starem ostalo. Tudi v Gradcu se nič na oz rajo na onih 20.000 Slovencev, ki tam živ6, in na Dunaji ravno tako malo na tamošnjih 200.000. Slovanov, Pri nas zahteva vsak pri-vandrani nemški čevljar nemške šole in nemške uraduije, in precej se mu ustreže, zakaj se pa ne ustreže Slovencem, ki se priselijo v nemške kraje? Od kodi ta razlika? — Vnanje države. IVemdki listi hočejo že vedeti, da je novi ruski car za Nemčijo pridobljen in da o Francozih neče nič vedeti, da se je bojda izrazil, da Francozom ne bo pomagal zoper Nemce. Ti listi tudi pripovedujejo, kako pruski dvor svojo prijaznost usiluje novemu caru, kako Be stari Viljem in Bismark laskata novemu vladarju Rusije; nadaljevanje nemško-ruske zveze jim je že toliko ko gotova reč, in vesele se že, da jim bo tudi ta car pomagal Slovane na steno pritiskati. Pišeje namreč nesramno dovolj, da bo imela nemško-ruska zveza ta namen, da potlači težnje Čehov in Poljakov. Da bi se dal novi car na tak način zlorabiti zoper svoje rojake in zoper vse Slovaustvo , tega še v misel ne jemljemo, ker je vendar premalo verjetno. Vsakako pa vidimo iz tega nakane nem-comanov, ki obstoje v tem, da hočejo kratkovidnost in lahkovernost slovanskih vladarjev to zlorabiti, da bi vedno trdneje in globo-keje zasadili svoje kremplje v slovansko meso. Novega ruskega cara pa ne štejemo med one kratkovidne,in lahkoverne vladarje, kakor je bil njegov oče, da bi se dal po lepih in laskavih besedah preslepiti za tako politiko v notrajni upravi svoje države in v zunajnih odnošajih, da bi povsod le Nemcem vodo na malm obračal. Dozdaj nimamo še nobenih djanstveuih^dokazov, da bi to res bilo, kar nemški listi žele, in da bi tudi novi car uganjati hotel nemško politiko. Želje teh časnikarjev so tako žive, da zamenjajo želje že za istino, iu jo kot tako v svet trobijo. Brž ko ne se bo pa stvar vse drugače obrnila. Z obrekovanjem in ščuvanjem, kakor je bilo ono v „Nordd. Allg. Zeitg.", da so Poljaki krivi umora ruskega cara, s takim obrekovanjem, ki ga mora ves BVet za lažtijivega spoznati, ne bodo prusijanski listi nič dosegli. Že bolj odkritosrčna je naša ,,N. fr. Presse," ki veselo naprej udriha po Rusiji, ter umor cara toliko da ne odobrava I Kdaj bo ta gnjusni osredni organ judov napolnil mero svojih hudobij? Angleži hočejo z Bojerci mir skleniti, ter priznati neodvisnost holandskili izseljencev. te moči se opira tudi nauk one sekte ljudi,1 F. II. Izvirni dopisi. Iz Kijubljane, 20. marca. (Matica Hrvatska.) (Konec.) Pa mi vidimo, da so krog Matice hrvatske 'brani znatni književni delalci. Vseučilični, gimuazijalni, realkini, pre-parandijski profesorji, meščanski in vladini uradniki, samostojni meščani itd. In vsi ti se trudijo iz bogatih virov svoje znanosti podeliti duševne hrane tudi drugim (bolj ali manj) izobraženim stanovom. Koliko imamo mi Slovenci izvrstnih, učenih profesorjev v vseh vednostih strokah — pa kako malo dušnih proizvodov dobimo od njih, ki so v prvi vrsti k književnemu delovanju poklcani, ker se izključno le z vedo pečajo ter jih ne zapreču-jejo druge stanovske dolžnosti. In vendar slo venska literarna zgodoviua kaže, da imamo več literatov samoukov, (ako se smem tako izraziti) kot pa strokovnjakov. — Kaže se, da hrvatski učenjaki bolj razumejo biblijski rek (Mat. 5. 14. 15): Vos e.