Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 15. decembra 19$$
□KOTa
ML m. uto m. (xvii.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ni. 11 / TcL nredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejeman v npravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglate sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljnbljani ! Poštni ček. rač. št. 11.409
.JUTRA”
§asfi&kteski AtuHtOMOtoH
V vrtincu gospodarsko socialnih vpra-oanj naše dobe in poskusov reševanja neštetih socialno gospodarskih težav se je razodela cela vrsta novih ideologij, eksperimentov in metod, ki naj bi pripomogli k ublažitvi težkega socialnega stanja.
Od leninizma in staljinizma preko mus-solinizma in hitlerizma pa do Rooseveltovega »New Deala«, portugalskega sa-leazarstva in drugih takšnih -izmov, se očitujejo številne zvrsti in poskusi sodobne socialno gospodarske politike. V obilici teli pojmov, ki se jim še priključujejo poglavja o socializaciji, intervencionizmu, dirigiranem gospodarstvu itd., pa se v zadnjem času uveljavlja novi pojem »gospodarskega humanizma«.
Na francoskih tleh je zrasel ta pojem v zvezi s pomembnim delom Jeana Coutro-tesa, ki je to svoje delo opremil z naslovom »Gospodarski humanizem«. Gre za nova gesla v zvezi s gospodarsko socialnimi prizadevanji sedanje francoske vlade. ki je v marsičem utrla pot gospodarsko socialnim težnjam drugih narodov in držav. Nacionalizacija oziroma podržavljanje vojno industrije je na primer našla svoje odmeve tudi v drugih državah. Tako se na primer nekateri vodilni krogi v čehoslovaški 'republiki pečajo z mislijo, da bi podržavili vojno industrijo. Nekaj časa so krožile vesti, da namerava tudi avstrijska vlada podržaviti znane, hirten-berške orožarske tvornice.
Sedanja francoska vlada se je znašla v precej sličnih okoliščinh in razmerah, kakor so bile v revolucijski Franciji leta 1793. Toda tedaj so bili na površju francoske politike ljudje, ki so se opajali v neki posebni barikadni in retorični romantiki. Blumova vlada je sicer ostala zvesta načelom revolucije, ni se pa po-služila tedanjih in poznejših metod. Danes ne vladajo, tako se zdi, Francije oni blesteči, svetovni govorniki kakor Gam-betta, Waldeck-Rousseau, Poincare, Bar-thou itd. Mesto romantikov in retorikov stoje danes na čelu uprave francoske republike pretežno takozvani »polite liti i k i«, ki imajo svojo označbo po znani Publikacijski ustavi »Centre polytech-nicien d’ etudes econotniques«.
Teh politehnikov je na preteg v glavnem štabu franc, ministrstva za narodno Gospodarstvo, ki mu načeluje Spin as-se. Ti politehniki okoli Spinasse tvorijo nekakšen možganski trust, ki uravnava in Usmerja metode in oblike socialno gospodarskih reform, kakršne so zamišljene v duhu tega »gospodarskega humanizma«.
Ta vodilna vloga, ki je pripadla poli-tclinikom po zaupanju Blumove vlade, postavlja paralelo z washit»gtonskimi razmerami, kjer je tudi Roosevelt na delu, da s pomočjo takšnega »možganskega ''usta«, ki ga je sicer moral nekajkrat spreminjati, izvede program svojega ;'Ne\v Deala«.
Francija šteje 21 milijonov delavskih duš. Kako tej delavski množici zasigurati Minimum življenjskega standarda in kako 31 dat: neko višjo socialno in življenjsko stopnjo? To je vodilna in glavna naloga ‘ega francoskega gospodarskega humanizma, ki se oblikuje po smernicah glavnega štaba v ministrstvu za narodno gospodarstvo, ki ima v ministru Spinassu svojega šefa in predstavnika nove francoske reformne socialno gospodarske Politike.
Nizozemska v stiskah
pjk&edU
Lepa bilanca kulturnega dela
V nedeljo je bil v Ljubljani v prostorih Kazine krasno uspeli občni zbor Zveze kulturnih društev, ki je burno pozdravila navzočega senatorja dr. Alberta Kramerja. Iz posameznih poročil je bilo razvidno živahno in vztrajno delo Zveze kulturnih društev na ljudsko prosvetnem torišču. Samo ljubljanska Zveza kulturnih društev obsega danes 394 društev. Spomladi je bil idejni tečaj, ki sc ga je udeležilo 64 mladih prosvetnih delavcev z jah, ki jih je ob priliki nekega predavanja podal bivši poveljnik Nizozemske dežele. V vseh društvih je včlanjenih
Tudi Nemčija gradi svojo Masinotovo utrdbeno zono
PARIZ, 15. decembra. Po vesteh iz Nancyja je draga Maginoiova linija izgrajena in sicer takoj izza modernih prednjih utrdb prve linije. Člani francoskega generalnega štaba bodo te dni potovali h tej dragi Maginotov; liniji, da jo pregledajo.
HAAG, 15. decembra. V tukajšnjih krogih se mnogo razpravlja o tem, da je bilo upanje, da bo Nizozemska v bodoči vojni mogla ostati nevtralna, leta 1914 mnogo bolj upravičeno kakor danes. Odtlej se je namreč mnogo spremenilo. Na eni strani tvori francoska Maglnotova črta nepremagljivo bariero, ki se razteza vzdolž Belgije do Liitticha, na drugi strani pa delajo po iniormaci
vojne šole general Alting preko 30.000 mož na nemški strani slične utrdbene linije. Na ta način sta sicer francoska in nemška meja pred prodorom zavarovani, istočasno pa narašča možnost morebitnega prodora skozi Nizozemsko v slučaju morebitnega konflikta. Tudi nizozemski Indiji gTOzijo velike nevarnosti. Japonska nujno potrebuje petroleja, ki ga je v nizozemski Indiji na preteg. Položaj Nizozemske ni torej nič kaj rožnat.
VARŠAVA, 15. decembra. »Kurjer Varšavski« je sprejel od svojega bernskega dopisnika sledeče poročilo: Po dogodkih v Belgiji je bila Francija primorana, da podaljša Maginotovo utrdbeno linijo tudi v severni smeri proti morju. Če se je izkazala potreba, da se to zgodi tudi glede švicarske meje, se še ni moglo ugotoviti. Budnost Švice oziroma švicarske demokracije glede obram be države proti nenadnemu napadli od zunaj, zlasti od severovzhoda, je prepričala francosko vlado, da ta potreba na vsak način ni nujna.
pjtui auabi kukam m tnadtidski ftmU
PARIZ, 15. decembra. »Petit Journal« poroča iz Madrida: Od pričetka španske državljanske vojne se kažejo prvi znaki pomirjenja med posameznimi deli nasprot nih si front. Na madridski fronti je prišlo lo do bratimljenja med posameznimi nasprotnimi odredi in so bile na fronti obojestransko izmenjani tudi časopisi. Tako
so Francove čete izročale svojim nasprotnikom izvede lista »Heraldo de Aragon«, vladne čete Francovim četam pa madridske liste. V nekaterih krogih vidijo v tem novo taktiko valencijske vlade, da po vzoru bratenja ob koncu svetovne vojne na ruski fronti demoralizirajo Francove čete.
