MOJCA KUMIN HORVAT Fonološkiopisgovorakraja Žetinci – sicheldorF (slat414) COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.28.2.08 V prispevku je prikazan govor kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414), ki spada v prekmur­sko narečje panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Zinka Zorko leta 1988. Ključne besede:panonska narečna skupina, prekmursko narečje, fonološki opis, Sloven-ski lingvistični atlas (SLA), slovenščina A Phonological Description of the Local Dialect of Žetinci - Sichel­dorf (SLA Data Point T414) This article presents the local dialect of Žetinci (Germ. Sicheldorf; SLA T414), which belongs to the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group. It describes its basic pho­netic and accentological characteristics. A phonological description of the local dialect is presented using dialect material collected by Zinka Zorko for Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in 1988. Keywords:Pannonian dialect group, Prekmurje dialect, phonological description, Slove­nian Linguistic Atlas (SLA), Slovenian 1 Uvod Govor1 kraja Žetinci – Sicheldorf2 je v Slovenskem lingvističnem atlasu označen s točko 414. Gre za govor, ki ga sinhrono uvrščamo v prekmursko3 narečje pa-nonske narečneskupine in se govori v Radgonskem kotu v Avstriji. Diahrono ga 1 Prispevek je nastal v okviru projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6­2109, 1. 10. 2021–31. 8. 2024), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-narecij-v-slovenskem-je­zikovnem-prostoru-radgonski-kot), projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020–31. 8. 2023, ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-pro­jekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij) in programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038). 2 Za vse pripombe, napotke in posvetovanja se iskreno zahvaljujem Januški Gostenčnik in Kar­men Kenda-Jež. 3 Zinka Zorko (1989: 241) govor zgodovinskorazvojno opredeljuje kot del enotnega severnošta­ jerskega in panonskega jezikovnega področja, pri čemer sta samoglasniški in naglasni sistem enaka prekmurskemu narečju, soglasniški sistem in oblikoslovje pa sta bliže slovenskogoriške-mu narečju. uvrščamo v panonsko narečno ploskev vzhodne slovenščine (po Šekli 2018: 345; Rigler 1963). Prispevek prikazuje osnovne (na)glasoslovne značilnosti govora in fonološki opis, in sicer na podlagi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe SLA zbrala Zinka Zorko4 leta 1988. Prispevek je nastal v sklopu tematskega bloka Slovenski govori na vzhodnem robu, predstavljenega v tej številki, znotraj katerega so narejeni štirje fonološki opisi govorov krajev štajerske in panonske narečne skupine (glej tudi Gostenčnik – Ken-da-Jež – Kumin Horvat 2022; Gostenčnik 2022a; Gostenčnik 2022b; Jakop 2022). 2 osnovne (na)glasoslovneznačilnostigovora Prekmursko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in panonske narečne ploskve naslednje lastnosti: 1) issln. *./*o > JV sln. *e./*o. > pan. *e. /*o. > prekm. *e.1/*o.; 2) issln. *., *e, *. > pan. *e1, *e2, *e3 > prekm. *e.2, *e1 2,*e13; 3) issln. *o > pan. *o.2 > prekm. *o.; 4) issln. *.- > pan. *.-; 5) issln. *e-/*.-, *-/*.- > pan. *e-, *- > prekm. *e-/*-; 6) issln. *.- > pan. *.- > prekm. *e- (Šekli 2018: 345–346). Zaradi odsotnosti daljšanja issln. kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu uvrščamo prekmursko narečje k vzhodnim panonskim govorom. Tudi v govoru kraja Žetinci – Sicheldorf (dalje Žet.) se issln. kratki naglašeni zložniki niso podaljšali. Poleg splošnoslovenskih naglasnih premikov so v govoru prisotni mlajši na­glasni umiki tipa: 1) ok. > .ko, Žet. '..ka (ž); 2) glob.k > gl.boki, Žet. g'l.boki, vis.k > v.soki, Žet. 'visiki; 3) umik naglasa na predpono in predlog: 'za.vora; p'ri.