-tis lux muudi... n< que accenduut lucernam et pouunt earn sub modio, sed super candelabrum, ut luceat omnibus, qui in domo sunt. Kajti oni res ue skrivajo svoje prosvete v svojej notranjosti, temuö jo s svojimi proizvodi postavljajo na svečnik , da razsvetljuje ves hrvatski dom. Iu koliko je sic r odličnih in spoštovanja vrednih učenjakov pri nas, ki svoj zaklad skrivajo pod mernik in bi se jim smel poslati znani Preširnov seršen. Zato pa tudi slovenski dom nima dovoljne svitlobe, ker mu jo celo tisti kratijo, ki bi mu l>hko dali. Pa upati smemo „da zora puca, bit, če dana," — ne Bamo kod Balkana, temuč i kot Triglava. Koliko je preosnovana Matica hrvatska na svitlo spravila od 1. 187(5, naj še tu pristavim za tiste gg., ki morebiti še niso o tem čitali. I. Stanko Vraz. Djela 5 zv. Z letos izdanimi „izabraniuii pjesmami" je to delo ueogibno potrebno vsakemu slovenskemu literarnemu zgodovi[iar|t), ker kolikor toliko tudi našega mladega slovstvenega gibanja dobo pojasnuie. Sicer bi pa te krasne pesme Vrazove (in drugih brv. pesnikov) gotovo bolj pristojale naši učtči se uiladeži, kakor pa toliko nemškega plevela, ki .se jej preslavlja in potiskuje v roke, da se navzame tiste hipohondr.čne svetovne bolesti, ki prešinja množtvo nemških pesnikov in peBnikačev. Saj v neki dobi se nam je vso hvalilo in posililo, vse je tam „klasično ' sosebno če je nemoralno, česar se pa dovolj nahaja v znanih ,,klassiker-au'gaben '; tako da so se že Nemci sami vzdignili zoper enak „švindelj", ter celo svoje velikane Gö theja, Schillerja. .. kažejo v vse druge luči kot dozdaj. (cf. Razprave o Faustu, dramah, pesnili itd. Dr. P. HafToerjeve, dr. Militor-jeve , dr. Iliilskampove (njegove izdaje klasikov) dr. Lindemanove litarne razprave in zgo dovine itd.) Mnogi nemški takoimenovani „klasiki" so pravi pritlikovci proti Vrazu, Pre-radoviču Markoviču itd. 2. Osvetnici. 3. Mesič: Život Nikole Šubiča Zrinskoga. 4. Tisučnica slovjenskih apoštola. Dve krasni knjigi, zadnja sosebno zdaj imenitna. 5. Šenoa: Antologija pjesničtva hrvatskoga in srbskoga. Zopet krasna knjiga, na Bvetovni razstavi dunajski pohva-ljena. G. Je posebni odtis poetike. 7. Jules Verne : Put na mjesec in okolo mjeseca. 8. Put oko zemlje za 80 dana. !). Andersen : I/,abrane priče. -- Izdanja I, 1877. 10. Bernardin de Saint Pierre in Pavao i Virginija. II. Hand George i Nahod Kratijo. 12. Kraszew-ski: Pjesnik i sviet. 13. Pfleger — Maravski: Ir. maloga svieta. Dva izvrstna romana. 14. Prirodni zemljepis Hrvatske. Izdanja 1. 1878, 15. Janko Jurkovič: Dramatička djela I. sv. IG. Irving: Izabrane črtice. 17. Tomič: Komedije I. 18. Kišpatič: Si ke iz rudstva. 10. Czajkowski: Kiriižali. 20. Andersen: Impro-vizator; romana. 21. Senoa: Diogenes, romati. 22. Klaič: Bosna I. 23. Kukuljevič: Julijo Klovio. Izdanja 1. 187!). 24. Feuelon: Zgodo Tele-maku. Prevel Ivan Fiamin, prošt v Reki. 25 Do Amicis: Slike iz vojničkog života: Prevelj iz Talijanskega Adolfo Veber, kanonik i akademik. Opomnim tu, da se tedaj tudi cerkveni dostojanstveniki pečajo s književnostjo. 2G. Jurkovič : Dramatička djela II. sv. 27. Sm či» klas: Poviest Hrvatska. Dio drugi. Prevažna knjiga tudi za nas Slovence. 28. Tomič: Zmaj od Bosue, pripoviest. 29. Šenoa: Prosjak Luka, pripoviest. August Šenoa je ploden in morda prvi beletrist hrvatski. 