fkaskua $avm a iaftmskik a^esdih, Ukia (ta a sovjetskih iasimkiU
TpKIO, 15. decembra. Vrhovni vojni i mi vestmi iz Daljmega vzhoda. Japonci
32.435 članov in so društva priredila 566 predavanj, 530 drugih prireditev, 43S dramskih predstav in 1194 članskih sestankov. V ZKD je včlanjenih 120 knjižnic s 100.000 knjigami. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z zaslužnim predsednikom prof. Jeranom na čelu. Občnega zbora se je udeležil kot zastopnik mariborske posestrine ZKD tajnik g. Golež.
svet zaseda permanentno. Vesti, ki pri' hajajo iz Kitajske, so zelo alarmantne ter izražajo bojazen, da maršal Čangkajšek ni več med živimi. Mladi maršal Čang-suljang je absoluten gospodar situacije v severni Kitajski in dobiva vedno nova ojačenja, ki jih, kakor zatrjujejo japonski krogi, vodijo sovjetski oficirji. Maršal Cangsuljang je poslal nankinški vladi sle deče zahteve:	Ustanovitev	vseh akcij
proti upornikom. 2. Sprejetje skrajnih levičarjev v Kuomitang. 3. Sklenitev spo razuma s sovjetsko Rusijo, 4. Odpor proti japonskim zahtevam. 5. Sestava narodne obrambe. 6. Sklicanje velike narodne skupščine, ki naj sklepa o nujnih ukrepih za obrambo zemlje. 7. Vpostavi-tev svobode tiska. 8. Splošna amnestija. Nankinška vlada je odgovorila maršalu Čangsulja*ngu, da je pripravljena proučiti njegove zahteve, da je pa predpogoj sporazuma izpustitev maršala Čangkajška.
PARIZ, 15. decembra. Tukajšnji politični krogi se vneto pečajo z alarmantni-
očitajo sovjetski Rusiji, da je ona uprizorila to demonstracijo proti japonsko nemški zvezi, z druge strani pa hiti moskovska vlada zatrjevati, da je upor maršala Čangsuljanga začasno sicer naperjen proti Japonski, da je pa upor nastal ravno na pobudo japonskih agentov, ker želi Japonska za vsako ceno dobiti povod ter izgovor za nova posredovanja ter zavojevanja. Po drugih poročilih zopet se je posrečilo nankinškfm četam, da so osvobodile Čangkajška, ki mu pripravljajo v Nankingu triumfalni sprejem, in da so istočasno ujele voditelja' upornikov.
BERLIN, 15. decembra. Tukajšnji »An-
griif« poroča iz Moskve, da se je novi poveljnik sov. vojnih sil na vzhodu maršal Blticher podal s posebnim letalom iz Moskve v Gabarovsk. Pred odhodom je imel daljše posvetovanje s Staljinom in Vorošilovom. Značilno je, da se točasno mudi v Moskvi tudi ministrski predsednik zunanje Mongolije Amor.
siovensHn W
iduazd ItimdsM se fmoti m <* ‘m ftejde Mda u dtdto&tMa
seta zelo prikupila in bo velikonočne praznike preživel najbrže v Dubrovniku.
DUNAJ, 15. decembra. Kakor se do-znava iz okolice bivšega angleškega kralja vojvode Windsorskega, bo preko praznikov ostal gost barona Evgena Rot-schilda. Po Božiču se bo podal v Tirole, kjer se bo posvetil zimskemu športu, ki
ga zelo ljubi. Spomladi pojde v Dalmaci-|tod na daljše potovanje po svetu, 'jo, ki sc mu je ob priliki letošnjega po-
Mariborskega nogometnega podsaveza ne bo!
Poročali smo o akcifi nogometnih klubov mariborskega okrožja LNP za ustanovitev mariborskega nogometnega podsaveza. V to svrho sta se podala zastopnika mariborskih klubov gg. E. Jošti in J Konič na glavno skupščino Jugosloven-skega nogometnega saveza, ki je bila, kakor smo že včeraj poročali, v nedeljo v Beogradu. Oba delegata sta se več dni trudila, da bi merodajne faktorje prepričala o nujni zahtevi po ustanovitvi MNP m se je predlog mariborskih klubov tudi zares razpravljal na glavni skupščini JNS. Prvotno je sicer bilo razpoloženje tako, da o predlogu mariborskih klubov sploh niso hoteli ničesar slišati, ob 2. uri zjutraj pa je prišel predlog končno vendarle na glasovanje. Za predlog mariborskih klubov po ustanovitvi mariborskega nogometnega podsaveza je glasovalo 239 klubov, proti pa 263. Proti ustanovitvi MNP je glasoval tudi delegat Ljubljanskega nogometnega podsaveza g. dr. Kost!. Nade mariborskih klubov, da dobijo lastno instanco, so torej za letos splavale po vodi.
ŠE DALEČ OD SPORAZUMA.
»Jutarnji list« piše: »Protestiram proti temu, ker me vsi po beograjski nazivajo z genetivom Mačeka. Jaz imam v Ku-pincu mačka, pa ne mačeka, dajem mleko mačku, toda ne mačeku. O, kako daleč smo še od —sporazuma! Dr. VJadko Maček.«
FRAMAZONSTVO IN VLADARJI.
»Slov. Narod« piše: »Po »Novostih« in klerikalni »Hrvatski Straži« posnemamo: Te dni je velika svobodmozidarska ali masonska loža škotskega obreda v Edin-bourghu na Škotskem slavila dvestoletnico svojega obstoja. Na tej svečanosti je bil proglašen za velikega mojstra škotske lože vojvoda York. Ustoličenje novega velikega mojstra se je vršilo na izredno slovesen način. Značilno je, da^ je loži k jubileju čestital brzojavnim potom tudi bivši kralj Edvard VIII., ki je taki-
Medtem bo potekla šestmesečna doba po; sto član te lože. Iz tega bi človek nor-sodni ločitvi gospe Simpsonove, nakar bo J malnih možganov sklepal, da ta družba poroka predvidoma na Dunaju. Zatem se (vendarle ne more biti veram, državam in oba poročenca vrneta v Dalmacijo in od- človeštvu tako nevarna in pogubna, kakor jo skušajo naslikati listi a la »Slove-' nec« in »Hrvatska straža«.
Mladina poje za mladino
Na lep način je naša mladina dokazala svojo dobro voljo in pripravljenost za pomoč in podporo svojim revnim tovori-šem sošolcem, ko je v nedeljo 13. decembra pop. priredila v Unionski dvorani u-spel koncert, pri katerem so v okviru tradicionalne prireditve PRK sodelovale mariborske osnovne, meščanske in srednje šole.