­vas = pri vas, p'ri.jen = pri njem. 2.1 Odrazi naglašenih samoglasnikov v govoru kraja Žetinci – Sicheldorf Podajam odrazeissln. naglašenih dolgih in kratkih samoglasnikov za govor kraja Žetinci – Sicheldorf. Odrazi znotraj dolgega vokalizma so: 1) issln. *./*o > Žet. ../..; 2) issln. *./*e/*. > Žet. ..; 3) issln. *o > Žet. ..; 4) issln. *i > Žet. i.; 5) issln. *a > Žet. a.; 6)issln. *u > ü.; 7) issln. *. > Žet. u.; 8) issln. *. > Žet. ... Odrazi znotraj kratkega vokalizma so: 1) issln. *. > Žet. .; 2) issln. *e/*. > Žet. e; 3) issln. *> Žet. .; 4) issln. *. > Žet.e; 5) issln. *i > Žet. i; 6) issln. *a > Žet. a; 7) issln. *> Žet. ; 8) issln. *. > Žet. u; 9) issln. *. > Žet. .. Odraz za umično naglašeni e je e. Odraz za umično naglašeni o je .. Odraz za umično naglašeni . je e. 4 Kot kontrolno je služilo novejše gradivo, ki sta ga zbrala Mojca Kumin Horvat in Matej Šekli leta 2014. 3 3.1 3.1.1 3.1.1.1 3.1.1.2 3.1.1.3 3.1.2 3.1.2.1 3.1.2.2 FONOLOŠKI OPIS Inventar Vokalizem Dolgi naglašeni samoglasniki i. ü.u. .. .. [..] .. e. [o.] [e.] a. + .. Kratki naglašeni samoglasniki i ü u . [.] ö . e [o] a a + [.] Nenaglašeni samoglasniki i ü u . [.] e5 o a + . [.] [.] Konzonantizem Zvočniki m v . n l r w [.] j Nezvočniki p b f t d c s z č š ž k g x 5 Kratki nenaglašeni e je v gradivu zapisan kot e in .(npr. Red b'ra.d., 'rebr., Rmn 'j.t.r, 'za.tan.k ‘tilnik’, g'l..ž.n, '..d.r, k'm.t, 'ci.g.l ‘opeka’), čeprav med njima v izgovoru ni razlike. Ker lah­ko to razumemo kot sled stare fonetične transkripcije, smo za potrebe fonološkega opisa zapisa poenotili. 3.1.3 Prozodija Fonološko je relevantno mesto naglasa. Govor pozna kolikostna nasprotja v nagla­šenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dolge('V.) in kratke ('V) naglašene ter nenaglašene zložnike (V). 3.2 Distribucija 3.2.1 Vokalizem Dolgi samoglasniki lahko nastopajo samo pod naglasom. Kratki samoglasniki na­stopajo pod naglasom in v nenaglašenih zlogih. // ne more stati v vzglasju, ker tam nastopa proteza ('vüš ‘uš’, 'vüsta ‘usta’, 'vü.c ‘ujec’, 'vüxa ‘uho’, 'vüst.ca ‘ust­nica’, prid ž z'vünešna = zunajšnja ‘zunanja’). 3.2.2 Konzonantizem 3.2.2.1 Zvočniki /v/ ne more stati v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki, ker se tam premenjuje s /f/(pot'k..f,'cirkef, '.fca, fko'piti = vkopiti ‘skopiti’). /m/ je v izglasju redek (npr. 'ram = hram ‘hiša’), tam se premenjuje z /n/('melen = meljem, Med pot 'n..son). Tudi [.] je redek, kot dvojnica je zapisan le v besedi s'vi..a (ob s'vija). 3.2.2.2 Nezvočniki Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju premenjujejo z nezvenečimi nezvočniki ('r.pček, pot'k..f, g'ra.t, k'riš, 'z..p, posamično tudi 'z..b). 3.2.3 Prozodija Dolgi samoglasniki so vedno naglašeni, kratki so naglašeni ali nenaglašeni. Pona­glasnih dolžin ni. Naglašen je lahko katerikoli zlog v besedi.V večzložnicah sta lahkonaglašena dva zloga ('p..'n.č.ca, b'ranov'lek ‘vprežna vaga’, 'x.z.t'r..gari ‘naramnice’, 'w..pš'tu.l ‘statve’, 'šim'fa.n ‘piščal, kost’, 't.t.'ka.mra ‘mrtvašnica’). 3.3 Izvor 3.3.1 Vokalizem 3.3.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki issln. i. < *i < *i­ < *e v položaju pred r < *e- v položaju pred r Gradivo 'zi.t, 'si.n, 'li.st, 'či. = hči, Red: k.'vi., pe'či., kle'ti., gr.'di., Imn: no'či., o'či., sa'ni.; vo'di.r = vodir ‘oselnik’, me'xi.r = mehir ‘mehur’, 3ed: bo'li., ti'ši. ‘tišči’, le'ži., ro'si., g.'mi., sm.'di.; 'zi.ma, s'vi..a; b'ri.tva, 1ed: 'vi.din, 'pi.šen; Red 'ri.t.; 1ed ži'vi.n, mla'ti.tef, m'li.n, k'li.nec, prid m bux'li.f = bolhljiv ‘bolhat’; bla'zi.na, za'vi.ca = zavica ‘zajklja’, 'ti.kef = tikev ‘buča’, og'ni.še ~ og'ni.šče, 'vi.diti, no'si.ti, lo'vi.ti; ve'či.r, Red 'či.ri ‘hči’; 'pi.rje, 'ki.ri ‘kateri’; v izposojenkah 'ki.kla, 'gi.rt. ‘pas’, 'ci.gel ‘opeka’, ošta'ri.ja ‘gostilna’; 'fi.rma = firma ‘birma’, 'vi.rt = virt ‘gospodar’, v.'ti.ja = virtinja ‘gospodinja’, ban'di.ra = bandira ‘bandero’, 'ši.je ‘smuči’, Imn g'ri.fi = grifi ‘držalo pri cepu’, š'ti.ja = štilj ‘držalo pri cepu’, 'hi.mber6 ‘malina’, rema'ti.zem, Imn 'mi.ze, xer'bi.ja ‘dediščina’; .. < *. i'm.., ž.'b.., Imn ž ce'p.. = cepé ‘cepec’, prid ž 'm..xka ‘mehek’, 'p..st, 'p..t, de'v..t, de's..t; 'p..tek, 'p..ta, prim 'v..kši ‘velik’, prid m s'v..ti ‘svet’, prid ž na'p..ta, 1ed: 'v..žem, g'l..dan, del -l ž ed 'z..la = vzela, del -l m ed 'z..a; Ied g'r..t = gred(ž) ‘greda’; < *.-v primerih f't..gn.t. se = vtegniti se ‘stegniti se’; < *e 'p..č,7 'l..t, 'm..t, s.'c.., Red i'm..na, Imn: lid'j.. = ljudje, zob'j.., o'j.., 'š..st,8 tri'j..; tudi Ded 'n..bi = nebu; ko'r..n = koren ‘korenina’, je's..n = jesén, pe'p..o, 'l..meš; < *. 