30. Irving: Izbrane crtice II. 31. Lopašič : Karlovac, nj. poviest i mjestopi«. Izdanja I. 1880 glej v začetku. To delovanje tedaj naj bolj samo zase govori. — Imenik udov v „Izvještaji M. X. g. 1879." kaže zelo zelo malo udov po slovenskih krajih. Celo knjižnice, ki so v prvi vrsti poklicane raznih slovstev proizvode hraniti, niso upisane. In drugi prinosniki bo bele vrane. Menda ne bi bilo napačno, da bi tisto, kar imamo že pri slovanskih bratih, ravno tako ali še boljše kot pri Nemcih, tudi pri njih pod-p rali in kupovali. S časoma bi se iznebili prevelike švabske odvisnosti — saj bodočnost je itak slovanska. — Ako bi kdo želel stopiti h kteremu gori imenovanih društev, se lahko oglasi pri podpisanem , kterega je bi. g. Ivan Kostrenč č, tajnik m blagajnik Mat. lir. za sprejemanje poveril. Skujina pošiljatev pa prizadene menj truda in stroška tu in pri odboru. Lahko se pa tudi kar naravnost oglaša in plačuje pri imenovanem g. blagajniku v Zagrebu. Anton Zlogar, mestni kapelan pri sv. Jakoplt. 'Ma Dunaja , 22. marca. Državni zbor je danes pritrdil od gospodske zbornice sprejetim premembaui o reklamacijah ali pri tožbah zoper zemljišno vcenitev. Potem je prišla na vrsto obravnava postave, ki dovoljuje vladi tudi meseca aprila davke pobirati. Zoper to postavo je govoril levičar Fiirnkraiiz, za njo pa knez Čartoriski, ki je nasvetoval, naj se raztegne še ua mesec maj, ker nt upati, da bi bila do konca aprila budgetna obravnava dovršena. Minister Dunajevski je rekel, da je s tem predlogom zadovoljen. Pri glasovanju je bila postava b pristovkom kneza Cartoris-kega sprejeta s 174 glasovi proti 123. Zatem so se nektere nove vstauove oprostile pristojbin in ko je bila še postava o hišnem davku v tretjem branji sprejet», pričela se je razprava o glavni svoti zcmljišucga davku. Za postavo se jo vpisalo 13 govornikov, zoper njo pa 28. Obravnava bo toraj dolgo trajala, da bi se le tudi srečno izvršila. Konservativni poslanci nemških dežel hočejo nasvetovati, naj se namesto 37 zahteva 3G miljonov goldinarjev zemljišnega davka, odpadli poldrugi milijon pa naj se odpišu tistim deželam, ki bodo morale vsled nove vcenitve več davka plačevati. Dobile bi vsled tega Dolenja Avstrija okoli 300.000, Gorenja Avstrija 200.000, Tirolska 112.000, Gorica 5000, Trst 2000, Dalmacija 12.000 Bukovina 56.000, ¿tajareka 200.000, Moravska 46.000, Galicija okoli 400.000 goldinarjev. IIohenwartav klub je pritrdil temu nasvetu in ga hoče podpirati, Poljaki pa se nekoliko branijo, in ker tudi Cehom ni prav po volji, ui dosti upanja, da obveljal. Najbrže bode treba seči po predlogu v adtnein. Zemljišni davek bode dal ta teden zbornici dovolj opraviti. Danes se je izročila zbornici tudi postava o borznem davku, ki so jo sestavili vsled sklepa Hohenvvartovcga kluba slovenski poslanci Obreza, Tonkli in Vitezič. Po tej postavi se bode moralo za vsako borzno kupčijo 5000 gld. plačati 1 gld. davka, kterega polovica bode zadela kupčevalca, polovica pa prodajalca. Ako ta poatavn obvelja, bode samo davek dunajsko Dalje v prilogi. borze prinašal državi 12 do 15 miljonov, v Trstu in Pragu pa Bkupaj od 3 do & milijonov goldinarjev. Judje so na ušesa vlekli, ko so je predlog v zbornici omenjal, in njihovi listi ga bodo gotovo jako neugodno sodili, pa nič ne dč, država naj tam išče davek, kjer ga naj-laglje najde. 