Dijaški godalni orkester Glasbene Matice, pomnožen gojenci ge. Fanike Brandlove, je za uvod zaigral Menuet iz 11 a y d n o v e simfonije v C-duru, zložen v čistem klasičnem slogu, ob koncu nastopa pa je zaključil z A. Pesterjevo mehko, lirsko skladbo »Slovo od pomladi« in s F. Mendelssohnov im romantičnim »Svatbenim pohodom«. Orkester igra pod finim, inteligentnim vodstvom g. Tarasa Poljanca disciplinirano, skladno in dosti čisto ter tvori mehko, ubrano celoto. — Zofija Androjna iz II. dekliške meščanske šole je deklamirala S. Gregorčičevo »Daritev« občuteno, a malo prepatetično. — Pet korajžnih, v narodne noše oblečenih fantov iz IV. deške osnovne je nato v »Veseli računski nalogi« z živahnim harmonikarjem vred izpovedalo iti potrdilo bistvo jugoslovanskega bratstva in edinstva. — Prikupno .ie bilo petje III. dekl. osnovne šole, koje je vodila ga. Pečnikova. Zapele so dve narodni: »Solnce rni rajža« in šaljivo me-djimursko »Srečali smo mravljo« (harm. C. Pregelj). —Govoreči zbor II. dekliške osnovne šole je učinkovito podal dr. T. Debeljakovo »Ljudstvo in dom« z nastopom družine (oče, mati, otrok) in naroda. — S posrečenim slikajočim humorjem izvirno plastične interpretacije g. Albina Horvata so zapeli fantje III. deške osnovne šole narodni pesmici »Prišla je miška« in značilno donečo »Sadi Lena novu lozu«. - Dobrodošlo spremembo je prinesel nastop osmih telovadcev iz
deške meščanske šole, ki so disciplinirano izvedli vrsto zanimivih in lepih skokov preko telovadne mize, da je bilo kar veselje pogledati. — Groteskni rajalni nastop »The Honey-moon« (medeni mesec) sta.Ilgerjeva Erika in Negerjeva Inga dosti dobro izvedli. — Učenca g. Tarasa Poljanca, vijolinista osmošolec Dušan Rogi in akademik Marijan Pihler sta nastopila z lepim uspehom, prvi z blažilno umerjeno K. Bohmovo Cauzono in z A. Vivaldi-Nackerjevim razgibanim Alle-grom Koncerta v A-molu, drugi pa z G. Pugtiani-Kreislerjevim odločnim Preludijem in slikovitim Allegrom v A-duru, — G. dr. Roman Klasinc je kot izboren klavirski spremljevalec že itak splošno znan. — Mladinski zbor Glasbene Matije je sestavljen iz učencev in učenk vseh mariborskih osnovnih šol, nekaj jih je pa tudi iz meščanske šole. Pod vodstvom pevovodje g. Otona Bajdeta je prav prijetno in čisto zapel otožno narodno »Če ledili stana« in živahne C. Pregljeve »Mlatiče«. K sestavi tega zbora je mnogo pripomoglo vse mariborsko učiteljstvo, posebno še sreski šolski nadzornik g. Aleksander Alt. Z veseljem pozdravljamo njegovo ustanovitev, saj bo ta zbor predstavljal združeno pevsko moč mariborske osnovnošolske mladine in bo vzgajal naš pevski naraščaj. Prav tako potrebno pa bi bilo tudi organiziranje skupnega orkestra, h kojemu bi pritegnili vse srednješolce, ki igrajo kakšen instrument. Tak orkester bi moral stalno vaditi in bi dal mnogo tako potrebnega naraščaja za naše instrumentalne in vokalno-instru-mentalne koncerte. K uresničenju bo treba čimprej pristopiti.
Unionska dvorana je bila precej dobro zasedena. Nastop se je začel sicer z dokajšnjo zamudo,.koje pa niso krivi prireditelji. Organizacija je bila v dobrih rokah.	—n—s— I
Oiuta v svet
Nezakonski sin nadvojvode Franca Ferdinanda toži svojega polbrata
i ■
Na Dunaju se bo v najkrajšem času obravnaval zanimiv proces. Tožitelj jev tem procesu zasebnik Franc Ferdinand Kurt Hahn, nezakonski sin prestolonaslednika Franca Ferdinanda, toženec pa vojvoda dr. Maksimilijan pl. Hohenberg. Predzgodovina, ki je dala snov in povod tej sodni razpravi, ki jo ves Dunaj in tudi ostala avstrijska javnost pričakuje z največjo napetostjo, je sledeča: Nadvojvoda Franc Ferdinand je priznal v letu 1902 pred praškim okrožnim sodiščem sedanjega tožitelja Hahna za svojega nezakonskega sina. Hahn je ob izbruhu sve tovne vojne odšel 'k vojakom, kjer je bi! od početka pa do konca vojne. Po končani svetovni vojni se je izseli! v Ameriko in si zgradil skromno eksistenco Vse bi bilo v redu, da ni Kurta Hahna, Franc Ferdinandovega nezak. sina, obiskala bolezen. Revmatizem se je razširil po vseh njegovih udih in ga napravil za delo popolnoma nesposobnega. Njegovi prihranki so se iz dneva v dan krčili, tako da je nekega dne ostal na cesti brez vsakih sredstev in razen še težko bolan. Primoran je bil vrniti se v Evropo in se naseliti v Badnu pri Dunaju. Tu je živel v takem pomanjkanju, da je bil v skrajni stiski in potrebi primoran obrniti se na vojvodo Maksa pl. Hohenberga, sina in dediča umrlega očeta Franca Ferdinanda. Toži ga za plačilo vzdrževalnih
sredstev. Sodišče mu je določilo mesečno rento 160. šilingov.
Medtem pa. so se razmere pri Kurtu Hahnu znatno poslabšale. Hahn je danes, kakor se v obtožnici navaja, po revmatizmu popolnoma ohromel in se ne more več niti premikati. Priklenjen je na svojo posteljo, iz katere se ne more več dvigniti. Je brez moči, kakor novorojenček. Njegova žena bi sicer lahko dobila kakšno službo, se pa ne more k temu odločiti, ker nima nikogar, ki bi pazil na njenega moža. Moža pa noče samega pustiti. Beda in bolezen sta prisilili izčrpanega in siromašnega Kurta Hahna. da je vložil na.sodišče tožbo, v kateri zahteva od vojvode pl. Hohenberga, da se mu zviša njegova dosedanja alimentacija. Zanimiva je sestava te obtožnice, ki slika bedo in pomanjkanja Kurta Hahna v najtemnejših barvah in je, po vseh dosedanjih okoliščinah - sodeč, skoraj gotovo, da se bo sodišče postavilo' na stran siromašnega Ferdinanda nezakonskega sina in mu določilo tako mesečno rento, da bo lahko izhajal ter preživljal sebe in svojo ženo, medtem ko živita oba ostala Ferdinandova sina v razkošju.
Obenem pa kaže ta proces, da se je tudi sicer pobožni in »katoliški« Franc Ferdinand razumel na — »nezakonske« otroke.
Umne vesti.
?Md sodnim stoto* fteaviee
Radi par kovačev usmrtil svojo ženo
Veliki kazenski senat mariborskega o-krožnega sodišča se je danes dopoldne bavil s strašno družinsko žaloigro, ki se je odigrala dne 4. oktobra t. 1. v Muršča-kti. Na zatožni klopi je sedel 67 letni najemnik Matija Rajh, ki je bil obtožen, da je umoril svojo ženo Ano.
' i/, obtožnice posnemamo o tej zakonski tragediji naslednje podrobnosti: Dne 4. oktobra t. 1. je prišel obtoženi Matija Rajh na dom svoje pokojne žene Ane Rajkove. s katero je živel zadnjih 5 let ločeno v sovraštvu, ker ga je pokojna večkrat tožila na sodišču zaradi dajatev.
Ob omenjeni priliki je Matija Rajh zahteval od svoje žene, da mu izroči polovico izkupička za prodano grozdje. Ko pa jc žena to zahtevo svojega moža odklonila, češ da je denar hčerin, je Matija Rajh segel po železnem zidarskem dletu ter jo petkrat udaril po glavi tako, da ji je zdrobil lobanjo, tako da je nekaj časa zatem umrla na posledicah smrtonosnih poškodb.