'v..s, 'd..n, 'l..n, la'k..t ‘komolec’, no'x..t = noht; < *-. v položaju pred n pe'd..n = pedenj ‘ped’; < *. v položaju pred j 'v..ja; v izposojenkah 'x.z.t'r..gari ‘naramnice’, ad'v..nt, p'r..dganca = predi­ ganica ‘prižnica’, 'w..pš'tu.l = vebštul ‘statve’; .. < *. k'l..t, 'l..s ‘gozd’, b'r..k ‘hrib, breg’, 'j..s ‘jez’, č'r..pja = črepnja ‘črepinja’, prid ž p'r..dna = prednja; k'l..še, prid m: s'l..pi, 'l..pi, 'b..li, 'r..sen, otp'r..ti; v'r..men = vre-men ‘vreme’, 'd..te, g'n..zda (ž), m'l..ko, s'v..ča, g'l..tva (ž) = dletva ‘dleto’, f'si s'v..tci ‘vsi sveti’, s'v..tek = sve­tek ‘praznik’, z'v..zda, s't..na, g'r..x, 'm..x, s'm..x, prid ž s'l..pa, prid m s'r..dn., m'r..t. = umreti; 'p..sek, 'v..nec; č'r..va (ž); Imn 'm..sta ‘mesto’, be's..da, sproto'l..tje = sprotoletje ‘pomlad’; < *e-v položaju pred ž g'l..žen; ali pred prehod­nim j po zgodnji podalj-ne'b..sa; šavi < *e v položaju pred n le's..ni, sne'ž..ni; < *. v položaju za r 'r..p;9 v izposojenkah š't..ga = štega ‘stopnica’; 6 /x/ je v zapisu vedno zapisan kotx, le v dveh primerih kot h ('hi.mber in 'hiža). 7 Tudi 'p...č. 8 Tudi 'š..st. 9 Tudi 'r.p. e.10 < *. v primerih s'ne.k, s're.da, 've.dra, 'me.sec (tudi 'me.senc)‘mesec’, č're.šja, pon'de.lek; [e.] v primeru 'ge.rpa11 = gerpa ‘satovje’; a. < *a < *a- v primerih 'la.s, g'ra.t, p'ra.x, Red gn.'ja., d'la.n, p'la.st = plast ‘kopica sena za čez noč’, do'ma., d'va., nam s'pa.t; k'ra.l, 'ra.st ~ x'ra.st ‘hrast’, ko'va.č, Oed s ko'va.čon, po'ta.č = potač ‘kolo’, zi'da.r, 'va.pno = apno; b'ra.da, t'ra.va, g'la.va; 'pa.vok = pavok ‘pajek’, Imn 'pa.lce, 'za.vec = zavec‘zajec’, 'la.pec = hlapec, 'ma.čka, 'za..dnica, 'ma.l., 'ka.lat. ‘cepiti drva’, 1ed 'da.n = dam ‘dati’, prid m mn .r'ja.v.; z'da.vaje = zdavanje ‘poroka’; 'pa.vočina = pavočina ‘pajčevina’, bra'ta.nec = bratra­nec, 'pa.zdixa = pazduha, po'ka.pat.; < *-a pop'la.t; del -l ž ed š'la. ‘iti’; < *.­ po naglasnem umiku 'za.vora, 'za.glozda = zaglozda ‘zagozda’; < *. v primeru (vpliv knj. jezika) v izposojenkah 'ča.st, 'la.š; 'fa.rba, 't.t.'ka.mra ‘mrtvašnica’, 'ma.nt. ‘plašč’, 'xa..z. = hajzelj ‘stranišče’, 'ka..žla = kajžlja ‘slaba hiša, kajža’, 'ba..ta, 'va.ga, 'ka..nžar = kanžar ‘merjasec’; 'xa.d.ca ‘ruta’, 'ja...ka, 'ra..xanca ‘omet’, 'ša..ba ‘šipa’, žeg'na.vaje = žegnavanje ‘žegnanje’, ol'ta.r, 'va.ser'su.xt ‘vodenica’, ž'la.xta ‘rod’, 'ža.gati; .. < *o 'm..š, 'z..p ~ 'z..b, k'r..k, ot'r..bi, go'l..p, 'g..ska, k'l..p, 'p..t ‘steza’, mo'g..če; 'r..ka; 'p..pek, 'g..bec, Mmn 'k..ta. ‘kot’; 's..set, prid m: s'l..ki = sloki ‘suh’, 'v..ski = ozki ‘ozek’; 'l..k = log; tudi st'r..k; 10 /e./ se v zapisu pojavlja kot varianta k .. < *., vendar ni mogoče z gotovostjo trditi, ali gre za fonem ali za napako v zapisu. 11 Poknjiženo kot grpa v Bezlaj 1977: 183 in kot gerp- (nejasno) v SLA 2.2: 278. < *o 'b..x ‘bog’, 'n..s, b'r..t, 'm..st, p'l..t ‘ograja’, za'p..vet, z'v..n, Imn: č.'v..je,12 zvo'n..vje, 'v..sek, o'k..,13 me's.., tes't.., se'n.., ne'b.., ko'k..t = kokot ‘petelin’, 'n..č, 'm..č, '..s, 'k..la, s'v..ra = svora ‘sora’, si'r..ta, s't.., s'n..či, '..dar ~ '..der = oder, pot'k..f = podkov ‘podkev’, 'p..le;14 po umiku novega cirkumfleksa: '..tava;15 < *- v položaju pred ž 'k..ža;16 v izposojenkah Imn što'r..vje = štorovje ‘štor, del debla’, 'r..mar, 'š..štar = šoštar ‘čevljar’, 'š..la, 'š..pa = šopa ‘škopa’; [o.] 17 < *o v primerih18 pro'so., g.'mo.vje, p'lo.t;19 u. < *. 'vu.k, prid m 'du.gi, 'gu.t = golt ‘grlo’, 'ču.n ‘čoln’; 'žu.na, 1ed: 'tu.čen = tolčem ‘tolči’, 'ku.nen = kolnem ‘kleti’, 'du.ben = dolbem ‘dolbsti’, 'pu.nin = polnim ‘polniti’; < *.­ 'su.nce = solnce ‘sonce’, po'su.nč.ca = posolnčnica ‘sončnica’; v izposojenkah ba'ru.s. ‘brki’; 'ču.nta ‘kost’, Imn 'pu.nčuxi ‘čevlji’, 'tu.xant ‘blazina čez celo posteljo’, 'w..pš'tu.l ‘statve’, 'va.ser'su.xt = vasersuht ‘vodenica’; [..] < *. v izposojenkah v Imn 'b..rkle ‘burklje’; položaju pred r ü. < *u 'lü.č, 'tü.jec,prid m g'lü.xi, 'sü.xi; od'jü.ga = odjuga, 'lü.kna, g'rü.ška, 'sü.kna, 1ed 'lü.plen; 'vü.c = ujec; < -il-mo'tü.nca = motilnica; v izposojenkah 'pü.šel = pušelj ‘butara’; b'rü.tif ‘pokopališče’; .. < *. p'..s. ~ p'..sa, 'č..f, 'p..st, 'g..m, 'b..f, s'm..t, 'k..f, o'b..f, 'k..st, 'v..ba; 't..s,'č.talo ‘črtalo, nož pri plugu’, 'm..zlica, prid m 't..t, prid ž 'č..na; v primeru 'p..pel = ‘poper’. 