'Mt Dunaja, 27. marca. (Iz državnega zbora. — Ministerska kriza. — Slovenski poslanci in S loven ci na Primorskem. — Vesteneck ue pride v Kočevje.) Državni zbor je včeraj dovršil splošnjo obravnavo o novem zemljišnem davku. Precej v pričetku seje poprijel je besedo denarni minister Dunajevski, ki je ueusini-Ijeno dibal nasprotne govornike. Zagovarjal je od njih napadano centralno komisijo, za-vračeval njihova očitanja iu našteval vzroke, zakaj ui mogel in ui hotel zemljišnega davka vtč zahtevati kakor dozdaj in zakaj je vlada privolila toliko polajšanja Po njegovem mnenju bode treba zemljišni davek, kakor hitro bodo državni dohodki dopuščali, še bolj zmanjšati iu polajšanja ljudem dovoljena jim pomagajo, da se nekoliko opomorejo iu da tem laglje plačujejo druge davke Posebno hudo je minister zavrnil Rechbauerja, kteremu je očital, da ne zna logično ali dosledno msliti in priporočil naitčnemu ministru, naj skrbi za|dobrn log čne knjige, da ne bodo poznejši rodovi delali tak h napak. Desnica mu je hvalo ploskala, lev:ca pa se jezila iu ministru očitala nesramnost. Za ministrom govorila sta še Dipauli za in Raab zoper postavo, potem pa je bil po nasvetu Lieubacherjevem sprejet konec Bplošnje obravnave, in govorila Bta le še glavna govorniku gri f Clam Ilenrik za postavo, Magg pa zoper njo. Clam je temeljito dokazoval, kako kr.vo so listi pisarili o zemljišnem davku, kako napačno računili in prav po nepotrebi ljudi vznemirjali. Prav izvrstno je govoril tudi poročevalec dr. Meznik in zavračal ugovore nasprotnikov. Ob petih popoludne bilo je glasovanje. Schiinerer je bil nasvetoval , naj se preide na dnevni red, pa samo 44 poslancev ga je podpiralo. Godel in Doblhammer sta bila nasvetovnla, naj se zahteva zemljišnega davka samo 3G milijonov gld., poldrugi uiil jon pa naj so odpiše dtželam, ki bodo morale več davka plačevati, kakor doslej. Pa tudi ta nasveta sta ostala v manjšini, in konečno je zbornica z 230 glasovi proti 94, skleuila , da na podlngi odsekovih nasvetov prične splošnjo obravnavo. Za postavo ho glasovali vsi Poljaki, vsi nemški in češki Penici, Moravani, vsi Slovenci s Tauffererjem in /vegeljnom vred, vsi Šlezijani pa Istrijani in klub Hohenwartov, samo knez Liechtenstein, Btirnfeind iu Hayder so bili obsedeli. Levica Bi je na vso moč prizadevala, da bi bili pemski Nemci iu Šlezijani glasovali zoper postavo, pa omenjeni poslanci tega niso hoteli storiti, ker so se bali, da bi vsled tega ne zgubili zaupanja svojih volilcev, ki bodo imeli po novi postavi okoli 2 milijona zemljišnega davka manj kakor doslej. Veliki posestniki so namreč žugali, da so ločijo od vstavo-vercev, ako oni glasujejo zoper polajšave pri zemljišnem davku. Hoheuwartov klub je bil omenjenim poslancem dovolil, da smejo glasovati tako, kakor mislijo, da je za njihovo vo-lilce najbolje. Te dni je bilo veliko govorjenja o mini-sterski krizi, pa vse dotično govorico bo bile izmišljene iu Dunajevski je včeraj z nekakim ponosom rekel, da bode ministerstvo dalje obstalo, kakor bo vstavovercem ljubo. To naj bolj priča, da ministerske krize ni bilo. Listi Prilog-a „Slovencu" štev. 35 bo tudi poročali, da hočejo južni Slovani izstopiti iz IIohenw ti prizadevanje zastonj. Vsled novice, ki je stala v „Narodu" od 24. t. m., da numrič Vestencck pride v Ko čevje, Merg pa iz Kočevja za okrajnega gla varja v Litijo, poprašal Bem na zanesljivem kraju, kaj je na tem resničnega, ter izvedel, da nihče na misli Veatenecka poslati v Kočevje ali ga sploh pustiti na Kranjskem. Upamo toraj, da se bodo dotične želje našega ubozega ljudstva skoraj izpolnile! berlet in Pfefferer. Ako zmagamo v vseh treh razredih, imeli bomo že letos večino, pa samo za en glas, oziroma za dva, ako sedajni župan oatane. (ljudsko Stenje) je pokazalo v Ljubljani nad 18.000. SI o ve n c e v in uekaj nad 5000 Nemcev, razun teh nekaj Lahov in čehov. Ce ae pomisli, da so med temi 5000 Nemci , ki so ne bodo in Domače novice. V Ljubljani, 29. marca. (Volitve v kupčij sko