V preiskavi kakor tudi pri današnji raz pravi, je Rajli zanikal, da bi bil hotel namenoma usmrtiti svojo ženo in se je zagovarjal, češ da jo je hotel le malo prestrašiti, pri čemer pa jo je le po naključju
tako zadel, da je nastopila smrt. Dejal je, da je kritičnega dne prišel na dom svoje pokojne žene z namenom, da jo stavi na odgovor, ker je doznal, da je prodala tudi grozdje iz onega dela vinograda, ki bi šlo njemu kot prevžitek. Ker mu pa žena zahtevane polovice izkupička za grozdje «i hotela izročiti, je že hotel oditi, ko se je spomnil, da bi mimogrede odnesel s seboj zidarsko orodje, ki ga je imel shranjenega v ženini sobi. Vzel je dleto in z njim v roki ponovno pozval svojo ženo, da naj mu izroči denar. Ko je tudi tedaj njegovo zahtevo odbila, je slučajno z dletom malo zamahnil proti njej in jo je slučajno zadel na glavo. Neka priča pa jc izpovedala, da je Matija Rajh po strašnem dejanju prišel k njej ter izjavil, da je sedaj naredil to, o čemer je že delj časa pravil. Popreje je namreč Rajh ob neki priliki dejal, da bo svojo ženo tako udaril, da »bo proč«.
Matija Rajh je bil obsojen na lil let ro-bije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Senatu je predsedoval s. o, s. Lenart, prisedniki so bili s. o. s. dr. Tombak, dr. Turato, Kolšek in dr. Lečnik. Obtožbo je zastopal višji državni tožilec dr. Zorjan.
KRALJEVA ZAHVALA.
Povodom krstne slave kraljevega doma so bile poslane na najvišji naslov mnogobrojne čestitke od oseb in ustanov v državi in tujini, v katerih so bili podani izrazi udanosti in zvestobe ter izražene topla želje za dolgo življenje, srečo, slavo in napredek Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kraljevega doma. Po naj-višjem nalogu , je pisarni Nj. Vel. kralja v čast izraziti zahvalo poedincem in ustanovam za poslane čestitke kakor tudi vsem, ki so se ob tej priliki vpisali v dvor ske knjige. Iz pisarne Nj. Vel. kralja št. 120243.
POVIŠANJE CARINSKEGA AŽIjA ZA
9.1’/o.
Na osnovi člena 4. zakonskega predloga o splošni carinski tarifi je finančni minister izdal odlok, po katerem se od 14. t. m. naprej pobira na uvozne carine in vzporedne takse pri carinjenju ažijo v višini 1100°/«, kar pomeni, da se pribije 100 Din na 100 Din zlatih dinarjev, medtem ko je doslej znašal ažijo 1000"/.'.
VLOM V PAŠIČEVO VILO.
V času od 10. do 12. tega meseca so nekateri še ncizsledcni rokomavhi vdrli v Beogradu v vilo Rade Pašiča, sina pok. Nikole Pašiča, ki se-je bil odselil v Ska-dersko ulico. Rokomavhi so napravili precej škode in so med drugim odnesi; veliki gobelin, ki predstavlja vrednost 100 tisoč dinarjev.
’	*-V	*	-e
SOVJETSKI TANK NA MADRIDSKI FRONTI
Selfmademan
Abrahamovo; srebrni zakonski jubilej vzornega sožitja z ljubeznivo življenjsko družico, srebrni jubilej samostojnega trgovskega vodstva in poslovanja.
Vsi ti jubileji so se skoraj na en mah zgrnili in zajeli našega vrlega, uglednega in daleč naokrog znanega ter priljubljenega trgovca in restavraterja Alberta
V i c 1 a. 0*d vseh strani so prihajali tc dni k njemu znanci, prijatelji iti čestilci, da mu izražajo svoje čestitke, voščila in spoštovanje.
Kdo bi si mislil? Kakor mladenič in fant od fare je naš dobričina Albert Vicel.
V humorju, šegavosti, odrezavosti nepre-kosljiv in neizčrpen. »Vice« naš Vicel kat na široko in bogato siplje okoli sebe. Od mize do mize stopa in zabava svoje goste z iskreno domačnostjo, ljubeznivo dobrohotnostjo in domačinsko ix>strcžlji-
vostjo ter uslužnostjo, ki ji ni zlahka najti primera. Sedaj v kuhinjo, sedaj zopet v drugo, tretjo sobo. Neprestano gibanje, vedno na nogah, ves čas okoli dragih gostov, neutrudno podjeten in delaven.
Tam od Istre je doma in stric ga je dal šolati. Toda mladega Alberta Vida je vleklo v široki svet, v trgovski poklic. V Pulju se je izučil v manufaktunni stroki. Že prvi njegov šef jc odkrito priznal: iz tega fanta bo nekaj. S svojo ljubeznivostjo in prijaznostjo je stregel strankam, da je radi teh in drugih svojih odlik duha in srca užival pri svojem šefu neomejeno zaupanje. Tamkaj se je tudi že v mladih letih seznanil z uglednim mariborskim restavratorjem Grgo Basletičem, s katerim sta ostala ves čas zvesta in dobra prijatelja. Pozneje se je Albert Vicel osamosvojil in si z vzorno pridnostjo, marljivostjo ter neumorno delavnostjo ustvaril svoje tako lepo uspevajoče podjetje.
Kmalu ob prevratu se je radi neznosnih prilik v Pulju preselil v Maribor, kjer je imel najpreje svojo trgovino na Koroški cesti in pozneje na Glavnem trgu, dokler se ni preselil v Gosposko ulico, kjer ima sedaj svojo trgovino, v traktu na Rotovškem trgu pa priljubljeno restavracijo, ki jc stalno in do dobra zasedena po ljubiteljih vseli tistih dobrot grla in želodca, po katerih slovi daleč na okoli Vidova kuhinja ter njegova klet. Najizbirčncjši gurmani im dobrojedci Maribora se zbirajo tamkaj, kjer jih vedno čaka veselo presenečenje. Upravičeno bo tc dni tam na Rotovškem trgu nad njegovimi restavracijskimi prostori zablestel napis »Pri kralju morskih rib«.
Albert Vicel jc pa tudi srečen družinski oče. V svoji blagi, plemeniti -soprogi, ljubeznivi gospe Elviri ima skrbno, vzorno življenjsko družico, ki je s svojo izborno kuharsko spretnostjo in iznajdljivostjo
glede najsijajnejših ribjih in drugih kuhinjskih specialitet tako zelo dvignila sloves in slavo Vicelove kuhinje. Svoje veliko veselje pa ima Abrahamovec Albert Vicel, ta navzlic petim križem, ki so se znašli na njegovih krepkih in plečatih ramenih, mladostno sveži petdesetletnik, tudi s svojimi pridnimi, lepo vzgojenimi otroci, z najstarejšim sinom Albertom, doktorandom na zagrebški ekspertni visoki šoli, z mlajšim sinom Ladkom, ki sc marljivo pripravlja, da sledi očetu v trgovski stroki, in s pridno dijakinjo hčerko Dikicb.
Nikogar ni, ki bi našega Abrahamov-ca, vrlega in uglednega selfntademana, ne poznal in ki bi mu z vso iskrenostjo srca ob teh treh življenjskih jubilejih ne vzkliknil: še veliko uspehov sreče in dobropo-člitja v krogu dragih svojcev. —ž—
Mariborski »Večerni tč« Jtrtra
■KBKSBMMfflS3B
HtadSetske m Mdisbi Amke
Sokolski Silvestrov večer. To je naj-
zabavnejša Silvestrova prireditev v Mariboru, že tradicijonelna in tako priljub Ijena, da ji ni več potrebna posebna reklama. Vendar pa ob tej priložnosti opo zarjamo vse prijatelje sokolstva, da se bo letos vršila prireditev v Narodnem domu. Povemtt lahko že sedaj, da bo pro sram obsegal pester spored z vodno duhovitimi zamisliki. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v urarni Bureš, Vetrinjska ul.