12 Pripona -ovje je v govoru v večini primerov realizirana kot -..vje (npr. Imn: plo't..vje ‘plot’, lo'g..vje ‘gozd’, mo'ž..vje ‘mož’, zo'b..vje ‘zob’, rog'l..vje ‘rog’, bo'g..vje ‘bog’, zvo'n..vje ‘zvon’), zato je v primeru č.'v..je ‘črevo’ malo verjetno, da bi prišlo do asimilacije v. 13 Tudi '..ka (ž). 14 Tudi 'p.le. 15 Primerjaj tudi Greenberg 2002: 123. 16 Primerjaj tudi Gostenčnik 2022b: 144. 17 /o./ se v zapisu pojavlja kot varianta k .. < *o, vendar ni mogoče z gotovostjo trditi, ali gre za fonem ali za napako v zapisu. 18 Verjetno položajni razvoji. 19 Tudi p'l..t. 3.3.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki issln. Gradivo i < *i-'žito, 'šilo, ko'pit., 'lipa, 'žila, 'sila, 'jiva, Imn s'live, ž'lica, 'riba, g'riva, ro'čica, Red 'miši, pe'šica = peščica ‘pest’, li'sica, 'xiža ‘hiša’, pše'nica, te'tica ‘teta’, ko'šica = koščica ‘peška’, kol'nica ‘stranska deska na vozu’, 'piše = pišče, se'kira, ko'line, škro'piti ‘kropiti’, fko'piti = vkopiti ‘skopi-ti’; g'risti; < *-i 'miš, 'nit, 'rit, f'tič = ptič, 'sir, 'sit; < *i v primerih st'ric, 'bik; s'vija, prid m 'siv. sivi ‘siv’, 3ed zvo'ni; 'vino; 'lice; v položaju pred r pas'tir; v položaju pred n 1ed ži'vin; < *. po umiku naglasa del -l m ed 'živa; v položaju pred r se'kira; v izposojen-'rixtar ‘župan’, 'pisker ‘lonec’, št'rikanca ‘ogrinjalo (plet)’, kah k'riš; . < *.­< *-. b'r.za, 'c.sta, 'r.pa, 'p.na, 'd.kla, 'l.to ‘leto, poletje’, st'r.xa = streha, Red o'r.xa, že'l.zo, p'l.va, prid m 's.verni, š'v.lja ‘šivilja’, ne'd.la, s'v.der, pre's.ka, 'd.dek, 'r.zati, 'd.lati, t.'p.t., 's.kati, 's.jati, po'v.dati, ži'v.ti, se'd.ti, 'j.sti; 'v.ter, prid m člo'v.ški; 's.n = sem; < *. v položaju za r s'r.n20 ‘ivje, srež’, ž'r.bec; < *e v primeru v položaju pred n 'l.šnik;21 s.'š.n; v položaju pred l 'č.la = bečela ‘čebela’; < *.­v primeru < *.­v položaju pred j v primeru v izposojenkah 'j.tra; 's.jen = sejem; p'r.dga = pridiga, pro'c.sja; 20 Vendar tudi s'r..n. 21 Morda gre za krajšavo dolgega naglašenega zloga pred soglasniškim sklopom, kot navaja tudi Greenberg (2002: 119, op. 21) za govor Brd (gradivo za leksema britva in lešnik), kjer gre sicer za regularen pojav. e < umično naglašene­ga e < *. v položaju pred m 'čela (ž), 'rebra (ž), 'sestra, 'žena, 'zemla, 'temen ‘teme’, 'remen ‘pas’, 'tele, 'česnek, 'eden, 'retkef, del -l ž ed: s'pe­kla, 'nesla; Ded 'tebi; tudi v primerih, kot so: od'večara~ od'večera22 ‘popoldne’, 'pera (ž); 1ed 'zemen; < *.­< *-. s'reča, 'detelca, pok'lekniti, de'teta, te'leta; prid ž ž'metna = žmetna ‘težek’, p'resti; 'zet, 'več, nam 'žet ‘žeti’; < ę, po umi­ku naglasa 'ječmen, 'jezik; < *e­< *-e 'zelje, 'ženska, 'ženin, Red k'meta, 'seden, ne'beški, 1ed: 'melen ‘mleti’, 'mečen, del -l m: 'peka = pekel ‘peči’, 'nesa ‘nesti’, f'čera. ‘včeraj’; k'met; < *.­< *-. 'meša, d'ver. = dveri ‘vrata’, 'lexki = lahki ‘lahek’, s'nexa = snaha, 'veški = vaški, 'seje = sanje, 3ed: f'sexne = vsehne ‘usahniti’, 'gene = gane ‘ganiti’, 'pexne = pahne ‘pahniti’, pre'mekne ‘premakniti’; 'deš, 'pes, g'nes = dnes ‘danes’; < umično naglašene­ga . s'teber, 'čeber, š'kegen, 'megla, 'pekel; po umiku s kratkega notranjega zloga na prednaglas-no dolžino/ kračino na *e 'čet.tek; v izposojenki 'betežen = betežen ‘bolan’; < *.­ v položaju med dvema v 'vev.ca = veverica; < *.­ v položaju ob n, m, r v primeru ko'lena (ž), 'semen, 'temen ‘teme’, b'remen, b'reskef, 'ren = hren, m'let.; Ddv d'vema; t'jeden = teden; v izposojenkah b'lekast ‘trebušast’, 'betek = beteg ‘bolezen’, c'vek ‘žebelj’, 'žegen ‘blagoslov’, 'reca = raca, 'leder ‘usnje’, d'reta; Vendar ve'či.r ~ ve'č..r. . < *'v.la, 'n.ša, š'k.da, s'k.rja, Imn: '.kne (ž), 'č.be ‘ustnica’, so'b.ta, 'p.stela, 'd.ber, '.sen, '.pčina, '.grat = ograd ‘sadni vrt’, '.plen, 1ed: 'n.sin, p'r.sin, 'm.ren, 'x.d.n, 3ed 'x.d., del -l m: 'm.ga = mogel, 'n.sa = nosil; < *-g'r.p, 'k.š, k'r.p; pre'k.l = prekol ‘poleno’ (Ramovš 1924: 12); v položaju ob m Ded 'k.mi = komu; v položaju ob ń 'k..n;23 < *o v primerih 'n.tri, 'm.ški; < *.-'g.ba, 't.ča, 'v.gelje = ogelje ‘oglje’; < umično 'v.da, 'k.sa, 'k.za, 't.rk, 'b.žič, 'k.sec, 'k.nec,24 č'l.vek, naglašene-'k.tel, g'l.dati, '.kna (ž), '.sa, '.rex; '.bet = obed ‘kosilo’, ga o prid m 'b.žj., prid s 'd.bro, del -l ž ed na'b.dnila ‘bosti’; < *o v položaju ob r v 't.r ‘dihur’, 'r.t ‘žlahta’; primerih v položaju ob n/ń 3ed 'v.