zbornico) se tudi bli žajo, pa narodnjaki se bojda še niso zedinili o kandidatih. (Mestni odborniki, ki letos izstopijo) ao ti-lr v 3. razredu dr. Blevveis, Goršič, Peterca, Petričič, Potičnik; v 2. ia*redu Gariboldi Pirker, Ziegler, Kaltcnegger; v 1. razredu Do< šteti tudi nemškutarji, ki so rodom Slovenci, pa ae tega sramujejo, potem so pač ne more tajiti, da je Ljubljana slovensko mesto. Čudno je po tem takem, da ima to Blovem-ko mesto nemšk zastop, nemško večino v mestnem zborul Ali bodo letošnje volitve v tem oziru kaj spremenile? Ali naa bodo zopet potlačili uraduiki n penzijonisti? {Dr. Vinko Gregor iS), ki je postal flekuu-darij v mestni bolnišnici, je sin sploh znanega zdravnika g. Gregoriča, torej rojak ljubljanski ne goriški. (Mestni zbor ljubljanski) je imel v četrtek sejo. Nu dnevnem redu so bile reklamacije za volitve; največ teh reklamacij jo vložil mar-jivi mestni odbornik J. Ilegali. Nektere so bile uslišane, nektere pa odbite. Potem so b< oddale štiri štipendije za štiri rokodelske učence. Pri tej priliki se je vnela debata, ali se )e bolj ozirati na šolsko spričevalo, ali na revščino. Slednjič je po nasvetu odb. Regalija obveljal poslednji nazor. Dr. Suppan je po tem pori 6 »1 o zidanji nove košar ne. V po ročilu pravi, da je vojaško poveljništvo zavrglo kolizej (kar smo mi že davno prej trdili, da ae bo zgodilo), zato nastane za Ljubljano dolž nost, da si sozida novo kosamo. Za cel peš polk bi stala kakih 500.000 gl., za dva bata Ijona pa okoli 390.000 gl. Odb. Regali ugovarja, da kosama ne bo toliko stala, ker so delavci v Gradcu dražji, toraj se ne sme po graški ceni računiti. Govornik povdarja potrebo kosarne, ter reče, da se ne mie gledati aamo nu to, koliko odstotkov bo denar v kosamo naložen nesel (poročevalec je namreč izračun 1, da bi koaarna povrnila kake 4"/„ od v njo založenega kapitala), ampak da jo treba gledati tudi na veliki dob.či'k, ki ga vsi obrt niki od vojakov imamo, iu če Ljubljana ne dobi kmalo več vojakov, poatala bo popolnoma vas, ne pa meato. Odb. Ilorak je tudi te rnial', da kosama ne bo toliko Btala, ko poro čevalec pravi. On meni, naj bi se št. peterska kosama za eno nadstropje povišala, in uaj bi ae še kaj zraven prizidalo, pa bo vse oprav ljeno z 250.000 gld., in tudi ni treba lepšega in pripravnejšega prostora za kosaruo iskat' Poročevalec odb. Suppan končno reče, da za rad ko^arue zdaj še ue stavi nobenega dru žiga prtdluga, ko da ae naj razpiše natječaj kdo hoče svoje zemljišče prodati, da ae bo na njem koaarna zidala. — V zadevi povračila ki ga mesto izplačuje jesiharjem (okoli 800 gl. ae vname debata med odbornikoma Suppa nom in Regali jem, ker se poslednji ustavlja da bi ae ta denar po nepotrebuom izplačeval Ko je odb. Regali vrgel Suppanu beaedo „fraze" v obraz, začeli bo nemškutarji „oho!' klicati. Zaradi tlaka v slonovih ulicah je predlagal o.lb. Lasni k, nuj bi se potegnil do Rautove hiše, pa mu ni obveljalo; ravno tako je padel tudi Regali je v predlog, naj ae naredi aub-akripcija, da bodo poaeatniki v alonovih ulicah, kakor Luckmann, Schupeutzova, Perles, neko liko pomagal, k stroškom, že iz „patriotizmu". Eien od Nemcev vrže vmes, če ao na atarem trgu kaj zraven dali posestniki, ko se je tlak delal; na kar Regali hitro ugovori : „tam so reveži". Zdaj jo pr.šel ua vrsto odb. Rega 1 i je v predlog o a preme m bi volilnega eda za meato ljubljansko, oziroma o a /.