Iz profesorske službe. Za suplenta na gimnaziji v Murski Soboti jo postavljen dipl. filozof Stanko Šijanec.
Smrtna kosa. V Slovenski ulici 40 je preminil v starosti 65 let zasebnik Ivan Mulič. Žalujočim naše toplo sočutje!
Za 16. akademski ples, ki bo 5. 1. 1937. v unionski dvorani, smo vabila že razposlali. Ako kdo radi nepopolnosti kartoteke ali spremembe naslova pomotoma ni prejel vabila, naj se vpiše v reklamacijsko knjigo, ki je v trgovini Sax na Grajskem trgu. — Društvo jug. akademikov v Mariboru.
Odpri roke, odpri srce... Za božične praznike naj se dobra, usmiljena srca spomnijo revne vdove, ki živi v veliki revščini in ki mora skrbeti za šestero nepreskrbljenih otrok. Ne more najti dela, ne more najti zaslužka. V težkem položaju se obrača na dobre ljudi, da bi ji spričo praznikov pomagali in priskočili na pomoč, da bi vsaj preko praznikov gorje ne bilo iako hudo. Darila v blagu in denarju se sprejemajo v upravi lista.
Iz učiteljske službe. Upokojena je učiteljica Zora Stašič v Mariboru. Premeščeni pa so: Pavla Obran iz Ormoža v Maribor, Kristina Duh iz Melencev k Sv. Ani v Slov. goricah, Ladislav Majhen iz Dokiežovja k Sv. Ani v Slov. gor., Ivan Vaupotič iz Vidoncev k Sv. Martinu na Pohorju, Franc Mlaker iz Sv. Barbare v Zavrč, Josipina SreFn? Tišine v Ižakov-ce.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaaeževa lekarna na Frankopanu vi cesti in 'Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.	J
Kako bo z vremenom. V sjhislu dunajske vremenske napovedi za/danes ne bo nobene bistvene izpremerpbe dosedanjega vremena.
Gospodična Jožica Čuk v salonu K. Mally je liapravHa fomočniški izpit s nrav dobrim uspehom.
Dar. Za reševalni avto je daroval g. Hutter 1000 Din, sodnik okrožnega sodišča Janko Srnee 100 Din.
Sokolstvo praznuje kakor vsako leto tudi letos svoj tradicionalni Silvester z bogatim sporedom v Narodnem domu. Bratje in sestre propagirajte že danes o-bisk istega. Predprodaja vstopnic pri br. Burešn v Vetrinjski ulici.
Bratskim Sokolskim društvom. V soboto 9. januarja priredi meddruštveni odbor mariborskih Sokolskih društev I. Veliki Sokolski ples v unionski dvorani. Plesa se udeleži vse Sokolstvo Mariborske župe ter z bližnje in daljnje okolice Maribora. Zdravo! Meddruštveni odbor.
Kitajska mobilizira
NANKING, 15. decembra. Vest, da je bil Čangkajšek po Čangsuliangu umorjen, se je izkazala kot neresnična, pač pa se potrjuje vest, da se maršalu Čangkajšku beg ni posrečil, in da se slejkoprej nahaja v oblasti maršala Čangsulianga. Kitajska centralna vlada je odredila mobilizacijo več letnikov in so številni vlaki z vojaštvom in vojnim materialom na poti proti severu. Nankinška vlada si mrzlično prizadeva, da prepreči združitev Čangsulian-govih čet s komunističnimi vojnimi silami, proti katerim je bil Čangsulianu prvotno poslan. V slučaju, da bi do te združitve prišlo, potem je pričakovati nove kitajske državljanske vojne in tudi intervencije od zunaj.
Sovjetske čete čakajo ob severni kitajski meji
Jfafv^cfa iaiua faitauU datit
najdele v izložbah
V. WEIXL. MARIBO!
Grajska klet ostane, kakor nam v zvezi z zadevno notico v današnjem »3u-■tru« sporoča g. Basletič, še nadalje v njegovem lastništvu in pod njegovim vod ■'tvoin.
Dvonožne lisice so se vtihotapile v Burnik posestnika Filipa Macuha v Pre-strežu pri Pragerskem ter odnesle 15 lepih kokoši v vrednosti okoli 300 Din. V ^vezi s tatvino so orožniki aretirali nekega brezposelnega delavca ter ga izro-v zapore mariborskega okrožnega
Cili
,sodišča.
Otroci zanetili požar. V Brezuli na dravskem polju so se igrali 4 letni otroci J’ gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Mlakarja. Ker je otroke zeblo, je pri-j*l neki 4letni fantek na misel, da bi »zakril«. Šel je v hišo po vžigalice ter nato '■ažgal v gospodarskem poslopju slamo.
ko otroci videli, kaj so napravili so jrž stekli na prosto ter o tem obvestili ^pnmčine. 1'oda bilo je že prepozno; v '^slednjem trenotku je bilo vse poslopje v ognju. Pričeli so takoj z gašenjem, toda Vsa prizadevanja so bila zamais in je gospodarsko poslopje zgorelo do tal ter tr-l5> posestnik Mlakar nad 15.000 Din škode.
... I- Veliki Sokolski ples se bo letos vr-v soboto 9. januarja 1937. v dvorani kar opozarjamo že sedaj vse organizacije in '-'^'onalna društva.
Protituberkulozni dinar za zgradbo , unila jetičnim bolnikom ' Maribor«, dosegel v mesecu novembru 1936 vso-0 Bin 253.304,-—. Izven stanovanjske 'za odličnim
akcije so darovali azilnemu skladu in sicer zbor policijske straže v Mariboru Din 113.— in šefzdravnik OUZD g. dr. Se-kula Jože Din 100.— ter posestnik in re stavrater v Bistrici pri Rušah gosp. Her man Posti Din 100.—. Vsem prav iskrena hvala! •— Z reorganizacijo pobiranja stanovanjskega protituberkuloznega dinarja po inkasantili Mestnih podjetij sc jc že prvi mesec pokazala prav zanimiva statistična slika o dohodkih po posameznih okrajih mesta Maribora. Inkasacija PTL dinarja pa jc že tako organizirana, da ne bo razvidna samo višina dohodkov za posamezni okraj, marveč bo ugotovljeno tudi ime stranke, ki stoji tej plemeniti in človekoljubni akciji brezbrižno ob strani. Zato se bo odbor PTL v Mariboru na take p. n. stranke obrnil s posebno pismeno prošnjo in jim prikazal statistično sliko o višini dohodkov onih okrajev mesta Maribora, kjer so naseljene delav ske kolonije, istočasno pa tudi vljudno zaprosil, naj sledijo lepemu zgledu so-cijalno in finančno šibkejšim slojem in naj darujejo mesečno vsaj en dinar za PTL azil, katerega je daroval tudi delavec od svoje razmeroma znatno manjše plače. Na področju električnega omrež ja v Mariboru je preko dvanajst tisoč električnih števcev. Če bi prispevala vsaka stranka samo po en dinar, bi bilo me sečnih dohodkov ravno toliko.
Operno - koncertni večer za red C. S pestrim in bogatini sporedom nastopita v četrtek, 17. t. m. v mariborskem gledališču bivši primadona zagrebške opere Tinka WeseI-Polla ter bivša primabale-rina dunajske »Državne opere« ter praškega »Narodnega divadla« lise Hve. — Tinka Wesel Polla je umetnica, ki je po svojem tehnično dovršenem koloratur-nem petju znana po vsej srednji Evropi. (Svojčas je gostovala tudi v mariborskem gledališču). Use Hye je prav tako odlična zastopnica plesne umetnosti. Večer bo le enkrat in velja za red C. Ostala dvaabon mana dobita vsak po en drug koncert.