ńa = vonja ‘smrdeti’; < *o v položaju pred j g'n.., 'l..; < *. v položaju pred j Imn s'k..ze ‘solza’; v izposojenkah 'c.ta ‘cunja’, 'p.jep = pob ‘fant’, 'b.ter, 'f.st. = fosten ‘debela deska’, š'p.rxert ‘štedilnik’, p'l.x ‘hlod’, 'm.št, 'p.dgan = podgan(m) ‘podgana’, 'k.sta.n, pla'f.n ‘strop’, '.rgle, 'č..nta = čonta‘kost’; [o] < *-v primeru 'pot = pod ‘tla’; [.] v izposojen-v primeru 'f.rtox = firtoh ‘predpasnik’; kah a < *a-lo'baja, 'gaber, 'kašel,Red b'rata, 'kača, m'laka, 'žaba, 'jagoda, 'mati, 'rana, k'rava, 'baba, s'kala, 'mačixa, m'ravla, s'rakca = srakica ‘srajca’, 'palca, 'babica, sest'rana ‘ses­trična’, 'jablan (ž) ‘jablana’, 'j.b.ka (ž), la'gati, kle'pati, 'dati, s'pati, o'rati, z'nati, te'sati, 'ka. = kaj, ko'paja = kopanja ‘korito za prašiče’, 'kamel = kamen, s'lama, b'ra­nov'lek ‘vprežna vaga’, Omn: z 'vami ‘vi’, z 'nam. ‘mi’; < *-a b'rat, g'rax ‘fižol’, 'kat, zd'raf, p'raf; v izposojenkah š'pa.s, 'lače = hlače, š'tala, 'farof, g'raba ‘grapa’, 'faše.k ‘pust’, g'laš = glaž ‘steklo’; b'laja = blanja ‘deska’, g'vant ‘obleka’, Red kos'taja, 'lanc = lanec ‘veriga’, šk'rampel = škrampelj ‘krempelj’, prid m p'lantavi ‘šepav’; a < *a < *a- v položaju pred m v primerih 'pamet; 'salo, š'marnice; 23 24 Tudi 'ku.n. Tudi 'kunec. < *.-v položaju pred ž'ga..k. = žganiki ‘žganci’; ..k v izposojenkah 'xamer = hamer ‘kladivo’, 'va.nkiš = vankiš ‘vzglavnik’; u < *. 'dužen, 'buxa = bolha, š'tuček = stolček ‘koruzni storž’, Imn s'ku.ze ‘solza’; < *.-'vuna = volna, prid ž: 'duga = dolga, 'puna = polna; < *-. prid m 'pun = poln; < *-v položaju pred n Imn 'uni = oni ‘on’; 'kunec ‘konec’; v izposojenkah k'rumpiš ‘krompir’, š'turm ‘vihar’, 'kuča ‘hiša’, 'luster ‘lestenec’; ü < *Red: 'küpa, k'rüxa, k'lüka, 'müxa, 'jüžina ‘malica’, 'čüti, prid m o'büti = obuti ‘obut’; < *-'küp, k'rüx, f'küp, 'tü, 'jük = jug ‘južni veter’, v'nük, p'lük; < *u 'vüš ‘uš’, prid m 'düšn. = dušni, prid ž d'rüga = druga; k'lüč, kla'bük, p'lüča, 'jünec ‘vol’; 'düša, 'vüzda, 'tüji = tuji, 'vüxa = uha (ž) ‘uho’; < u . i (po b'lüzi = blizu; vokalni harmoniji) < *-. v položaju za v 'vün ‘ven’; v izposojenkah st'rümfe ‘nogavice’, g'rünt = grunt ‘kmetija’, 'küga, 'küxna ‘kuhinja’; ö < *ě v primeru Ddv d'vöma ‘dva’; . < *. v primerih 'p.t ‘rjuha’, d'.va; < *.-'s.na. 3.3.1.3 Nenaglašeni samoglasniki issln. Gradivo i < *iK.-i'm..; ci'ga.n, zi'da.r, li'si.ca, del -l m mn ži'v.li, 3ed ti'ši. me, 1ed ži'vi.n ~ ži'vin; < *.KiK t'ravnik, 'l.šnik, 'b.žič, 'sumič ‘komar’, 'jüžina ‘malica’, '.pčina, o'zimice = ozimice ‘trepalnice’, del -l ž ed: m'la.­tila, c'vi.lila; < *-i 'mati, Imn mož'ja.ni ‘možgani’, Imn: 'piskri, go'l..bi, b'rati; ože'niti se, žre.ti; < *uK. si'šiti,25 di'šiti, Imn lid'j..; vendar: dru'ži.na; 25 Vendar tudi sü'šiti. . < *-i Med na 'la.s. = las; Idv ž'lic., 'si.n., 'ka.lat. ‘cepiti (drva)’, d'ver. ‘vrata’; e < *ěK. < *.KěK < *ęK. < *.KęK < *-ę < *eK. < *.KeK < *-e < . v pri­ponah *-.c, *-.k tes't.., te'l.., ce'di.ti, se'd.ti,Red de'teta, se'n..; 's..set, '.rex, '.plen, 'videti; me's.., pre'di.vo, ..de'čica; 'pamet; 'tele, 'd..te, Red: g'la.ve, 'zi.me, Imn: ž'lice, 'č.le ‘čebela’, '.kne (ž); pše'nica, de'v..t, de's..t; 1ed 'na.den ‘najti’, 2ed 'zemeš ‘vzeti’; 'zele ~ 'zelje, zna'm.je; 'na.šec = našec ‘nahod’, bra'ta.nec, 'la.pec = hlapec, 'kunec ~ 'k.nec = konec, 'k.sec, 'pa.lec, 'p..sek, 'p..tek, 'r.pček ‘robec’; a < *aK. < *-a < *oK. < *-l/-.l/ -al/-il/-ěl/-ol v primeru v del -l m ed la'k..t ‘komolec’, ma'lina ‘murva’, za'p..vet; 'r..ka, pe'šica = peščica ‘pest’, Imn č'r..va, Red 'z..ba, 'd.lati, Idv 'p..ba; kla'bük; c'vea = cvel ‘cveteti’, 'z..a ‘vzeti’, š't.ja ~ š'tija ‘hoteti’, 'm..a ‘umreti’, m'l.a ‘mleti’, sü'šia ~ sü'šija, 'kosa ‘kosi-ti’, 'bija ‘biti’, 'nesa ‘nesti’, 'na.ša ‘najti’, 'm.ga ‘moči’, p'l.a ~ p'l.ja ‘pleti’, 'd.la ‘delati’, 'laga ‘lagati’, k'lepa ‘klepati’, na'b.dna ‘bosti’, lo'vi.a ~ lo'vi.ja ‘loviti’, 'n.sa ‘nositi’, m'la.ta ‘mlatiti’, 'vida ‘videti’, 'živa ‘živeti’, 't..pa ‘trpeti’, otp'..a ‘odpreti’ (redko tudi k'l..čao, s'r.