širjenj i volilne pravice. Ko je odb. Regali svoj predlog utemeljeval, apeliral je na liberalnost" večine mestnega zbora vendar razširjenji volilne pravice ustavljali, ter kazal na izgled Dunaja. Nemškutarji bili ao osupnjcui, ko so slišali, da hoče Regali vsem onim, ki plačajo vsaj 3 gl, 15 kr. direktnega davka, volilno pravico dati, še bolj pa, da hoče vse one, ki so bili do zdaj 3. razredu, ter plačevali vsaj H gl. 40 kr. davku, potisniti v drugi razred, v tretji razred pa postaviti vse nove volilce, vse male paten turje, ki plačajo vsaj 3 gl. 15 kr. davka, iu poleg teh še tiste meščane („purgarje"), ki nobenega davka ne plačujejo. Oib. dr. Suppan je predlagal, naj se tu predlog izroči v pretres pravnemu odseku, kar ae tudi potrdi. Župau je odgovoril še na nekaj interpelacij iu tem jo bila javna aeja končana. Slednjič naj še omenimo, da te bodo prihodnjo volitve mestni zbor vršile v dnevih: 'tU. aprila za 3. SO aprila za 2 razred in aprila za 1. razred. (Duhovski imenik) za zedinjeno Tržaško-kopersko škofijo I. 1881 kažo duš 800.980, duhovnov v dušnem pastirstvu 223 v XV. dekairjnh. Sun ter tje še služijo rojaki z Kranjske; v začasnem ali stolnem poko,ti pa jih nič manj ko 1 3 iz ondotne škofije biva v škofiji ljubljansk ! V bogoslovji jih imajo v vseh štirih letih aamo 7; v IV. in II, teča u letu le po 11 Bog se usmili tolikauj zanimlji-vega vinograda 11 daj skrbnemu višemu pastirju Jurju, kteri je r. I, 1812, škof v Trstu od 1. 1875, v vrsti 87. skoro srečno postaviti mladenško acmeuišče, in iz njega kuj več marljivih in značajnih delavcev! (PreCast. gosj>. Jožef Hočevar, £upnik na Igu), je postal kanonik v Rudolfovem. (Umeri je te dni Č. g. GaSper Martine), župnik v Vavtovusi. f (V Celji je umrl) 25. t. m. g. Jož. Zanger, vodja ondašnje poprejšnje realne šole v pokoji. Mož je bil zurad svoje priljudnosti obče spoštovan; od cesarja je bil prejel za svojo zasluge zlati križec. Star jo bil 75 let. Naj počiva v miru! (Celjski mastni zastoj)) je sklenil, finančnemu miniaterstvu poslati pet cijo zoper vpe-Ijunje nameravane postave, vsled ktere naj ae ductt naloži plinovi svečavi. Uloga pravi med drugim, da tistega dne, ko bi se tu uo\a dnea vpeljala, bi ae moralu pl nova tovarna celjska zapreti 1 (Celjska hranilnica) namerava poaojil-n co napraviti, „da bi ljudje po ceni in nagloma megli denarja dobiti." Kuko da jo hrauiln ca pnšla še lo zda| na to misel, ko »o rodoljubi že vatunovili posojilnico ravno v tu blugi namen. Razne reči. — Imenovanje. S noči je heki telegram iz Dunuja dospel, da je za Dunajskega nadškofa imenovan prečast. gos. Gungelbauer, opat v Kremsmilnstru. — Slovatvo. Jugoslovanski Stenograf, ki gu vreduje prof. A. Bežen še k, v Sofiji na Bolgarskem, došel nam je v IV. teč. 4. broj. 8 prilogo, v kteri so nahajajo vaje. V glavnem listu pa Be razlaguju razvitje stenografije med južnimi Slovani, toraj tudi med Slovenci, in vredništvo žili, naj bi ae mu iz a I o v e n a k i h krajev poročalo, kako napreduje po šolah naših tu u m e 111 o a t, kužo ae potem uauk posebej za Bolgurako, kratka slovnica bolgarskega jezika za Slovence, beseda o novem letu, statistika o stenografiji I. 1880, v dopisih iz Rusije, iz Italije, iz Amerike celo. Naročnikom še pojasnjuje zakaj je dotični list se tolikanj zakasnil, da v prihodnje bodo vže odškodvani, da se poprejšnji letnik še dobivajo, in da naj se naroča na 3 f>r. pošilja v priporočenih pismih naravnost v Sofijo. — Ilustrovaue d 6 j i n y literatury všeobecne, spisujeV. Petrov, zaklada St in-hauaer v Pilznu, dospele so do 18. sešitka, a 45 