Žrtev bede in mraza. Vso odrevenelo so našli otroci v nekem kozolcu pri Bet-navi 46 letno služkinjo Kato Prelčičevo iz Krapine. Prelčeva, ki je bila brezposelna, je bila na potu v Maribor, pa se .ie zatekla v omenjeni kozolec. Poklicali so mariborske reševalce, ki so nesrečno ženo, s hudimi ozeblinami odpremili v mariborsko bolnišnico, kjer ji bodo amputirali obe nogi.
Izdrti zobje... Neka delavka, usluž-bena v neki mariborski tovarni, je prijavila policiji, da jo je neki uslužbenec iste tovarne na dvorišču tovarne, kjer je delavka zaposlena, napade!, jo zgrabil za vrat ji s silo odprl usta ter ji izdrl iz ust umetne zobe. Policija je dotičnega prijela ter zaslišala, nakar je prizadeti priznal, da je delavki izdrl umetne zobe, to pa radi tega, ker je dotični delavki jamčil kot porok za plačilo zobozdravniku znesek 500 dinarjev. Ker pa delavka ni hotela plačati dolga in ker bi moral kot porok sedaj plačati dotični znesek, .si je pomagal na ta način, da je delavki krat-komalo odvzel zobe ter jih deponiral pri zdravniku, dokler delavka ne poravna računa. Zadeva bo imela svoj epilog pred sodniki.
Za eno obleko blago kupil, za dve pa ukradel. V neko tuk. manufakturno trgovino je prišel včeraj neki moški ter kupil blago za obleko. Ko je »kupec« odšel, je trgovec opazil, da mu manjka ostanek S m blaga, v vrednosti 1800 Din, ki ga je »kupec« vzel s seboj ter ga najbrže skril pod plaščem. Policijti sedaj poizveduje »kupcem«.
LONDON, 15. decembra. Britanska vlada zasleduje kitajske dogodke z mrzlično napetostjo. V kolonijalnem ministrstva se neprestano vršijo konference uradnikov, kjer proučujejo poročila angleških dipiomatičnih zastopnikov iz Kitajske in Japonske. Prizadevanja Anglije gredo za tem, da se prestiž central ne vlade v Nankingu preveč ne oslabi in da ne stopi preveč v ospredje niti vpliv Moskve in niti vpliv Tokia. V Londonu se označuje položaj kot zelo
napet in smatrajo, da je Moskva sprožila nov manever proti nemško japonski zvezi. Sovjetska Rusija je na tem, da podpre kitajski odpor proti Japonski, da na eni strani s tem zavre politični vpliv Japonske na Kitajsko in da na drugi strani vojaško veže Japonsko na Kitajsko. Semkaj so prispela poročila, da čakajo sovjetske čete na severni meji, da v danem slučaju eventualno prihitijo kitajskim upornikom na pomoč proti Japoncem.
Huda zima ovira španske borbene operacije
AV1LA, 15. decembra. Radi trajajočih snežnih zametov in izredno mrzlega vremena so operacije v tem borbenem sektorju v zastoju. Bojevniki na obeh straneh radi hudega mraza mnogo trpe.
DUBLIN, 15. decembra. V pristanišču Caley je bilo izkrcanih 1000 irskih vojnih prostovoljcev pod poveljstvom irskega voditelja plavili srajc O Dufiy5a, ki so se na nekem norveškem parniku odpeljali
v Španijo, kjer se hočejo boriti proti rdečim četam.
SALAMANCA, 15. decembra. Posebni dopisnik agencije Havas je imel razgovor z generalom Francom, ki je, kakor znano, odločno odklonil angleško francoski posredovalni predlog. General Franco jc dejal: »Med nami in anarhistično ko-tminisitičnimi četami ni nikakšnega kompromisa. Radi tega je sporazum popolno ma izključen.«
Mesmtu s/simi dajeja ItotijaMm še vedm
RIM, 15. decembra. Agencija Štefani poroča iz Addis Abebe, da je pet kolon, r.a zapadu in jugozapadu Abesinij© izvršilo svoje operacije, ki so v zvezi s či-čenjem terena od abesinskih vstaških dddelkov, ki se nahajajo pod vodstvom generala Gelosa zasedle važne pozicije na področju Velikih jezer. Prav tako sc je posrečilo v smislu teh poročil potisniti na severozapadu abesinske vstaške odrede. Ob tej priliki je sin rasa Kase dedžas Kuosenkasa izvrši! napad x ne-
ko skupino vstašev na italijansko, posadko v Gimiri. Italijanske čete so v smislu teh poročil obkolile odreda dedžasa Kaše, ki je bil navodno aretiran in takoj ustreljen.
RIM, 15. decembra. Nadaljuje se prevažanje militariziranih delavcev v Abe-sinijo. Uvrščeni so v bataljone in legije fašistične milice ter prepeljani v vzhodno Afriko. V teku meseca novembra je bilo prepeljanih v vzhodno Afriko 28.000 militariziranih delavcev.
Hma
Kino Union. Sijajna veseloigra iz dunajskega življenja »Njeni Ijubavniki« Albrecht Schonhals, Olga Čehova, Hans Moser in Rudolf Carl.
REPERTOAR:
Torek, 15. decembra ob 20. uri: »Božji človek«. Red B.
Sreda, 36. decembra: Zaprto.
Četrtek, 17. decembra ob 20. uri: »Oper no-baletui večer Tinke VVesel-Pplla in llze Hye«. Red C.
Operno- baletni večer Tinke VVesel-Polla in llze Hye bo ta četrtek v gledališču. Tinka Wesel-Polla, bivša primadona zagrebške opere, je s tehnično dovr-šeinostjo in lepoto svojega koloraturnega petja vedno in povsod zadivila poslušalce. Mariborčani se je gotovo spominjajo izza njenih gostovanj v »Rigolettu« in »Traviati«. Primabalerina Use Hye je v tem svojstvu delovala z velikim uspehom na dunajski »Državni operi« ter v praškem »Narodnem divadlu«. Na sporedu so operne arije, pesmi in plesne solo. čke. Koncert se vrši le enkrat ter je za red C. Ostala dva abonmana prejmeta kasneje drug kohcert.
0 letn
tu mm
NOVA
OB USTJU REKE NERETVE LUKA.
Merodajni gospodarski činitelji so se končno odločili, da se zgradi ob ustju
reke Neretve nova trgovska luka Ploče. Po poročilih iz Sarajeva je stopila .vgradnja te že davno projektirane luke v odločilen stadij in moremo po dosedanjih predpripravah sklepati, da se bo ta načrt končno vendarle izvedel in da bomo s tem obogatili svoj Jadran z novo luko, ki bo zlasti za Bosno ii» Hercegovino velikega pomena. Železniška direkcija je zaprosila za 3 milijonski kredit, da se zgradi železniška proga v dolžini 5 km. Celotna proga bi bila dolga 22 km in so preračunani stroški za gradnjo proge in luke na 65—80 milijonov dinarjev.
Neki londonski meščan trdi, da zasluži že dolgo časa okrog 3000 dinarjev tedensko samo na ta način, da ustavlja vse gospode kar na cesti in stavi ž njimi, da njihov vžigalnik za cigarete ne bo pri prvem pritisku zanetil vžigalnika.