čao); u < *uK. v primeru v izposojenkah dru'žina; 'luster ‘lestenec’; ü < *uK. lü'pina; o < *oK. < *-o < *oK. < *-o ob'račati, ko'lena (ž), mož'ja.ni; og'raček = ogradček ‘vrt’, pro'so., vo'di.r ‘oselnik’, ko'šica = koščica ‘peška’, spo­ved'nica, ko'l.vret, ko'siti, zvo'niti, ro'si.ti;26 'č.talo ‘nož pri plugu’; Imn zob'j.; Ted: 'r..ko, 'melo = meljo ‘moka’, k'ravo, 'mi.zo; 26 Tudi ro'siti. < *.KoK < *.K.K < *-l v del -l m ed gla­golov na -a-ti [.] < *oK. včasih pred zvočniki . < *l po onemitvi ponaglasnega i v položaju Kli v izpo­sojenkah *-K.ĺ < nem. -el/-.l v izpo­sojenkah *-K.l [.] < *n po onemitvi ponaglasnega i v položaju KniK v izposojenkah *-K.n < nem. -en/-.n [.] < *. med soglasni­koma < *r po onemitvi V v položaju r + i/ě/o(K) v izposojenkah po onemitvi prednaglasnega i/o v položaju Ki/oK 'žalot ‘želod’ 'jaboka (ž); k'l..čao, s'r.čao, 'dao, z'nao; g.'ni.t., k.'va.č; 'p.t. = potli ‘potlej’; 'ma.nt. ‘plašč’, 'xa..z. = hajzelj ‘stranišče’, š'tub. = štubelj ‘izba, čumnata’, 'gi.rt. ‘pas’, 'g.p.ce = gopljice ‘vilice’; 'r..t.n ‘ošpice’; 'p..'n.č.ca, s'v.č.ca ~ s'v..č.ca, 'j.boč.ca, po'su.nč.ca = posolnčnica ‘sončnica’, 'vüst.ca ‘ustnica’, Med pri 'Kuč.ci ‘ime potoka’; z'dig.ti ‘vzdigniti’, 'pex.ti ‘pahniti’; 'kec.'xolter = kercenholter ‘svečnik’, 'f.st. = fosten ‘debela deska’, 'ta.ž.t ‘tisoč’, 't.t.'ka.mra ‘mrtvašnica’, 'x.z.t'r..gari = ‘naramnice’; s.'c.., m.'tva.šnica, t.'p.t., 3ed g.'mi., 'čet.tek, 'za.t.k, s.be'čica, s.'š.n, 3ed d.'ži.; v'.t, 'm.va, 'k.ma ‘seno’, 'd.vo, 's.na, prid m s'k.mleni ‘skrmljen’; b.'šača, prid ž p.p'režena ‘vprežen’, ž.'b.., 'vev.ca; 'n.t. ‘notri’, p. = pri; 'vu.t.ma = vjutroma ‘zjutraj’; 'jüt. ‘jutro’; v.'ti.ja = virtinja ‘gospodinja’, k.'büla = korbula ‘košara’. 3.3.2 Konzonantizem Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še: izvor gradivo n < *-m 'vüzen = vuzem ‘velika noč’, 'seden, '.sen, Oed: s 'kujon, s st'ricon, s 'p..bon,pob ‘fant’, Dmn d'veran, zo'ba.n, 1ed: 'j..n ‘jesti’, 'na.den, 'pu.nin ‘polniti’, 'du.ben ‘dolbsti’, 'ku.nen = kolnem; < *ń og'ni.šče, 'lü.kna, prid ž s'p..dna; '.gen, š'kegen; vendar: 'k..n; kot e + n v primeru 'me.senc (< *-enc < *-ęc),27 tudi 'me.sec; < *-ęc l < *ĺ k'lüka, k'lüčanca ‘ključavnica’ k'lüč, p'lüča; 'zemla, 'v.la, 'p.stela, ne'd.la; č'r..vel, k'ra.l, 'kašel, 'k.tel, 'p..pel = prpel ‘poper’, 'pekel, č'r..vel; < *lV< del -l ž ed: p'rela = predla, 'j..la = jedla, c'vela = cvetla; primarna skupina *dl/*tl < *n v skupini mn 'gümla ‘gumno’, po naliki iz odvisnih sklonov: 'kamel (Red 'kamla) ‘kamen’; v < kot 'vüzda, 'vü.c = ujec ‘ujec’, 'vüš, 'vüxa ‘uho’, 'vüst.ca ‘ustni­proteza ca’, prid ž z'vünešna = zunajšnja ‘zunanji’; pred *u­ < kot v primerih 'v.gelje = ogelje ‘oglje’, 'v..ski = ozki ‘ozek’; proteza pred *o­ [w] < *v v izposojenkah 'w..pš'tu.l ‘statve’; j < *ń 'jiva, Oed z 'j.. ‘z njo’, č're.šja, 'körjek ~ 'kürjek = kurn­jak ‘kurnik’, č'r.pja ~ č'r..pja = črepnja ‘črepinja’, s'vija, lo'baja, ko'paja = kopanja ‘korito za prašiče’, Red 'kuja = konja (toda 'k..n ~ 'ku.n = konj), ma'j.st = manjost ‘lenoba’; < *ń < z'da.vaje = zdavanje ‘poroka’, zna'm.je, ka'm.je, kore'j.; *-n.j-/*­n.j­ < *-Vx Mmn: p. b'rata., 'p..ba. ‘fant’, go'l..ba., 'm..sta., na p'lüča., 'vüsta.; toda z ohranitvijo v izglasju: p'l.x = ploh ‘hlod’, k'rüx; < včasih del -l m dv 'na.šla ‘najti’, 'p..sek, 'pe.st (m) = pest ‘pesto’, kot pre-'za..dnica, 'č..nta = čonta ‘kost’, 'ja...ka = janka, 'va..kiš = hodni j vankiš ‘vzglavnik’, ž'ga..k.; pred š, s, d, n 27 Prim. Gostenčnik 2022a: 118. < -*j. v Oed ž čelo., 'r..ko.; (pou­darjalna členica) < *g v primeru Imn mož'ja.ni ‘možgani’; . < *ń-v primeru s'vi..a;28 . < *-lK v primerih 'ja..ša = jalša ‘jelša’, 'da.č = daleč; v izposojenkah 'r.tla.f = rotlavf ‘rdečica’, 'ta.ž.t = tavžent ‘tisoč’; k < *t včasih v sku-Red 'mekle ‘metla’; vendar na t'l..x; pini tl < *l v skupini sl Imn s'k..ze ~ s'ku.ze ‘solza’; g < *d v skupini dn g'nes = dnes ‘danes’, po analogiji na stranske sklone: š'kegen = skedenj; v skupini dl g'l..tva (ž) = dletva ‘dleto’; f < *v pred nezveneči-f't..gn.t. se = vtegniti se ‘stegniti se’, '.fca; Rmn d're.f mi nezvočniki ‘drevje’, 'retkef, k.s'ti.tef ‘krst’, mla'ti.tef ‘mlačev’, zd'raf, in v izglasju pot'k..f, 'cirkef; < *p pred t Imn f'tiči = ptiči; c < *s v sklopu sm cme'r.ka = cmereka ‘smreka’; š < *x pred č 1ed š'č..n ‘hoteti’; < *k pred t v š't. = kdo; primeru < *s po prekozložni b.'šača, š'tuček = stolček ‘koruzni storž’; asimilaciji < *šč 3ed ti'ši., ko'šica = koščica ‘peška’, pe'šica = peščica ‘pest’, 'piše = pišče, 1ed 'išen, na 'teše = na tešče, 'niše29 = nihče; vendar og'ni.šče; x < *g v primeru 'b..x ‘bog’. 3.3.3 Prozodija Fonetično dolgi naglašeni zložniki so odrazi naglašenih issln. *., kratki pa naglaše­nih issln. *.- in issln. *-.. Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe (pomik cirkumfleksa na naslednji zlog, umik na prednaglasno dolžino, nastanek no-vega cirkumfleksa), od nesplošnoslovenskih pa: umik na prednaglasno kračino ('k.za, 'sestra) in umik na prednaglasno nadkračino ('megla), kjer so vsi novonaglašeni zlogi kratki. V sklanjatvenih in spregatvenih vzorcih so pogoste analoške izravnave. 28 Tudi s'vija. 29 Kar kaže na to, da je prehod xt/xč > št/šč starejši od onemitve x-ja pred soglasnikom. 3.3.4 3.3.5 4 Izguba glasov . < *i v priponi -ica v 'detelca = deteljica ‘detelja’, 'palca, p'r..dganca = pre- *K-ica diganica ‘prižnica’, 'p..'n.č.ca, s'v.č.ca ~ s'v..č.ca, 'j.boč.ca, po'su.nč.ca = posolnčnica ‘sončnica’, 'vüst.ca ‘ustnica’, Med pri 'Kuč.ci ‘ime potoka’, s'rakca ‘srajca’, 'g..sanca, k'lüčanca; vendar: 'va.nkešnica = vankišnica ‘vzglavnik’, 'm..zlica, 'babica, o'zi.mica ‘trepalnica’, 'za..dnica, m.'tva.šnica; v položaju -Kli 'p.t. ‘potlej’; < *i/ě/o v položaju r + b.'šača, prid ž p.p'režena = priprežena ‘vprežen’, ž.'b.., i/ě/oK 'vev.ca; 'n.t. ‘notri’, p. ‘pri’; 'vu.t.ma = vjutroma ‘zjutraj’; < *xK-/-x 'la.pec = hlapec, 'ra.st30 = hrast, 'ren = hren, 'lače = hlače; vendar 'xiža = hiža ‘hiša’; s-< vs-'sa.kši = vsakši ‘vsak’; z-< vz-z'dig.ti, 1ed 'zemen; < p (< *b) 'č.la31 = bečela ‘čebela’. Metateza *ub- > *.b- › *b.-'bu.ti = ubiti; *um- > *.m- › *m.-'mu.ti = umiti, m'r..t. = umreti. sklep Govor kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414) izkazuje definicijske lastnosti panonske narečne ploskve vzhodne slovenščine. Poleg tega je zanj značilno ohranjanje kračine vseh issln. kratkih naglašenih zložnikov. Govor v naglašenih zlogih pozna kolikostna in kakovostna nasprotja. Dolgi naglašeni samoglasniki so ob zvočnikih m, n, r, v, j in . ter ob ž podvrženi položajnim razvojem, ki pa niso absolutni, saj pogosto v istih okoljih do posebnega položajnega razvoja ne prihaja. Pri odrazih za stalno dolgi o se sporadično pojavljajo kolikostne ('p.le/'p..le) in kakovostne dvojnice (p'lo.t ~ p'l..t). Pri odrazu za novoakutirani o se v besedi za konj pojavita dva odraza 'ku.n in 'k..n, pri čemer je prvi za prekmurske govore bolj običajen. V deležnikih na -l m ed prehaja končaj *-l/-.l/-al/-il/-ěl > -a, kar sicer ni značilnost prekmurskih govorov, pač pa nekaterih slovenskogoriških (Koletnik 2001: 90–93) inprleških (Škofic 2004: 113) govorov. Na tem mestu lahko zaradi zemljepisne stičnostigovora kraja Žetinci – Sicheldorf s slovenskogoriškim prostorom sklepamo na vpliv tega narečja. Vpliv stičnega narečja se kaže tudi pri nekaterih soglasniških razvojih: (1) *ń > j: 'jiva, Oed z 'j.. ‘z njo’, č're.šja, 'körjek ~ 'kürjek = kurnjak ‘kurnik’, 30 Vendar tudi x'ra.st. 31 'č.la < *pčela < *bčela < *bečela. č'r.pja ~ č'r..pja = črepnja ‘črepinja’, s'vija, lo'baja, ko'paja = kopanja ‘korito za prašiče’; (2) šč > š: ko'šica = koščica ‘peška’, pe'šica = peščica ‘pest’, 'piše = pišče, 1ed 'išen, na 'teše (vendar og'ni.šče); 'niše ‘nihče’; (3) prehod x > j ni absoluten kot v prekmurskem narečju, pač pa x ostane nespremen­jen sredi besede ('vüxa ‘uho’), v j pa preide le v izglasju). Vpliv stičnega narečja je zaznaven tudi v oblikoslovju: *j. kot poudarjalna členica pri Oed ž pod 'čelo. = pod čelo, z 'r..ko.. V govoru so prisotni številni germanizmi, ki v drugih prekmurskih govorih ne nastopajo, npr. 'gi.rt. ‘pas’, k'n.f ‘gumb’, š't..ga ‘stopnica’, 'g.p.ce ‘vilice’, k'šeft ‘trgovina’, 'capfen ‘smrekov storž’. Na podlagi tipičnih razločevalnih lastnosti, ki prekmursko narečje delijo na dolinski, ravenski in gorički govor (s porabskim), govora kraja Žetinci – Sichel­dorf ni mogoče enoznačno opredeliti:32 (1) na podlagi slušnega vtisa in razvoja dolgih in kratkih samoglasnikov je govor prekmurski ravenski, (2) na podlagi sicer redkih odrazov deležniške končnice v m ed (k'l..čao, s'r.čao) je govor prekmurski ravenski, (3) na podlagi odraza za *jpred sprednjimi in zadnjimi samoglasniki ('jezik,'jab.ka) je govor prekmurski dolinski, (4) na podlagi refleksa za deležniške končnice v m ed (sü'šia ~ sü'šija, 'kosa ‘kositi’, 'nesa ‘nesti’) se govor približuje slovenskogoriškemu narečju, (5) na podlagi refleksa izglasnega ĺ > l ('kašel, šk'rampel, k'ra.l) se govor približuje slovenskogoriškemu narečju. krajšave D= dajalnik; del= deležnik; dv= dvojina; ed= ednina; I= imenovalnik; issln. = izhodiščni splošnoslovenski; JV= jugovzhodni; K= konzonant/soglasnik; knj. = kn-jižno; M = mestnik; m = moški spol; mn = množina; nam = namenilnik; nem. = nemško; O= orodnik; pan. = panonski; prekm.= prekmurski; prid= pridevnik; prim = primernik; R= rodilnik; s= srednji spol SLA= Slovenski lingvistični atlas; T= tožilnik; T000 = točka; V= vokal/samoglasnik; ž= ženski spol; Žet.= Žetinci; 1 = 1. oseba; 2 = 2. oseba; 3 = 3. oseba Primerjaj opredelitev govora kraja Žetinci – Sicheldorf pri Zorko (1989: 241) in v 3. opombi tega prispevka. Uvrstitev govora v prekmursko narečje panonske narečne skupine je bila v tem članku izvedena na podlagi slušnega vtisa in razvoja dolgih samoglasnikov. viriinliteratUra Bezlaj 1977 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A–Ž, Ljubljana: SAZU, 1977. Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š–Ž, dopolnila in uredila Mar-ko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: SAZU - Založba ZRC, 2005. Gostenčnik 2022a = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 107–123. Gostenčnik 2022b = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Večeslavci (SLA T397), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 125–149. Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – Mojca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 75-87. Greenberg 2002= Marc L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Maribor: Aristej, 2002. Jakop 2022 = Tjaša Jakop, Fonološki opis govor Slivnice pri Celju (SLA T331), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 89-106. Koletnik 2001 = Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje, Maribor: Slavistično društvo, 2002. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljublja­na: Učiteljska tiskarna, 1924. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična revija 14.1-4 (1963), 25-78. SLA 2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 1: atlas, ur. Jožica Škofic – Mojca Horvat – Karmen Kenda-Jež, 2: komentarji, ur. Jožica Škofic – Matej Šekli, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi). Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. Škofic 2004 = Jožica Škofic, Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378), Jezikoslovni zapiski 10.2 (2004), 103–119. Zorko 1989 = Zinka Zorko, Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu, Slavis­tična revija 37.1–3 (1989), 241–251. SUMMARY A Phonological Description of the Local Dialect of Žetinci - Sichel­dorf (SLA Data Point T414) This article presents the basic phonetic and accentological characteristics of the local di­alect of Žetinci (Germ. Sicheldorf; SLA data point T414) in the Radkersburg Corner in Austria. The phonological description of this local dialect is based on dialect material collected by Zinka Zorko for Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in 1988. The local dialect shows defining characteristics of the Pannonian dialect base of eastern Slovenian. Syn-chronically, it is part of the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group. It is charac-terized by quantitative retention of syllabic nuclei that were originally short in the vowel system. The dialect exhibits quantitative and qualitative oppositions in stressed syllables. Based on its aural impression, the development of long vowels, and the otherwise rare development of the masculine singular participial ending, this local dialect can be defined as a Ravensko Prekmurje local dialect; the *j reflexes before front and back vowels point to a Dolinsko Prekmurje origin, whereas in terms of development of the consonant system (e.g., *ń > j, šč > š, retention of x, etc.) and some other morphological features (e.g., f. instr. sg. 'r..ko. and inflection of the demonstrative pronoun ta, nom. sg. 't.ti, gen. sg. 't.tega) the dialect is close to the Slovenskogoriško dialect.