kr., v kterem se za portugalsko literaturo pričenja Italska (laška ali talijauska) v pri-četku io v prvi dobi po poeziji in prozi, ter se opisujejo trije najslavnejši pisatelji dokaj obširno po njihovih delih in kažejo v slikah, in ti so: Dante Alighieri, Francesko P e-trarca in Giovani Boccaccio. Ker so ti trije velikani nekaj po dehb sam'h, nekaj po po umetnih oblikah, ktere so vatanovili, vplivali do sosednih Slovencev, se ta zvezek ravno Dam tem bolj priporoča. — Velik požar. V Nizzi na Laškem je pogorelo veliko operno gledišče. Ogenj se je vnel, ko se je ravno igralo. Okoli 1 00 ljudije ostalo mrtvih, muogi so poškodovaui. Tržne cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.; — rež C gl. 34 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; - ajda 5 g|. 20 kr. ; — proso 4 gl. 87 kr.; — karu «a 5 gld. 70 kr., — krompir 100 kilogramov 3 gld. 04 kr.; — fižul hektoliter 8 gld. — kr.; — masla kilogram 80 kr.; — mast 7G kr.; — špeh fršen 04 kr.; špeh prekajen 70 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — goved ne kilogram 56 kr.; — teletnine 48 kr. ; — svinjsko meso 04 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 6 8 kr. duma 1 gld. 62 kr. 100 kil; drva trde 6 gld. 20 kr mehke 5 gld. Vabil» na narofho na prvi avtonomistički, Slovanom prijazni, dvakrat na dan na Dunaji izhajajoči polit čki ča.-opis „T r i b fl n e". Po dolgoletnih naporih i večkratnih poskus.h posrečilo Be je slednjič na Dunaji ustanoviti veliko, dvakrat na dan izhajajoče glasilo v nemškem jeziku, kateremu j« pri zastopanji avtonomiBtičkih idej naloga na sedežu avstrijskega državnega zastopstva delovati za narodno i političko ravnopravnost narodov i boriti se zoper narodna naailstva. Dosedanje držan e lista priča o koristi usredotočenega publ ciBtičneg« zastopstva i leži če je na naših avtonnnmt čkih strankuh i tm «lovaoskh krogih obče, da se osigura to za aplošrie njih interese velevtižno političko podjetje po moraličnem in gmotnem podp ranji in da ge po kolikor mogoče največem razšrjenji trga lista ustvari vezilo za narodno svobodo i zn pravne terjatve narodnostij. Zato vabimo vse avti n mističke kroge i vse slovansko razumništvo, da krepko podpira v nemškem jeziku izhajajočo „Tribüno" i da «matra nje razširjenje za aplošuo korist. Pogoji za naročbo dvakrat na dan izhajajočega lista se zelo ugodni i tako preračunani, da je to glasilo lahko pristopno v najširše kroge. Naročuje se: S pošiljavanjem po pošti v Avstriji i na Ogerkem (jutranji in večerni list): Za mesec 1 gl 60 n , za četrt lela 4 gl. 50 n. Zi pol leta 9 gld , za celo leto 18 gld. (Vsak dan dvakratno pošiljanje po pošti stane za mesec 40 o. več.) Posamezne jutranje številke veljajo 3 n Po«amrznn večerne „ ,, 2 n. Zaloga „Tribüne" Wien 1, Domgaöse 9. Skoraj zaslon)! Ker je na Kant prišla velika tovarna za hritan^k» srebro, so bo znvolj velikih dolgov in splošnega iz-prazneiija prostorov vsa velikanska zaloga razprodala B^P" za 75 odstotkov poil ceno tedaj skoraj zastonj. Cula in izn a oprava iz britanskega srebra, ki jo proj stala 29 gl., dobi so zdaj za 7 gl. 50 kr., ter so '25 let Kiirinitini, da bobela ostala. (Stomi 7 gl. 50 kr. jo samo delo koiniij na pol plačano.) In sicor so dobi: 6 iniznih nožev iz britanskega srebra z angložko ostrino, (J vilie iz britanskega srebra, težko in fino sorte, 6 težkih žlic iz britanskega srobra, (J najlienejih žllilo za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalniea (velika žlica) i/, britanskega srebra, 1 zajemalniea za juho iz britanskega srebra, 2 lepa svečnika, 6 jajčnih kozarcev, 6 lopo izdelanih tac, 1 posoda za sladkor, (9) 1 presejalnik za čaj 42 kosov. NaroČi so ali ali s poštnim povzetjem, ali pa da so donar naprej pošlje, prt nas: Britaniasilber-Depot C. Langer Wien II. obere Doniiustrasse 77. Oddaja službe. V S t. Lampretu b I i z o Zagorja so oddaja služba (l) orglarja in cerkovnika. Prosilci za njo naj se nbrn»in osebno ali izmeno do farnega predstojništva v St. Lampretu P. Sava. dmrttie zobe i., zobovje postavlja po najnovejšem amerikanakem sostavu v zlatu, vulkanitu brez bolečin. IMoiubira z zlatom itd. Zobno operacije izvršuje popo'no bre» bolečin s prijetnim mamilom. (l) A. Pafchol, zobni zdravnik poleg Hradeekega mosta v J. nadstr. Tlleitrrtficne dermro«- retu 28 niti en. Papirni rentn 7.1 47 — ftrobernn r-nu 75.05 -/.Iutu renta 91 70 — ISttOlotuo (iriiivno nonoiiln 129 76 Hankin« nlioije 810 — Kr«riitne »¡teile ¡¿88.60 - London 1 7 00 — — Op» kr milini 5.E3 — 20-irankov 9 M kr. Izlil privit. Patentirana miziiA opravil Kil praznike, Ta lepa mizua uprava jc nekaj novega, izvrstnega. Vsaka hiša bo lahko ponosna na tako mizno opravo. V vsak kos, te Inj v vsak nož, vsako žlico in vsako vilice jc vdelan lep, p »u urejen žlahtni kameli, dajo videti kakor ametist, ali kakor »pni, z.alir, rubin ali |>a Hiiinmgd. Tvu-rina, jo bela kakor srebro, in laka ostali« na leta Za 10 let dobri stojimo, da bo blago bolo ostalo. Dobi jia so 24 kosov to lepe uilziie oprave 3 gl. 75 kr, in sicer: (i nožev za praznike. 6 vilic ,, „ (J žlic, „ 0 žlicic za za kavo za praznike. Tedaj 24 kdSOV, VSi lklip za {¿'S. I*|\, in P'i tein šo za 10 let dobri stojimo, da bo blago belo ostalo in da je dobro. Kdor vzame pa na enkrat 48 kosov, pošljemo niti jih v nalašč za to narejenem zaboju in sicer za 7 gl. VSih 48 k0S0V. Iz istega blaga imamo še v zalogi in prodajamo: Zajemalniko za juho po 35 kr., zajemalnike za mleko po 35 kr., težke zajemalnike za prikuho po 45 kr.. velike tase po 90 kr., posode za mleko po 2 gl. 50 kr., posode za čaj po 3 gld.. posotl8 za sladkor s pokrivalom po I gld. 80 kr., druge, večo posode za sladkor po 2 gl. 40 kr., lepe svečnike v gotiškem slogu, par 2 gl- 25 kr., par še lepše izdelanih svečnikov 3 gl 25 kr , posodo za poper in 80l po 60 kr, posode za jesill in olje iz opiljeno gliižovinc po 3 gl- 50 kr., če ao na dva dela, in po 4 gl. 75 kr., če so na štiri dele uredjene, velike posodo za Žveplcnke po I gl. 20 kr.. tabakire b poskočnim pokrovom po I gl 25 kr., šaljive zapiralnike za flaše po 3 Za 60 kr, in še veiiko drugih reči 10 let poroštva, da je blago dobro in da belo ostane. (4) Denar naj se pošlje naprej, ali pa naj se blago naroči in ga bnino poslali s poštnim povzetjem. Blau A Kann, Geneml-Deposi teure, Wien, I., Heinriclisliof. Opomba. Pokažemo lahko na stotine pohvalnih in priznalnih pisem, Ponarejevanje tega blaga je postavno prepovedano. Kupčija z glaževino. Udano podpisani naznanjam čestitemu občinstvu in posebno prečastitemu duliovenstvn, M da sem odprl O trgovino z glaževino, prsteno in porcelansko robo § v Ljubljani, na Starem trgu St. 30, 0 tik poslojija e. kr. deželne sodnije, pod firmo (p peregrin kajzel. g Slavno občinstvo vabim, da naj me počasti z obilnimi naročili ter zagotavljam, dn (□ bodern naročila 06110 in pošteno izvrševal. A Se spoštovanjem (2) Peregrin Ka j zel. trgovec z glaževino. Idatelj in odgovorni urednik ilip lap. . tlazuikovi nasledniki v Ljubljani