Božična številka znane revije »Illustrir-te Zeitung Leipzig« Verlag .1. \Veber, Leipzig, je posvečena duhu božičnega mirit in božične blagovesti. Posebna serija o božičnih doživljajih nekaterih nemških pesnikov vsebuje prispevke M. F. Bluncka, V. Scharremaima, R. Schatmia-na, K. Anackerja, R. Euringerja itd. Znani svetovni potnik Golil* Ross piše o svojih božičnih doživljajih širom sveta, razen tega sledijo potem še druge reportaže z običajnimi zabavnimi, modnimi ter ilustriranimi deli. Reprezentativna pa je bila obsežna številka 4785 te pestro urejevano in s krasnimi slikami opremljene revije, ki kaže v navedeni številki vse oboroženo formacije nemške vojske. Vojaško strokovno je ta številka zelo oo-učrta in zanimiva.
” w"vrVVjnpP /vVbV^TVvIvV
K vprašanju vojne odškodnine
Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru je v tem letu sestavil in predložil merodajnim osebam obširno spomenico v zadevi vojne odškodnine.
V tej spomenici so se poudarjali sledeči momenti:
Med najvažnejše naloge, ki jih je bilo ob zaključku svetovne vojne nujno rešiti, je bila obnova uniosnih krajev ter povračilo škod prebivalstvu, na katerega ozemlju je divjala vojna. Povračilo te škode je bilo v mirovnih pogodbah malo-ženo premaganim državam v obliki reparacij, vsaka posamezna država pa je prevzela nase dolžnost, da sama obnovi lastno poškodovano ozemlje ter odškoduje svoje prebivalce. Naša država je to nalogo glede ozemlja in prebivalstva nekdanjo kraljevine Srbije izvršila potom zadevnih zakonov. Ni pa še uredila vprašanja, kako povrniti vojno škodo, nastalo njenim državljanom na nekdanji Soški fronti, niti ono nastalo vsled bojev na koroškem ozemlju, tako, da še danes čakajo mnogi zamar», da se bo to zgodilo ter trpe vsled tega težko gospodarsko škodo. Ti vojni oškodovanci se bore že vsa leta od prevrata dalje, da se to vprašanje uredi. Takoj po prevratu se jo v Ljubljani v okvirju bivšega Narodnega sveta in po navodilih takratne Narodne vlade za Slovenijo začelo zbirati gradivo in ko so prijave narasle, so se oškodovanci organizirali v odbor vojnih oškodovancev s sedežem v Mariboru. Ta odbor je tekom par let zbral v svojem okrilju večino prizadetih vojnih oškodovancev, zbral vse potrebne podatke in listine ter skozi vsa leta s spomenicami in intervencijami na merodajnih mestih skušal doseči ureditev tega vprašanja. Uspeh teh intervencij je bil, da je bilo v ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja zbrano vse gradivo in urejeno tako, da je mogoča takojšnja rešitev vprašanja.
Na podlagi posebnega poročila fin. min. z dne 5. jun. 1931 in na osnovi odločbe Privredno finančnega Komiteta od 18. marca 1931 se. je komisija ministrov tudi sestala na sejo, ni pa prišlo do zaključnega sklepa glede izdaje zakonskega načrta za ureditev tega vprašanja. S to odločbo, kakor tudi z drugimi je bila v načelu priznana pravica oškodovancem do povračila vojne škode. Ker je bilo tudi vse gradivo zbrano in urejeno v ministrstvu socijalne politike, je bilo pričakovati, da bo v najkrajšem času izdan zadevni zakon. Do tega pa ni prišlo ter je bila zadeva od tedaj dalje vkljub ponovnim prošnjam in spomenicam odložena.
Prizadeti oškodovanci, ki so bili že- polni upanja, da je rešitev tega vprašanja blizu, so danes bolj obupani kot kdaj prej. Po spisih, ki se nahajajo v ministrstvu
socijalne politike, znaša zahtevek vseh oškodovancev ogromno vsoto, ter se je pri razpravljanju o likvidaciji tega vprašanja računalo na izdatek države v znesku okrog 60 milijonov dinarjev. Ker bi ves ta denar prišel v navedene banovine, je ureditev tega vprašanja ogromnega gospodarskega pomena za Slovence in Hrvate sploh.
Povdariti je treba, da so vojni oškodovanci iz bivšega slovenskega Primorja že radi prisilne evakuacije v letih 1915 in 1916 morali v naglici zapustiti svoja službena mesta ali svoje domove in se preseliti, kakor jim je bilo določeno, mnogi celo v taborišča, kjer so morali skozi več let prestati vse muke im trpljenje, kakor tudi preganjanje.
Radi prisilne evakuacije niso mogli ničesar vzeti s seboj, tako da je ostala vsa njihova premična in nepremična imovina ob fronti, kjer je bila uničena. Med njimi je velik odstotek takih, ki so le radi službe ali radi poklica bivali ob izbruhu vojne v Primorju, a so rojeni in pristojni v druge kraje Slovenije. Ti so ob trenotku po-stainka naše države bili ipso faeto naši državljani. Kakor oni so postali v istem trenotku naši državljani tudi vsi oni oškodovanci, ki so bili sicer rojeni in pristojni v našem slovenskem Primorju, a so bili že pod bivšo Avstrijo, kakor tudi pozneje kot državni uslužbenci nastavljeni na ozemlju naše države ter so s tem pridobili naše državljanstvo. Mnogi drugi pa so postali naši državljani vsled naselitve v naši banovini in na podlagi opcije.
Kraljevina Italija je prizmala in tudi izplačala vojno škodo le onim, ki so bili rojeni in pristojni v kraje, pripadle Italiji in ki so v času izplačila vojne škode tam trajno bivali. Vsi drugi, četudi so bili v navedenih krajih rojeni in tja pristojni in tudi bivali še po aneksiji v Italiji, niso dobili vojne odškodnine, ako niso v trenotku izplačila tam več bivali, tako da so vsi oni, ki so pridobili naše državljanstvo, to pravico v Italiji takoj izgubili. Iz tega nujno sledi, da je naša država dolžna vsem tem priznati in izplačati vojno odškodnino že radi načela popolne enakopravnosti.
Oškodovanci so vrhutega sami mali ljudje, najsibo nižji državni uslužbenci, mali obrtniki ali zasebniki in pri premnogih le družine takih oseb, ker so očetje in možie padli ali umrli v svetovni vojni. Ti so izgubili vse svoje skromno imetje in si še danes sploh ne morejo pomagati. Vsi ti so radi nad 151etnega zavlačevanja rešitve vprašanja vojne odškodnine itak pretrpeli tudi ogromno materijelno in moralno škodo. Gotovo je skrajni čas, da se ta krivica popravi. Radi velikega števila
prizadetih, katerih je nad 1500 družin, raztresenih po vseh navedenih banovinah, v velikem delu v naravnost obupnem položaju, ter radi velike socialne in gospodarske važnosti vprašanja za vse tri banovine, ki bodo z izplačilom voine odškodnine z ozirom na milijonski znesek ogromno pridobile, je morda ena najvažnejših nalog naših javnih Saktorjev, zlasti naših zastopnikov v vladi, na banovinah ter v senatu in narodni skupščini, dovesti vprašanje uzakonitve, likvidacije in Izplačila vojne škode oškodovancev na bivšem italijanskem bojišču in na Koroškem do izvršitve.
Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru ima na razpolago 'potrebno gradivo in podatke. Prijave oškodovancev z vsemi potrebnimi listinami in prilogami pa se nahajajo v ministrstvu socijalne politike i narodngg zdravlja., kjer so bile pod vod stvom inšpektorja v min. soc. pol. dr. Marija Krmpotiča urejene, da je mogoče vsak trenotek ugotoviti celotno višino prijavljene škode in izvesti potrebni po-
stopek za uradno ugotovitev upravičenosti in višine dejanskega obstoja posameznih postavk.«
Z ozirom na to spomenico je prispel nedavno preko predstojništva mestne policije v Mariboru odgovor tuk. odboru voj. oškodovancev, da je senat kraljevine Jugoslavije, odbor za prošnje in pritožbe, na svoji seji dne 18. oktobra t. 1. odločil, da se prošnja z ozirom na poročilo finančnega ministra odkioni. Rešitev se glasi: »Smatramo, da se vprašanje glede vojne odškodnine prizadetim iz navedenih krajev (Koroška, Istra. Trst, Gorica, Primorje) ne more reševati posebej, ampak naj se rešuje, ko bo za to nastopila možnost, skupno z ostalimi nerešenimi vprašanji nadomestila vojne škode. Ju so io naši državljani utrpeli za časa evropske vojne.«
Ne pozabi naročnine
Mali oglasi
Razno
PRISTEN AJDOV MED
po Din 13,— in cvctličao-unrekov med po Din 14.— za kg, pri 3 kg popust. Oddaja Kmetijska družba Maribor Maljska c. 12.	6309
HALO!
Pridite in prepričajte se. da imam res pristno, štajersko in dalmatinsko vino, sveže gibanice in domače klobase-Se priporoča Mariia Drčar, Splavarska 5.	6307
Kdo bi oddal brezplačno ali proti mali odškodnini star RADIO APARAT sirot, zavodu? Ponudbo ped »Malo veselja revežem« na
upravo-
Kupim
KUPIM RADIO.
Na račun dam hranilno knjižico. Naslov v upravi. 630f;
Stanovame
Eno ali dve
GOSPODIČNI
sprejmem na ceneno stanovanje. Abksandrova c. 44-11, desno.	':308
LEPO STANOVANJE-
tri sobe, predsoba, kuhinja, shramba in kopalnica, za kadetnico, oddam za Din 600.--Makarieva 48, Studenci.
6305
Štirisobno, solnčno
STANOVANJE
v novejši zgradbi oddam takoj. Naslov v upravi »Večcr-nika«.	6177
Službo dobi
NATAKARICO
do 30 let staro, pošteno, s kavcijo Din 590._. sprejmem Maribor. Smetanova ul. 54. 6312
Pouk
INTELIGENTEN GOSPOD
bi poučeval gospodično v nemščini. Ponudbe pod »Brez plačno« na upravo »Večer-r.ika«.	<-304
Sobo odda
Oddam opremljeno SOBO
boljši osebi. Frankopanova 51. vrata 5	6290
SOBO
s posebnim vhodom oddam takoj boljšim delavcem. Spla varska 3, Grohar. 63JJ
SOBO
s hrano oddam- Vrbanova 28 priti-, desno.	6313
ZAHVALA.
Ob prerani izgubi, ki nas je doletela s smitjo naše nepozabne hčerke, sestre, nečakinje in vnukinje, gospodične
Alojzije Konrad
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Prisrčna hvala čč. duhovščini, pevskemu društvu ..Radost", vsem darovalcem cvetja ter vsem onim, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Maribor, dne 15. decembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
■B&SCTiEaiES*
božična darila pri Miki GUSTAV BERNHARD,
za oga sfe&ia
in
porcelana
Tel. 20-30 — Maribor, Aleksandrova cesta it. 17 — Tel. 20-30
Vsi zadevni gospodinjski in luksuzni oredmeti: steklo, porcelan, okvirji Itd. Svinčeni kristali od najcenejše do najfinejše izdelave. - Specijalna zaloga „ROSENTHAL" in „MEISSENER" porcelana
7«
Od ovčarja do odvetnika.	;
Ko je bil Juarez še majhen deček, so mu nekoč ovce pobegnile in povzročile na bližnjih travnikih in njivah veliko škodo.
Mali Benito je bil radi posledic, ki bi ga mogle zadeti radi tega, tako preplašen, da se je odločil pobegniti. Zbežal jc v bližnje mesto. Tamkaj se je znašel sredi trga in pričel milo jokati, milo jecljajoč svoje indijanske besede. Toda ta njegova indijanščina je Mia v izvoru in uporabi besed zelo siromašna. Niti enega jezika ni dobro znal.
Toda našel se je človek, ki se mu je ta mali Benito Juarez smilil in ki ga je vzel k sebi. Dal mu jc kruha iu dela. Ko jo
bil že za šolo goden in zrel, je poskrbel tudi za njegovo šolsko izobrazbo. Poslal ga je v šolo.
Bister mn, močna volia.
V šoli že so opazili, da ima ta Indijanec Benito Juarez izredne talente in spretnosti. V njem se je vedno bolj odražal bister urn, močna volja, pa tudi druge poteze značaja so se javljale, ki so kazalo na politične talente izrednega in nenavadnega obsega.
Končno je ta Benito Juarez, ki je nekoč zbežal s paše v sv»st, ko so mu ovce pobegnile in ko se je zbal kazni, postal odvetnik.
Jiuarezova kariera in življenjska pot spominja v marsičem na neobičajne živ-
ljenjske podvige in vzpone nekaterih nosilcev raznih avtoritativnih režimov. Juarez je bil zelo oblastiželjeii in neizprosen, pa tudi brezobziren do krutosti, če je bilo treba. Za evropske pojme tudi nenavadno grd: skrivljena figura z navzgor široko ploščato glavo, dolgimi, gladkimi lasmi, ledenohladniin pogledom in s krvavo brazgotino na čelu.
Vse njegovo bitje in ponašanje je govorilo o strastni energiji, neomajni volji in čvrsti veri, da je' rojen pod srečno zvezdo in da je določen za važne naloge njegovega naroda in rodne zemlje.
Dekliški podbradek.
Maksimilijana pa opisuje dramatik Werfel sledeče:	Njegovo	ozko	lice jc
vedno napeto zbrano in pozorno ter za-dobiva izraz prisluškovalca, ki so mu ti indijanski tipi v okolici tuji, čudni, ki je pa navzlc temu hotel vedno biti v središču in na višku situacije. Plava, preko
sredine razdeljena in razpolovljena brada le malo krije njegovo mladeniške potez® na obrazu ter njegov nežno in slabo raz' viti podbradek, ki je nalikoval na dekli' ške podbradke. Čestokrat potegne z roko preko brade, kakor da bi ga ta brada j hotela v nečem ovirati. Je visokega stasa in rasti, v čemer sc posebno odraža to nasprotje napram majhnim Mehikancem-
V njem se javlja trpljenje in nerazpO" loženje, ki navdaja vse ljudi »plemenite rase« in vse »visoke ljudi« ko začuti] nerazpoložetnje ob vstopu v nove i'e' vnosne, neznane in usodne prilike.
Pridejo trenotki razburjenosti, ko s prizadeva, da lomi z verigami manu 1 takta, s katerimi je združen njegov vladarski položaj. V takšnih trenotkih nera*' položenja ni njegova prisrčnost m hubev-nivost nič kaj prirodiia ali naravna, doci skuša sicer biti z vsemi na vso m prijazen in Iftbeartv. ^ ^
Izdaja konzorcij »Ju-tra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
urestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribotu